1. Premislite, ktere svete dolžaosti vam naklada dragotiaa, ki vam je po vaših učeacih izrocena, ia kako bi se odgojevala duša, ki je BameBJeaa, da bi postala tempelj božji. (Sv. Hieroniin.) 2. Vi liočete iz svojili rejencev lepovedae može odgojevati s teni, da jih psujete in pretepate? Poglejte zlatarja! Oe hoce lepo posodo narediti ia olikati, ne rabi vedBO kladva, temuč ima majhno orodje, s kteriai kaki vogel rahlo poravBa, in ravBo tako vzdiguje in popravi ludi tam, kjer je se kaj vdertega; tako dobi bovo zlato delo prijetno podobo. Ravao tako aaj se tedaj druži ojstrost z mehkostjo ia Ijubezaijo. (Sv. Aflzelm.) 3. Kakor rosa naredi zemljo rodovitao, tako store dobri učeniki otroške serca rodovitBe za vse dobro. fSv. VinceBci.) 4. Odgojajte Biladiao naj pred za Boga ia zavoljo Boga, ifl poteiu še le za svet. (Albert III. bavarski vojvoda.) 5. Xi maBJ zasluživno, če duha podučuješ, kakor če daješ telesu jesti. (Sv. Bernard.) 6. Dobro je učenje, če storiš, kar učiš. (Sv. Ignaci.) 7. Važno je, če premeden ali Bevedin ucenik uči pervi poduk. (Sv. HieroBim.) 8. Otroke moraBio spoštovati. (JuveBal.) 9. Vsaki nauk loliko globokeje sega v serce, kolikor bolj učenci učeflika Ijubijo. (Tetrarka.) 10. Veliki znesek vseh učiteljskih cednost je: Ijubezen in veselo serce. Stopi v šolo kot aagel, in vsi tvoji učeBci bodo aageli. (Skof Sailer.) 11. Mladost je niehka in podobljiva kakor vosek; lahko se naredi iz nje vsaka oblika. Zato se ne obotavljaj ib jo zgodaj vadi čedflosti. (Sv. Basilij.) 12. ZadovolJBost je redka. Kjer pa je, vse poživlja ia s praviBi duhom Bapolnuje. (Kellner.) 13. Lepota da zemlji toplo let', nedolžnost inladenčeiii rožni cvet. (Vodaik.) 14. Branje in pisanje je le lupina, jedro pa keršaaska omika in žlahtao serce. (Slomšek.) 15. Ne pozabi, da vse vaje v šoli niorajo biti kratke in praktične, ne pa vodil in pravil toliko kolo, da bi se pretežko obračati ne dalo, pamet težilo, šolsko omiko pa niudilo. (Slomšek.) 16. Verli učitelj ae sme biti les, še maaj pa led; inači bi v šoli zima bila in dobrega sadu ne rodila. — Ako hočeš svojo šolo oživljati, skerbi za pošten kratek čas. Vse stori, kdor težavno polajša, in koristao posladi. (Slomšek.) 17. Stan učiteljski je sicer težaven in potiven stan; kdor ga prav spozaa, njegovo ceno visoko spoštuje. Moder in priden školnik človeškemu rodu veliko več koristi, kakor naj slavniši vojskovodja, kteri sovražaike strahuje, tcr preniaguje kraIjestva in užuga varoši. Učitelj v tistein, aezaanem kraji dobro sadi in polivaje skerbi za boljše ljudi !b bolje čase. Naj si ga svet ae spozaa in večidel slabo plačuje; v bukvah večaega življenja se sveti BJegovo ime, in med svetaiki bo njegovo plačilo. Pa tudi vsein slabini in zanikerniin šolskim učiteljem gorje, po kterih se svet pohujšuje ! Bolje bi bilo celiBO kopati ali pa derva sekati, kakor naj žlahtBeje blago, drago deco, slabo učili ia pa divjake rediti. V naj globokejše pekleflsko brezdno pridejo slabi starši, verli slabili staršev pa zanikerni učitelji. Bog Bam pomagaj! (SloBišek.) 18. Tudi rodovitBemu, Iepo vredeaeBiu vertu je šola podobna, ia učeBik vertnarju. Ali oba, učenik iB vertaar, morata modro ravaati, če želita koristne zeliša, dobre Ijudi, pridobiti. (Agrež.) 