Neodvisnost cerkve in države.
(Konec.)
Gotovo je tudi neodvisna država od cerkve; ona ni postavljena čez svetne reči in tega tudi nikdar ni učila. Ne tajim, da so se posamni škofje in papeži preveč mešali v svetne reči, a v principu nikjer. Seveda preobširno bilo bi tn zavračevati zgodovinske opazke liberalcev o ti reči; to tudi ni moj namen, ki se pečam s principi. Le to naj opomnim, da marsiktera reč je pretirana; marsiktera reč se popolno lahko razloži, ako se ozira tudi na to, da je veljava cerkve nad državo; glavno pa se moramo ozirati na različni čas, ko se države in posamni verniki tudi zavzemali drugače mesto nasproti cerkvi. S takim ravnanjem morejo se pojasniti vse pri kazni, od kterih bi se zdelo na prvi pogled, da nasprotujejo izrečenim načelom. Cerkev ima gotovo tako veliko in vseobsežno nalogo, da mora v njeno spolnovanje napeti vse moči, zediniti vse pripomočke, ne da bi se vtikala v svetne zadeve, ktere se je ne dotikajo.
Tako ste toraj neodvisni obe družbi ena od druge vsaka v svojem krogu. V svojem krogu, pravim; daje pomenljivo in važno, kteri je krog svetne oblasti, ne bom določeval natančneje; določuje ga namen državin. Tudi cerkvenega določuje namen. Naj tedaj v kratkem rešim vprašanje, kaj da spada k cerkvenim rečem ; ta določba bo podlaga poznejim člankom.
Trojno oblast strinjal je v sebi Kristus; on bil je učitelj, veliki duhoven in kralj; to trojno oblast pustil je svoji cerkvi, in v izvr ševanji teh oblasti mora biti neodvisna.
Nekoliko dni pri Horvatovicu.
(Obrazci iz bojnega tabora.)
(Dalje.)
IV. Cele.
„Najznamenitejši dogodek o mojem bivanji v taboru je bil Bolgarskih legij prihod. Ko sem prvi pot videl ta ljud, verujte mi, da nisem znal, kako bi si bil razjasnil njih revščino. Raztrgani so bili tako, da je človek do živega videl jim skozi obleko ; opanke so imeli razdrapane, mnogo pa jih ni imelo celo nika-koršuih opanek, ter so bili bosi. Njih orožje so bile dolge Belgiške puške z bodaki vred; samo nekateri so imeli tudi revolver ali nož. Vračali so se z Balkana, do cela so bili premrli vsled same zime in lakote. Prišli so Ilorvatoviča poprosit kruha. Žalosten je bil pogled, na-nje, zlasti tistemu, kateri je znal, kako so zapustili dom, in kedor je znal, da so to največ imovitih rodovin ljudje. kupci in dijaki. Mnogo jih je po mnogo dni živelo samo ob travi, ki raste Balkanu po strminah, a ko so bili začeli zopet kruh jesti pri nas. razžalostili so se vsled tega,"
Cerkev je učiteljica narodov. Ko taka ima dolžnost, pa tudi pravico, učiti vrske in nravne re.-nice; razširjati sveto vero med vsa ljudstva; določevati iz sv. pisma in ustnega izročila, kaj se mora verjeti, kaj ne. In sicer ne določuje ona samo notranje vere, ampak uči tudi, kakošna mora biti vnanje, kako mora se jio-kazati. Ko taka ima tudi pravico do šole; kajti Kristus davši to oblast: „Pojdite in učite vse narode" — nikogar ni izvzel, najmanj otrok, kteri so pogoj njene rasti in napredka njenega. Cerkev ima nadalje oblast d u bovško; ona deli svete zakrament, med kterimi je po vsta-novi božji tudi sv. zakon; ona opravlja sv. skrivnosti, vreduje in izvršuje sv. obrede, deli odpustke, vodi slovesne sprevode, določuje praznike in poste. — Nazadnje ima sv. cerkev tudi kraljevsko oblast; kar ona zaveže, zavezano je tudi v nebesih, kar ona razveže, razvezano je tudi v nebesih , in kdor nje ne posluša, je kakor nevernik in očitni grešnik. Ona toraj daje jiostave, ktere se zadevajo cerkvenih reči, vezajoče vse vernike; kdor jih prestopi, njega kaznuje. Ona določuje vso disciplino, čisto neodvisno; cerkvena vstava in notranja vprava je njena reč. — To so njene oblasti; te oblasti, dolžnosti in primerne pravice določil ji je njen božji vstanovitelj in v izvrševanji vseh teh je popolnoma neodvisna, prosta. Da pa more izvrševati te svoje pravice, mora imeti pravico do nji potrebnih oseb in do potrebnega imetja; tudi tukaj toraj je neodvisna od države , v zbiranji in razstavljanji svojih oseb in v oskrbljevanji svojega premoženja.
Določili smo toraj po moči delokrog cerkveni; velik je in obilne potnembe, pa tudi
„Trcba je, da o zgodovini teh čet kaj povem, — povem o njih početku in konci, zato ker znam , da je svet lc malo zvedel o njih."
, Bolgarski upor je pokuil maja meseca; pa to je bilo prevred, iznenadil je ta vstauek vse vodje in deležnike, ki so bili na tujem. Pogovorili so se bili, da Bolgarska sme vstati še le takrat, kedar Srbska in Orna gora Turkom oznaniti vojsko. Ali na veliko nesrečo priprave ua vstajo niso všle Turškej pozornosti; poleg tega pa so ,.hodži" in ,,molahi" že marca meseca hodili po deželi iu kristi-janotn oglašali, naj se pripravijo na smrt, kajti predno mine trideset dni , potolkli bodo vse pravoverci; Mohamedanski fanatizem, Moha-medanska oholost je rastla in rastla ; vsak dan so na vseh straneh davili in lupežili, mučili in zapirali. Turki in ( erkezi so menili, da so v raji, kar žejni so bili neverske krvi. Upor je moral vstati prevred. Začelo se je, ali prilika je bila jako neugodna."
„Deležniki zunaj Bolgarske so hoteli, da bi zbrali vsaj mlade junake, hlepeče po Turškej krvi, in da bi z njimi planili v Bolgarsko,
neizrečeno blagonosen za vse človeštvo. Gotovo cerkev ne bo segala v pravice državi ne; naj se le ona ne vtika v cerkvene; uji ostane še veliko, veliko; naj skuša v svojem napredovati in v zvezi s cerkvijo voditi človeštvo k pravi sreči. Država pomni naj globoko pomenljive besede, ktere je govoril sivi Ilozij, škof Kordovski, arijanskemu cesarju Konstan-ciju. ki je enako sedanji materialistični državi preganjal škofe in hotel prestvariti cerkev po svojem kopitu, da bi jo ložje zapeljal v ari-janizem: „Ne mešaj se v duhovne reči in ne dajaj nam o takih rečeh ukazov, temuč ravno narobe, daj se nam podučiti. Tebi je dal Bog cesarstvo, nam je zaupal cerkveno. In kakor se oni ustavlja naredbi božji, ki ti hoče vzeti cesarstvo, tako boj se, da se hudo ne pregrešiš ti, sebi jemljoč cerkvene reči. Pisano je: dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega; ni naša reč, vladati zemljo, ti pa nimaš oblasti, natresati kadila." Zlate besede v resnici in vredne premisleka! Naj jih pre-vdari država in ue išče podreti samostojnosti iu svobode cerkovne, da ne podkoplje sebi tal in si ne prikliče jeze božje! Le o neodvisnosti cerkveni močna je veljava države ; sužnja cerkev bo nji sami v pogin!
B o r i n.
„Sc1iulzeitungi-i" se eno.
Z Gorenjskega.
Prav dobro ste v št. — „Slov." zavrnili glasilo naših nemčurskih učiteljev , v kterem neki ,.post tot diserimina rerum" v Ribnico privandran učitelj po Pirkerjevi volji bvalisa nemščino tako, kakor kak šarlatan svoja ču-
ter vzdržali vstajo in razširili. Središče so odločili, da jim bode Srbska trdnjava Kladovo na Donavi, Turn-Severiuu nasproti, ker od tu bi se bili lehko zedinili z Valahijo. Kar je meni znano, tega podvzetja načelnik je bil kupec P. G. Živkov. Prišla sta tijakaje znana vojvodi Panajot in Ilija — iu jela sestavljati čete. Zbrane prostovoljce je bojevati učilo nekoliko Ruskih dostojnikov v Srbskej službi. Ilijina četa se je preselila v Boljevcc v Zaj-čarskej; največje bila iz ljudi iz pomejnih krajin, od Niša, Pirota, Belogradčika, Vidina itd.; med njimi so bili stari hajduci, Ilijiui torariši, ki so z njim vred nekedaj napadali Turško."
„Ko so se čete shajale v Kladovu, sešel sem se jaz v Belem gradu z vojvodo Filipom Totjem. Prišel je bil iz Valahije in hitel je v Kladov. Z njim ua poti je bil tudi nekov Bolgar, Kikerov, Ruske vojske dostojnik. Videl sem, da sta trdno odločena, dapojdeta, kakor koli, na Balkan, in da bosta vstajo, ako je žc ugasnila, zopet razpalila v Bolgarskcj, kajti preverjena sta bila, da se jima takoj pridruži ljud. Odšla sta in v kratkem časi je Totjo
Jnserati s« sprejemajo in velj& tristnpua vrsta:
S kr., če ar tiska lkr&t. l v	•>
1 * II M II n - II
.1 n n n ^ ,j Pri večkratnem tiskanji 9« sena primerno tmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovan« pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništve administracija) in ekspedicija r» Starem trgu h. št. 16
Po poŠti	prejemati	velia •
Za eeto leto	. . H)	gl. — hr.
ta poi Itla	, , h	.. _ .
ih četrt leta	. . ••	,, 50
V administraciji velja;
Za celo leto . . 8 gl. <0 br. r.a pol letu .	4 ,, JO „
t.n četrt leta .	„ i (J „
i V Ljubljani na dum posiljau velja Bo kr. več na leto,
Vrednistvo •■ na Hregu hišna «iev. 190.
izhaja potrikrat na teden in Ki<*^r v torek . četrtek .n noooio.
Političen list za slovenski 11 aro d.
SLOVENEC,
dadelna zdravila, češ, da brez njih nihče ne more zdrav biti. Kdor bi tej hvalisalni popevki verjel, bi res mislil, da je nemščina Sloveucu potrebna, kakor vsakdanji kruh, da brc nje ne more Slovenec niti živeti, uiti zveličau biti. Ker ste tedaj razloge lista uein-čurskih „šolmaštrov" že sami prav temeljito ovrgli, uimam povoda, Vam s tem še pomagati; dostaviti pa vendar hočem še nekaj, kalmi je na misel prišlo, ko sem bral podiranje razlogov „Schulzeitunge."
Menda glavna reč, zarad ktere priporoča ribniški učitelj (pravi namen članka najdi š med domačimi novicami. Vred.) je ta, da je Kranjcu (na druge Slovence se mojster reklame za nem ščino ne ozira) nemščina potrebna zato, ker si ž njo po drugih deželah, a to zopet samo po n e m š k i h, s v o j k r u h i š č e j o. Vsaka prikazen ima svoje vzroke, zato bom nekoliko preiskal, zakaj si prostovoljno ali primorano toliko Kranjcev in Slovencev sploh išče kruha po tujem. Ker omenjeni članek le Kranjcem priporoča nemščino, zato naj bodo moje besede tudi le na Kranjsko omejene.
Kranjske dežele je res komaj dve iretjini rodovitne toliko , da more rediti svoje prebivalce, če so delavni in pridni. Kras in kočevski kot pa res ne moreta dati prebivalcem dosti živeža, če so še tako pridni iu z malim zadovoljni. Zato si prebivalci Krasa, posebno Pivčani, iščejo zaslužka na Laškem, v Trstu ali pa na Hrvaškem , tedaj ua Nemškem ne. Kočevarji pa že tako znajo nemški, čeravno o svojem potovanji po svetu potrebujejo še več jezikov, če je način, po kterem si Kočevarji iščejo zeslužka, hvale vreden, ali ne, tega ne bom preiskoval. Težko pa bo delaven človek rekel, da si n. pr. tisti. ki z vsake vrste robo po mestnih kavarnah in gostilnicah ljudi k igri zapeljujejo, na pošten ali lep način svoj kruh služijo, in da tako vlačugarstvo pospešuje nravnost in poštenost. Jaz vsaj bolj spoštujem kmeta, ki si v potu obraza z obdelovanjem zemlje pičel kruh služi, ali rokodeljca, ki z delam svoje roke rodovino težko preživi, kakor takega klateža, ki po dnevi lenobo pase, ponoči pa na različne načine ljudem denar iz žepa vabi.