19. Kakor pa inodri vertaar zemljo poznati želi, v ktero lioče sejati ia saditi, njo pridBo obdeluje in popravlja, kjer še kaj pomaBJkuje, ia še le potlej sejati in saditi začae: tako aaj tudi skerbni učenik dušo ia serce zročeaih otrok pripravlja, predea da začae sejati in saditi. Preden pa ko vertaar v pripravljeao zemljo seje, si pred vsem oskerbidobro seme; zakaj, kar bo sejal, bo tudi žel. Skerbno vredi in modro v pripravne grede razdeli', potem ga pridno zaliva iB pleve. Sicer so med gredami za razločbo semeB iB sadežev riže in jamice napravljene, ali kadar pogleda vert, vidi, kakor bi bila ena saaia greda, kar vsakega serčno veseli. Tako bo tudi zvesti učenik skerbel za dobro seme, ga lepo vredil, Biodro razdelil, ia žlahtae ciniice IjubezBJivo in poterpežljivo redil. Dobro vredeao in razdeleao seme je njegov nank in vse vednosti ajegovih učeBcev, ali lepo se vse v eno zedini. (Agrež.) 20. Drevesce, ki v hosti ali na pašniku divje zraste, vedno divjak ostane, ki le slabega sadu rodiin človeku le malo koristi. Le potem, ko je divjak požlalitfljea, smemo od ajega pričakovati dobrega, pa tudi obilaega sadu. Ravno tako ludi človek, ki zrase brez potrebaih naukov, ostane vedao Beolesan, neroden in Bepriljuden. — To potrebBo omikaBJe ali požlahtBJeaje se pa godi v šoli, ki je kraj, kjer se mladi človek podučuje v vseh za življeBJe potrebnih vedBostih, kjer se napeljuje modro, lepo ia priljudno se aa svetu obflašati, ia kar je še naj več vredno, kjer se nauči tukaj tako živeti, da si more s tem 10* kratkim časaiai življenjeni kupiti večno življenje nebeško. (L. Gestrin.) 21. Šola učitelju ne sme biti vsakdanja prenavadna reč; teaiuč učitelj Baj se vede in obnaša v šoli vedno tako, kakor bi naaj pazil aaj modrejši pedagog. 22. Učitelj ne sme misliti, da je šola zavoljo njega, da v nji gospoduje kakor saiaovladar; pa tudi ne sme misliti, da je šola za to, da bi ga živila, — temuč edino zato, da bi v nji koristil človeštvu. 23. Xe bodi ošabea, ker druge podučuješ. Učiteljeva ošabnost je učiteljskeuiu stanu nekako prirojena, pa um je zelo škodljiva. Poaižnost je lepa cvetica, ktera mora tudi cveteii v šoli aa učiteljevi stolici. 24. S svojiaii učiteljskimi sobrati bodi prijazen in ljubezfljiv. Ce vidiš, da je kdo na nepravi poti, ga bratoljubno zavračaj, če moreš; sicer pa Be raznašaj slabosti njegovih, da ne postaBejo orožje zoper šolo in učiteljstvo. 25. Če imaš svojo družino, to je, ženo in otroke, glej, da iz tvoje hiše sije lepi zgled rairu in doniače izreje. Gorje učitelju, kjer iaia dooia vedao hudo uro! Taki učitelj Be inore biti aikjer, tedaj tudi v šoli ne iniren ia zmožen za kako inienitno delo. 26. Xe aiisli, da že dovolj zaaš in veš, če toliko veš, kolikor je zapovedaao , da moraš učence aaučiti. Dober učitelj se v vseh potrebnih in koristnih vedaostih neprenehoma uri. 27. Učitelj aaj se ae peča nepotrebno z Ijudmi, kteri niaiajo dobrega iaieaa. Kdor se meni s slabiini Ijudmi, se omadežuje. Če pa je učitelj omadeževan, omadežuje tudi svojo solo in ves učiteljski stan. 28. Uči svoje učence vsega, česar potrebujejo za življenje. Varuj, da se ti ne vgnjezdi v šolo nepotrebao čenčaaje in kako zaviravao ptujstvo. Premisli, kaj bodo eakrat tvoji učenci, in poteai jih odgojaj. 29. Kadar bereš, beri kaj takega, da ti bo kaj koristilo. V marsikterih spisih fv kajigah in časopisih) je dosti prazne slame, pa tudi škodljivih ia nevarnih iskric, ki ti lahko veliko nesrečo napravijo. Uobro berilo je tečna jed, slabo pa hud strup, ki niori dušo ia telo. 30. Xikoli ne pojdi v šolo nepripravljen in nikoli iz šole nepo pravljen. To je: pripravi se za vsaki šolski nauk posebej; in če ti vest očita, da si v šoli kaj napak zakermil, popravi napako, kolikor moreš, preden greš iz šole. Tudi beseda se kuje ia krivi, dokler je še gorka. 31. Ce te svet preslabo plačuje, aiisli , da se je že od pervih do sedaajih časov na svetu tako godilo , in da so drugi, ki so bili veliko izverstaejši od tebe, še veliko več terpeli, kakor zdaj ti prenašaš. Dobrokoli.