Gorenjska zemlja je rodovitna, ljudstvo delavno, a vkljub temu jih grč mnogo na tuje, ker doma ne morejo shajati. Takih je dvojna
vrsta. Več se jih je čisto izselilo iz dežele, večidel v Ameriko. Kmetič pri vsi svoji pridnosti ne more več shajati, zato si išče boljših krajev, kjer davki ne požro vsega zaslužka. Res se Gorenjcem, kar se jih je v Ameriko preselilo, tam bolje godi, ko tu, ker so pridni, davek nizek, in jim tega, kar pridelajo, vsaj večina ostane. I)a ti ljudje ne potrebujejo nemščine, to je vsakemu lahko dopovedati.
Druge vrste ljudje, in take navaja „Schul-zeitung" v dokaz potrebe nemščine, hodijo na Koroško si dela iskat, nekteri čez leto, drugi čez zimo. Tem nemščina sicer ni potrebna, a kolikor toliko koristna, kajti ti so delavci, ki hodijo mlatit, kosit, drva sekat itd., ki pa niso plačani po znanji nemškega jezika, ampak po svojem delu. Kdor je slab delavec, si ne zasluži veliko, če še tako dobro nemško govori. Med temi jih jc tudi mnogo, kterim ne bi bilo treba iti na tuje , ker bi doma lahko dobili dosti dela, če bi bili kaj vredni.
Toda naj bo, kakor koli, recimo, da je mnogo ljudi primoranih si iskati zaslužka zunaj domovine. Ali zakaj? Zato, ker jih doma spodrivajo tujci, ki v celih tropah k nam prihajajo. Le oglejte si naše obrtnije, rudo-kope, fabrike itd. Ali ue mrgoli po njih tujcev ? Ali ne sprejemajo takih še posebno radi? To se godi ne le po mestih, ampak tudi po trgih, vaseh.
Kaj pa je temu vzrok? Jaz bom obrnil sulico „Schulzeitunge" in jo porinil jej nazaj z odločnim izrekom: Zato, ker se pri nas nemščina preveč goji.
Dokaz temu je lahek iu jasen po par besedah. Če bi namreč pri nas nemščina (in tudi laščina) bila bolj v kot potisnjena, bi tuici, ki pri nas kruha iščejo, ne mogli shajati, ne vleklo bi jih k nam, in tako bi domačim sinom Irlo odprtih več služeb, mnogo dela. Zakaj li mora toliko izvrstnih prof ^orjev in učiteljev Slovencev po rodu potikati se. po tujih deželah . med tem ko se toliko slabših tujih pri nas šopiri? Zato, ker se pri nas nemščina preveč goji, ker nemški profesorji pri nas lahko uče, če prav besedice sloveuski ne znajo. Zakaj je enaka z različnimi uradniki ? Zato, ker po uradnijah nemški jezik gospodari. Zakaj mora marsikuka bistra glava slovenska na tujem iskati si pristojne službe, čeravno
je doma dosti prostorov za ujo'? Zato, ker tak prostor zavzemajo lahko tujci, kterim še posebno na roko gredo. Ako bi bilo slovenskega jezika znanje za to potrebno, bilo bi vse drugače. Slovenci bi imeli doma dosti kruha, saj ga ima obilo tujcev tudi.
Iz tega sledi, da se mi Slovenci moramo poganjati za svoj jezik, da pride do spodobne veljave. Kajti s tem, da se učimo nemščine. pripravljamo pot tujcem k nam. Nemščine naj se uči, kdor hoče, a ne dajmo se k temu siliti. Zlasti Nemčija producira toliko ljudi, kterih doma ne potrebuje, posebno uradnikov, tehnikarjev, profesorjev itd., ki se ne pečajo z obdelovanjem zemlje, si hočejo kruh služiti ne z roko, ampak z glavo , da potem morajo po svetu. Tudi mi Slovenci imamo čedalje več modrih in izvedenih glav, vkljub slabih naših izobraževališč (kar pa ni naša krivda), da bi zadostile za vse duševno delo ; prav lahko bi opravili vse brez tujcev, ker imamo med seboj dosti zmožencev za uradnije, šole in druge državne naprave. Ali dokler bo pri nas svojo službo opravljal lahko vsak, če tudi slovenski ne zna, in dokler se bodo tujci še posebno protežirali, tako dolgo bodo bistre glave domačih sinov morale po tujem iskati si pristojnega posla.
Ako tedaj ljubimo svojo domovino in otroke svoje, gojimo jezik svoje matere!
Politični pregled-
V Ljubljani, 9. februarja.
Av»tujske dežele.
Oliravimvc med dunajskimi in oger-skimi ministri 5. t m. zopet niso imele za-željenega vspeha. Komaj odpravijo eno za-preko, prikaže se jim zopet druga. Zdaj si glave belijo o pravicah, ki naj bi jih vodstvo nove ogerske banke imelo.
,.N. fr. Pr." ve povedati, da je Tisza pred svojim odhodom cesarju izročil odpoved vseh ogerskili ministrov. Na Oger^ki'in so vsled tega hudo razburjeni, ker čut'jo, da se bode. reč najbrže zasukala drugače, kakor so pričakovali Madjari. Cesar so odpoved sprejeli in Tiszu naloži, da naj jim svetuje osebstvo, ki naj sostavi nov kabinet. Nekateri sodijo, da bode odstopilo tudi ministerstvo dunajsko, ker zamorejo obravnave med Cislo in Translo na-
zbral dobro „inteligentno" četo. ki je bila največ iz učiteljev, iz dijakov, kupcev in iz bivših vstajnih ,,agentov" v Bolgarskej, iz agentov, ki so prišli v Valahijo, iz Valahije pa v Kladov."
„0 daljnjej osodi teh čet imam obilo vesti, ki so mi jih pripovedali vdeleževalci sami, ali pa v pismih poslali verui prijatelji."
„Ko ste Panajotovi in Ilijini četi bili vredjeni, šle ste v Negotin, imeli ste blezu 750 mož; z radostjo so obe četi spremljali Kladovčani. Po kratkem časi je za njima prišla tudi Totjeva četa, močna 350 junakov; to je bilo 25. (13.) dan junija meseca, Že davno bi bili radi odšli v domovino, ali Srbska vlada jim ni dovolila tega do omenjenega dne."
„„V Negotin"" — piše mi prijatelj iz Tot-jevc čete, „ „prišli smo 29. (17.) dan junija meseca. Raztaknili so nas po gostilnicah, kder smo spali na slami. Ostali smo tu cel dan, zato da smo se oddahnili. Smeh me je silil, ko sem gledal po cesti svoje tovariše, kako so se krčili, jedva so stopali na noge. Nežni ljudje, — pa bi bili morali biti čili vojščaki. Krepčala jih je samo ljubezen do domovine.""
„„1. dan julija meseca (19. junija) — dan
pred vojsko — prišli smo v Znjčar. Ko smo šli iz Kladova, imela je le naša (Totjeva) četa Bo'garsk prapor, črn , zelen in bel z razjarjenim levom, ki je pod nogami imel poteptan Mohamedansk polumesec. Ali v Zajčaru je našemu polkovniku Lešjanin, Timoške vojske načelnik, ukazal, naj iz rok denemo svoj prapor, da tii je Srbska, pa ne Bolgarska, kar nas je močno presunilo. Brenkot z orožjem je vstal v vsej četi — in še-le ko so nam bili jeli žugati, da nas razorože, slušali smo. Ali še le nekoliko ur smo bili na mesti, pa smo zopet razvili Bolgarski prapor, preskrbela sta nam bila to naš ljubljeni načelnik Kincjev (Rus) in naš krajan J. S. Ivanov, prvosednik Bolgarskega društva v Besarabskem Kišinjevu. A ko so bili poblagoslovili Panajotov Srbski prapor, poblagoslovili so slovesno tudi naš Bolgarski prapor." "
„,,Neznanski veseli so bili naši ljudje, ko so bili na poti k Turškej meji v Korito , kamor sta bila malo časa pred nami odšla Pa-najot in Ilija. V Koritu so nam oznanili, da se druge dve četi že tepete s Turkom in da potrebujete nagle pomoči. Vdrli smo takoj za
njimi, da-si smo bili močno trudni vsled da-leke hoje. Šii smo pozdravit svojega dednega sovražnika, ali ne se sužmško pokornostjo, temuč z olovnicami. To je bilo 6. dan julija meseca (24. junija). Naši mmdi junaki so se borili čudovito srčno. Po davnem, nepomljivem časi je ta bitva bila zopet prva, v katerej sta se kavsala Bolgar in Turek.""
„„Odbili stno Turke in pahnili v neko Turško vas blizu Srbske meje. Bivalo so bili pobegnili vsi. Na spomin stno si nabrali vsako-jakih drobnosti, tudi ženske fendže (zavoje), katere so Turkinje o svojem begu metale od sebe, zato da se jim ni izpodtikalo in da niso padale po kamenenej cesti ""
„„Sklenili smo bili, da na moč brzo vzle-zemo na Pirotski Balkan, od kodar bi lehko bilo prodreti v notranjo Bolgarsko; zato smo 7. dan julija meseca zapustili Korito in šli k Pandiralu, ali sami, kajti Panajot in Ilija nista hotela z nami vred iti, temuč ostala sta v Koritu, kder je vsled neprestanih krvavih bitek s Turkom poginil veči del njijuuih čet. Srbje so se jako čudno vedli: naših ranjencev pri Koritu kar niso hoteli sprejeti v Knjažev-
daljevali le nove moči. „Vaterland" pripoveduje, da je minister Lasser, ko se mu je povedalo, kako ljudje o miuisterstvu sodijo, rekel: ,,Za nami pride še slabeje."
W državnem zboru je poslanec \Vortz 5. t. m. stavil predlog, da naj se odgovor ministrov na zadnjič omenjeno interpelacijo vzame v razpravo, ker on in tovarši nje-lgovi z njim niso zadovoljni. Gospodje liberalci so nedavno sicer trdili , da bi jim bila taka razprava vgodna, ker nočejo, da bi se liberalni stranki očitalo, kar je 1. 1872 na Češkem počenjal Chabrus, vendar so se med tem zopet premislili in s 94 glasovi proti 37 predlog Wortzev zavrgli.
Budgetni odsek nasvetuje, da naj se 700.000 gld. za svetovno razstavo francosko ne dovoli. Odsek opravičuje svoj predlog s tem, da nam je treba varčnim biti, nekteri pa menijo, da je hotel posnemati Prusijo, ki o tej svetovni razstavi noče nič vedeti. Glavni nasprotnik med dunajskimi poslanci je v tej zadevi g. Skeue, ki je nedavno sklical svoje volilce in jim razložil, zakaj da nasprotuje francoski razstavi. Pa občno mnenje in tudi volilci njegovi so za razstavo in Skene bi se moral, če bi hotel dosleden biti, poslanstvu odpovedati. Tudi državni zbor se bode menda bolj oziral na splošno mnenje, kakor pa na želje nekterih — Bismarkovcev.
H r. Hrvatske se naznanja, da je zopet okoli 700 bosenskih kristjanov iz raznih vasi med Brodom in Kostajnico pribežalo v Avstrijo, ker seje tam vsled razglašenja vstave Mithadove pričelo novo klanje. — Dr. Ma-kanec, ki pa hudo boleha, je prosil dovoljenja, da bi se sinel z odvetništvom svojim preseliti v Zagreb.
]\'a Češkem se daues vrše volitve državnih poslancev v kmečkih občinah. Ni dvombe, da bodo izvoljeni vsi od narodne stranke priporočani kandidati. Za rovdniŠki okraj, kjer je bil zadnjič voljen Mladočeh Sladkovsky, priporoča se za te volitve praški odvetnik dr. Neumann.
l>aliiiaiiii«ki deželni zbor bil je 5. t. m. vsled najvišjega povelja sklenjen. Volitev prejšnjega deželnega glavarja Ljubiša je zavrgel. Pravijo, da so sklenili zbor, ker bi se bile pri adresni debati brez dvoma govorile reči, ki bi bile vznemirjale deželo. „Toda sklep deželnega zbora, prav dobro omenja „Reform",
preden je za deželo kaj storil, tudi vznemirjal ljudstvo. In če bi bila Dalmacija sama vznemirjena! Pa velika razdraženost je tudi na Tirolskem, Moravskem, Češkem, Ogerskem itd. Le državni zbor dunajski je miren in tiho razpravlja nov eksekutivni red."
Vnanje države.
Iz Carigrada se poroča, da je moral veliki vezir M i d h a t-paša, oče nedavno oklicane turške vstave, pobrati kopita in se iz Carigrada umakniti. Namesto njega postal je Edhem paša veliki vezir in se je sostavilo tudi novo ministerstvo. To je zopet nov dokaz, kako pravi Turki sodijo o vstavi in o reformah, vsled kterih bi Mohamedanstvo poginilo. Tudi vnanje vlade bodo zdaj menda sprevidile, da je upanje, ki so ga stavile na Turčijo, prazno, zlasti če se potrdi novica, da so bosenski Turki začeli klati tamošnje kristjane, kterih je zopet 3000 pobegnilo na zemljo Avstrijsko. Da se taki žalostni dogodki odvrnejo, ne bode ostalo druzega, kakor da vnanje vlade zasedejo dele Turčije.
Zanimivo in pomenljivo je, da je Mithad paša padel kot prva žrtev svoje lastne vstave, ki sultanu v 13 čl. daje pravico državi nevarne ljudi poslati v pregnanstvo. Pravijo, da je Mithad koval neko zarotbo, ki je hotela odstraniti sultana Hamida in zopet na prestol posaditi brata njegovega Murada. Pa to se je zvedelo iu Hamid je Mithadu dal na izbero, ali iti v prognanstvo ali pa zarad veleizdaje toženemu biti. Mithad si je izvolil prvo in je bil po ladiji odpeljan iz Carigrada. Kje ga bodo pustili, tega zdaj še nihče ne ve.
ItuMka vlada je objavila pismo, v kterem poslancem svojim na Dunaju, v Berolinu, Parizu, Londonu in Rimu priporoča pozvedeti, kaj da mislijo dotične vlade zdaj storiti , ker je Turčija njihove nasvete na konferenciji zavrgla.
Ignatiev se je dalje mudil na Dunaju, kakor drugi tovarši njegovi, in je imel pri cesarju precej dolgo avdijenco. Nekteri v tem vidijo znameuje, da Rusija in Avstrija združeni pošljete svoje vojski na Turško tamošnjim kri-stijanom na pomoč. Da Rusija ne bode od-jenjala, pišejo sedaj celo Turkom prijazni listi ki so se nedavno ruski vojni pos mehovali. „Koln. Ztg." pa s številkami dokazuje da za-more že z vojaki, ki jih ima v mirnem času I na nogah, premagati Turčijo. Tudi Srbi bod0
zopet prijeli za orožje; Turčija od njih namreč zahteva, da mora na vseh trdnjavah, tudi v Belem gradu, poleg srbske zastave vihrati tudi turška, kar pa Srbi gotovo ne bodo hoteli.
Nemški državni zborr in borba proti ultramontancem, federalistom, socijal-demo-kratom itd. se prične 22. t. m.
IVa Ilumuiiskem imajo novo ministerstvo.
€>če so 1. t. m. sprejeli francoske romarje iz škofije besansonske ter jim, kakor se „Vaterldu." piše, med drugim rekli: „Vsako romanje me tolaži in veseli. Vi pa ste prišli ob času, ko me še posebno veseli dobre kristjane okoli sebe zbrane videti. Prišli ste ob Času, ko so možje, ki se drzno imenujejo zastopnike italijanske , javno v državni zbornici izrekali najstrašnejša bogokletstva zoper cerkev vstanovljeno od Jezusa Kristusa... Toda ne, ne! Ni res, da bi bili zastopniki italijanski, oni so zastopniki peklenski. Rim je lastnina papeževa. Prišli ste pa tudi ob času, ko pomoč božja za njegovo hudo stiskano cerkev ne more več daleč biti. Kjer je nevarnost največja, tam je pomoč božja najbližej." Med govorom so se sv. oče večkrat vdarli na prsi, kakor kak iskren mladenič ter so na ta način najočitnejši ovrgli govorico tistih, ki so nedavno pisarili, da papež bolehajo. Romarji so jim izročili 150000 fr., ki so jih tamošnji verni zanje darovali.
Izvirni dopisi.
Iz Goriške okolice, 31. januarja (Vraže in sleparstvo.)
Da naše prosto ljudstvo, mej kojitn se pa žalib že nahajajo tudi ljudje boljših in omikanih stanov, še zmiraj ni prosto predsodkov ni prosto vraž, eopernij in drugih jednacih bedastih habjeverstev, da si je bilo uže dostikrat od ciganov, rokomavhov in enakih ljudi za lepe vsote opeharjeno, temu ni težavno iskati vira. Ves svet hrepeni po nečimernein bogastvu, da bi si z njim bodočnost ali olajšal ali pa oslajšal. Ker je to hrepenenie čisto naravno, čuditi se toraj ni, da se ljudje večinoma nižjega stanu, deloma tudi boljših krogov, poslužujejo sredstev, koji temnijo napredek omike, ilustrirajo slabe pojme o naravnih vednostih in nezaupnost do naj višega bitja, ali pa bedastvo. Ne da se tajiti, da se
ško bolnico, trdili so, da nimajo prostora za Bolgarske prostovoljce.'"'
„„Rlizu Knjaževca je nas srečal general Črnjajev. Ker je videl, da smo zapustili Vratarnico*) in Korito, rekel nam je, naj se vrnemo. Ali mi smo mu razjasnili, da ne menimo svojega života pogubiti v bitkah ob meji Zajčarskega kraja, da hočemo prodreti v Bolgarsko, ojačiti vstajnike in Turško vojsko plašiti za hrbtom. General nam je dovolil, da smo šli naprej — in obljubil nam je, da tudi drugim četam ukaže, naj se zedinijo z nami.'"
„„9. dan julija meseca (27. junija) smo stopili čez mejo pri Pandiralu in zjutraj smo prišli na Babino glavo, kder je tega dne še taboril Ilorvatovič. Ta je zahteval, naj ostanemo v Srbskej vojski in naj z njo združeni udarimo na Belo Palanko, pa nam dovoli, da pojdemo v Bolgarsko. Pa mi smo mu odrekli in povedali, kaj smo sklenili. A Ilorvatovič se jc razsrdil na nas, rekel nam je, naj le idemo, kamor hočemo; ukazal pa je tudi, naj nam ne dade nič živeža iz bojne zaloge.""
*) Soteska mej Zajčarom in Knjaževccm na Timoku.
„,,11. dan rano smo se približali vasi Orlja po imeni: iz Orlje smo hiteli, da smo vskomarali na Črni vrh, s Črnega vrha smo šli na Balkan in po Balkanu dalje na vshod, visoko nad Turško vojsko, razstavljeno proti Srbom po dolini reke Nišave,""
„„Tega dne se je Horvatovič pripravljal, da vdari na Belo Palanko. Podpolkovnik Uzun Mirkovic se je postavil na levo od Babine glave, da bi kril Srbsko vojsko od vshoda, stražil je cesto iz Pirota; ko nas je bil dohitel, vstavil nas je na Baltinem ravnišči in zahteval, naj zapodimo Čerkeze, ki so bili blizu tam popalili dve ali tri vasi. Izpustili smo se v boj in razkropili smo Čerkeze sami — brez vojskine pomoči. Kmetje so pohiteli, da so zbrali svoje družine, svoje blago in vse, kar koli se jc dalo odnesti — in o našej brambi so odšli v Srbsko. Grozovitosti, ki so jih čerkezi počenjali po vseh okrožnih vaseh in zadajali neoroženemu narodu, njih grozovitosti ni treba popisati.""
„„Na večer so nas Srbje zopet zavlekli, nazaj na Babino glavo, kder so se bile vse njih gruče zbrale po neugodi pri Belej Palanki,
ktere trdnjavice nikakor niso mogli dobiti v svojo last tega dne. Tam so nas imeli do 15. (3.) julija. Vdeležili smo se z njimi vred neke bitke nad vasjo Oljesom. Ko pa je bil 15. julija v tabor prišel general Črnjajev, zopet smo se pritožili mu, kaj počenjajo z nami in da nas Srbje zadržujejo, da ne moremo oditi na Balkan. Drugič nam je dovolil, da smemo iti naprej, — da, dal nam je tudi gorsk top ki pa nam, žalibože! ni rabil prav nič, ker nihče izmej nas ni znal streljati s topovi; smešen je bil pogled na nas, ko smo pri Čiporov-cih s tem topom hoteli oplašiti Turke — granati so padali ali pred nje ali pa za nje, nobeden pa ni padel med nje.""
„„ Prišel je bil na Babino glavo tudi Pa-najot z ostanki svoje čete vred. Obljubili smo si, da se snidemo na Črnem vrhu.""
,„,Uže smo bili na poti, kar pride podpolkovnik, Zivkovič in vstavi nas ; povedal nam je, da Turci ido od Bele Palanke in da je potreba nujna, da pomoremo Srbskej vojski. Postavili smo se v bojnem redu na desno od Babine glave pod vrhom in čakali smo sovražnika. Kar prihrume na nas trije prapori
je proti prepričanju teh sredstev iu zlorabi verskih resnic v tej zadevi uže dosti z leče govorilo, v časopisih iu knjigah pisarilo iu v odgojilnicah dosti podučevalo, — pa kaj pomaga, Če ta razdira, kar je uni zidal. Gospodinja se da nepremišljeno od ciganke opehariti, ki ji prerokuje srečo; neskušena deklica se brzo vda vedeževavki iz kvart itd., samo da ji pove, kakšnega ženina da dobi.
Da se velika potuha ljudem daje z malo loterijo, mi nihče ne bode odrekel, ki okolino-nosti pozna. Razlagalci sanj in skladatelji številk molzejo ljudi in se maste z njihovimi dostikrat krvavo zasluženimi žulji. Lahkover-neži zastavijo slednji sold; kdor se pa temu zlu strastno vda, začne polagoma na premoženju hirati, kakor človek, kterega sušicamuči, in pride naposled — ob vse imetje. Sicer se je v merodajnih krogih za odpravo te nepotrebnosti dosti govorilo, ali ker loterija državi leto in dan dosti dobička prinaša, bilo je dosedaj vse brez vspeha.
Ljudem ob Vipavi, bodisi v Vipavski, ali v Vipavsko-Goriški dolini, podajam pa tu za-vetno svarilo, naj se nikar ne puste za nos voditi od onega kopača zakladov iz Itenč in od njegovega mešetarja iz Batuj.
Neki človek namreč s pomočjo svojega pajdaša tamošnjim prebivalcem pripoveduje o skritem zakladu, v kojem je 8 milijonov, in obeta uže več let, da ga bo v kratkem vzdignil. Lahkovernega ljudstva jc že mnogo v zanjke vlovil, in iz takih ljudi, kakor se pripoveduje, že kaka 2 tisuča goldinarčkov iz-molzel.
Vipavčaui, ako imate še kak groš, le dajte ga omenjenemu človeku, kajti on ga zna dobro pri oštirjih porabiti; vam ostane pa edino le zavest, da svojih denarjev ne boste nikdar več nazaj dobili.
Radoslav.
Iz Kostanjevice, 31 jan. (Tatvine. — Veselice.) Marsikdo je vže tožil v „Slovcncu", da so nove kazenske postave premehke; marsikedo je vže kazal, da ravno to veliko pripomore, da se tako množi predrznost, krivica, rop, tatvina. Tudi jaz moram, žali Bog, trditi ravno isto. Tudi pri nas se
bežečih Srbov iu porinejo nas nazaj. Srbje so brezi važnega povoda popustili to važno pozicijo; nekteri trde, da so bili preslabi, da bi se bili vzdržali, nekteri pak trde, kar se zdi, da jc verjetnejše, da je to zgodilo se na ukaz generala Črnjajeva. Glavni povod menda so pri Velikem izvoru neprilike, ki so vojsko plašile za hrbtom.'1"
„„Pa naj je to ali to, nam je naposled poknilo trenotje, da smo se morali ločiti od Srbov. Brzo smo se obrnili ua vshod k cesti, ki iz Pirota drži črez Balkan v Vidin,1'"
,,„16. (1.) dan julija meseca smo prišli do Malega izvora, kder smo našli četo 200 mož močno, načeloval jej je Christo Makedonski, bogat domofodec, ki je bil na lastne stroške zbral to četo. Nekoliko dalje spredaj sta bila Panajotin Ilija, njiju četa, 400 mož močna, zmanjšala se je na 50-GO mož; drugi so ali poginili, ali pa odšli v Srbsko vojsko, da bi všli gladu. Oglasili smo Panajotu, naj čaka, da bi se zedinili in skupaj šli črez Balta Be-rilovce in Črni vrh v vas Topli dol, kder smo hoteli prenočiti. Ali ko smo bili zvedeli, da iz Pirota in iz Zofije na nas idc vojska, ostali smo raji na gorah, kajti ta vas je ležala v dolini. Ustanovili smo se dobro, razstavili smo straže in s puškami v rokah legli ua golo zemljo."" (Dalje sledi.)
je letos pripetilo prav nenavadno veliko tatvin, posebno v prigorju bi skorej vsaka druga hiša vedela povedati, da se jej je kaj odneslo, ali pa vsaj poskušalo zmanjšati imetje. Resnica je, da marsikoga velika revščina napravi, da si skuša krivičnim potom potrebnega pridobiti; a gotovo je temu še več kriva stara navada, koje pa sedanji zapori ne odpravijo. Le poglej ga hudobneža, ki ti zapusti zapor na ljubljan skem gradu, kakov je! Debel, rudeč iu krepek, da je veselje. In če ga poprašaš, kako se mu je godilo, ti odgovori, prav dobro, bolje kakor doma; med desetimi kmeti tukaj ga ni enega, ki bi t;rko dobro jel, kakor sem jaz v Ljubljani. Je-li potem čudo, da se obrne tak ,,poboljšan" tat zopet k poslu, kojega je znal, predenj je prišel v zapor? Mislim, da ne. Da je temu tako, pač tudi le predobro čutimo.
Letine, posebno lanska, [so bile slabe; za živež nam manjka, vže sedaj jih skoro večina kupuje, da se borno preživi, ali glej, če pa le še kedo kaj ima, mu pa predrzni tat odnese! Res žalostno.
Pa če je tudi žalostna, naši purgarji, po sebuo pa gospodje in gospe nočejo pozabiti, da je predpust. Predpust mora pa biti vesel; predpustom mora peta poskakovati. To se je godilo tudi pri nas v nedeljo; napravili so bal in pravijo, da so se prav dobro zabavali. Jaz jim to privoščim, kdo bi pač ne želel, vsaj za nekaj trenutkov pozabiti muko iu teže dneva, koje dandanes morda bolj čutimo, nego kedaj poprej!
Prihodnjo nedeljo (4. febr.) pak se napravi v kloštru (gradu) beseda s petjem, godbo, tombolo in plesom. Ta me pa prav veseli kajti razun razveseljevanja ima še drug jako lep namen. Koprivnik, vas tukajšnje fare, je po povodnji pretečeno in- predlansko leto toliko trpel, da ljudje niso skorej nič pridelali, zato so jirišli v veliko revščino. In glejte, tem nesrečnežem na korist se bode napravila veselica. Prav! Bog daj le obilno vdeležbo in mnogo denarja za reveže.
Moja opomba v zadnjem dopisu od tod, da naj Kostanjevičani več bero, ni bila popolnoma brez vspeha; kajti vaš list res sedaj roma vže v več hiš, kjer se čita z veseljem. Bog daj, da ne bi bilo brez koristi posebno pri bodočih volitvah.
I z Hrvatske, 3. febr.— (Iztočno vprašanje.) Čim bliže smo velikej katastrofi, ki bode rešila iztočno vprašanje, tim večo važnost dobiva Ifrvatstvo in sploh Jugo-slovanstvo v višjih krogih na Dunaju In kakor se Madjari javno proglašujejo za brate krvoločnih Turkov, ter zahtevajo, da bode naša politika turkofilska, tako se dela potihoma na merodajnem mestu, da postane slovanski element na jugu obramba za starodavno državo avstrijsko. Najodličneji možje vojaškega stanu, večidel Hrvati, so že pripravljeni, da rešijo to vprašanje, in te dni je bil zapovedujoči general v Hrvatskej, Mollynari, telegrafično poklican na Dunaj v tej zadevi. Sploh se pri nas misli in govori, da bo Avstrija zavzela Bosne in Hercegovino, kar bi bilo popolnoma na korist našej državi, kajti te dve pokrajini zedinjeni s sedanjo kraljevino Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo činile bi lep kompleks; pa tudi dovolj snage bi imele, da okršijo malo rogove oholim Madjarom. Naši vladini krogi so menda tudi o vsem tem osvedočeni, zatoraj se ni niti sabor niti vlada proti Madjarom v zadevah iztočne politike nikjer jasno izrazila, saj tako ne bi bilo nič koristilo, Madjari pa tudi nas poznajo. Sicer pritiskajo na vse strani našo zemljo, s strašnimi davki, mešajo se v'
našo avtonomijo, madjarizirajo kjer koli morejo, ali vse to so znakovi zadnje sile in strašnega napenjanja, kar pa vse nič ne pomaga. Kocka je brž ko ne že pala, njihova slava po-temnuje in Slovan, ki po njegovem mnenju ni človek, bode vendar le tudi enkrat dosegel, za kar se že tako dolgo bori, in gotovo bode z vduševljenjem pozdravil tisto uro, ko bode dobil povelje od svojega presvitlega vladarja, da prekorači pobedonosno mejo ter zedini svoje brate pod žezlo habsburško, kjer bodo vživali vsaj človeško svobodo, ktero jim je TurČin skoz sto in sto let otimal. V to nam Bog pomozi!
Domače novice.
V Ljubljani, 10. februarija,
(Zadnja številka Slovenca") je bila zarad dopisa ,.'/. dolnje Pivke1, ocl si. policije konfisciraiia.
(Srednje in niže naše šole) sklenejo danes prvo poletje, in po pustnih praznicih v pondeljek in vtorek prično točno v sredo na pepelnico zjutraj ob osmih drugo polletje! Pač jih navdaja menda misel ali svest, da je liberalnemu šolstvu koj v začetku klicati treba: Memento, (juia pulvis es et iu pulverem re-verteris! —
(t ('. (j. Leopold Klinar), bivši duhovnik v kaznilnici ua Gradu, je 6. t. m. pri svojem bratu pri Novištifti v fari sodražki za sušico umrl. Leta 1862 za mašnika posvečen, služboval je za kaplana na Vrhniki, v Smartnem pri Kranju, v Itadolici, in v Vipavi, od kjer je 1. 1872 prišel za kurata v tukajšnjo kaznilnico na Gradu. Zarad bolehnosti se je meseca novembra odpovedal svoji službi na Gradu ter se meseca decembra podal k svojemu stareje-niu bratu, duhovniku pri Novištifti, kjer mu živita tudi priletni oče in sestra. Ukljub naj prisrčnejši postrežbi, ki jo je pri domačih svojih imel, zapuščale so ga silno hitro moči in G. t. m. ob šestih zjutraj je sklenil svoje življenje v 38. letu svoje starosti. R. I. P.
(Umrlo) je meseca januarja 71 ljudi, 36 moškega iu 35 ženskega spola.
(OpraviUnjel) ,,Tagblatt" naznanja, da so mu ribniški učitelji na dopis iz Ribnice, kterega smo v „S1." obširneje pretresali, odgovorili s pismom, v kterem mu naznanjajo, da se drže liberalnih načel in vstavoverne stranke ter se nikakor ne čutijo poklicane
f......streči (Pfaffeuknechtdienste zu lci-
steu.) ,,Tabblatt," bi bil gotovo vstregel učiteljem in prebivalcem ribniškim, ki hočejo natančneje poznati može, kterim svoje otroke izročujejo v odgojo, če bi bil namesto odlomka objavil celo 'iiismo s podpisi vred, da bi občinstvo vsaj vedelo, pred kom in česa se učitelji ribniški opravičujejo.
Sicer pa ima omenjeni članek v Laib. „Schulzeitungi", kakor piše „Slov. Narod", neki namen, ki krasno opisuje novega učitelja ribniškega. Pisatelj namreč piše od besede do besede: ,,Ein B etschuan e. n - Iliiuptling sagte zu seinem Adjutanten, als er eben von einem erfolgreicb Streifzuge zuriickgekehrt vvar: „„Deine Ivenntniss zvveier Sprachen rettete niich heute vom Tode; denn spriichest du nur die Muttersprache, \viirde die Absicht des gefangenen Ilordenfuhrers, mieh zu ermorden, zvveifeilos in Erfullunggegangen sein."" Durch diese VVorte ermutigt, \vagte der Diener seiuen Ilerrscher zu iragen: Y1 c h u t s A j i r a m I liebst d u uiich?" Človek, ki ne ve, da še ta Žvokelj nij bil nikdar v Indiji , bi morda mislil, da res zn. indijski jezik. Drugače misli
fjvsgr* Dalje v prilogi. •sa£3®
Prilog-a „Slovencu" šl,ev. 16.
pa bo dobil, ako te dve indijski besedi čita nazaj. Nij mu treba dalje premišljevati, ali je anekdota izmišljena ali ne, pa tudi to bo izvedel , kako se g. Zvokeljnova gospica kole-ginja, učiteljica v Ribnici zove : Nazaj brano se cela reč pravi; M ar i j a S t u b 1 y! liebst du micb? „Kako o tem sodi učiteljica, ne vemo, a tako ravnanje je pripravno pri ljudeh jo spraviti ob dobro ime. Učiteljstvo ribniško pa resno vprašamo: Je-li res solidarno s takim človekom V (Iz seje deželnega odbora S. svečana.) Na znanje se je vzel dopis deželne vlade, da je ministerstvo za nauk in bogočastje z odpisom od 4. januarja t. 1., št. 17.084 glede na sklep kranjskega deželnega zbora leta 1870. dovolila, da se učitelji ljudskih šol, kateri že zdaj 15 let učiteljsko službo zadovolilno opravljajo, smejo brez spričala sposobnosti za učiteljstvo definitivno v učiteljske službe posta viti, ako so si po prejšnjih določbah za učiteljskega pomočnika ali podučitelja potrebno spričalo pridobili. — Sklenilo se je, da se razpiše oddaja nemškega gledališča za 1. 1877/8 Zastran tega, da se deželna postava od 3. januarja 1. 1869. o osuovi velikih (glavnih) občin ne izvrši šiloma, dokler se sedanja politična uprava ue preuaredi, je deželni odbor skleni prihodnjemu deželnemu zboru poročati in primerne predloge staviti.	„Nov."
(iz odborove seje družbe kmetijske), ki je bila pod predsestvom barona Wurzbacha4. dne t. m., poročajo „Nov." sledeče: Nekaterim obči nam, ki so vodnjake dodelale, izplača se druga polovica podpore; nekaterim se podaljša obrok za izdelovanje, še drugi se bodo ogledali, predno se izplača podpora. Prošnje nekaterih šol za podelitev sadnega drevja itd. se niso mogle vslišati, ker družba nima več denarja zu to cepičev pa dobi šola v Nemški Loki; prošnji Postojnske šole se napoti ua c. kr. gozdn inšpektorat. — Odpis c. kr. deželnega predsedstva , da v subveucijskein odboru družbe kmetijske bode v prihodnje c. kr. deželno vlado zastopal vladni svetnik pl. 1'ladung, je bil na znanje vzet. — Prošnji občine Borovniške, da bi se jej enkrat poslal popotni učitelj prof Fr. Povše, se bode zadostilo, ako si. minister stvo ugodno reši vlogo družbe kmetijske Deželni vladi se nasvetuje, naj se občini Ko čevski Reki (Iiieg) podeli pravica 2 sejmov. Dopis g. K. Lukmaua, da rad pride na raz govor zarad gozdnih in pašnih hoinatij na Go renjskem, se je na znanje vzel. — Prošnji občine Skrad na Hrvaškem za pomoč o na kupu dobrih plemenskih bikov se bode vstreglo — Posvetovanje o načrtu postave za zložbo zemljišč se bode začelo tako, da posebni oc sek, obstoječ iz gosp. barona VVurzbacha, gosp Šolmajerja, dr. Poklukarja, «.. Ahačiča in dr Bleivveisa, najprej osnuje načrt, kako se bode postopalo o tem važnem delu. — Gosp. F Skaberne v Novem mestu in gospod prof. Vil Zupančič v Ljubljani , gosp. France Babnik posestnik v Bizoviku , in gosp. Janez Baj< posestnik v Višnjah pri Vipavi, so bili za ude sprejeti.
(Č. J. Rozman,) kaplan pri sv. Jakobu je imenovan za kateheta mestnih ljudskih šol ljubljanskih.
(Dr. Alfons Moše,) znani odvetnik v Ljub ljani, se je 7. t. m. poročil z gospodičino Te rezino Zeschkovo.
(Slovensko gledišče.) V torek se je
ljudstvo" ua odru za resno igro nalezlo preveč veselosti. Sir r pa smo že lani povdarjali, da je „Dt borah" preveč tendencijozna-judovska gra. V nedeljo pride na vrsto zopet znana po g. Alešovcu podomačena burka „čevljar iron" z godbo iti petjem. Priljubljena ta burka je še vselej napolnila gledišče, gotovo ga bo tudi zdaj, zlasti, ker se gospod nji odlikuje s svojo prirojeno komiki)
zala resna igra „Debora'i" v obče dobro, a praznem prostoru Glavne naloge (gg. Scmid
in Kocelj in gospica Podkrajškova) so bile vrlo dovršene. Motil ie nek šunder za kuli sami, kar je bilo lueiidi. tudi vzrok, da se je
Razne reči.
—	Popravek. Za nesrečneže pri Zidanem mostu so lavautin«ki škof podarili 50 gld., ne 5, kakor je po tiskarni pomoti stalo v zadnjem listu.
—	t Anton Mužik. Ravnateljstvo aka-eniije kristjanske, ktera vrlo lepo napreduje a korist umetniji in cerkvi na čast, z globoko ulostjo naznanja, da je Previdnosti Božji do-
padlo, poklicati v večnost častitega gospoda Autonu Mužika, duhovna, profesorja in kate-leta na prvi c. kr. viši realni gimnaziji v Pragi, člena ravnateljstva Akademije itd. Previden s sv ikramenti je dokončal tek svojega življeuja ter šel k počitku večnemu dne 1. jan t I. star še le:!:! let. Cerkev je zgubila v njem zvestega branilci)!!, mladina pobožnega vzgojevatelja, književnost anitelja marljivega do konca, Akademija člena za nje pospch jako skrbnega. Telesni ostanki umrlega so v soboto 3. febr. ob desetih dopoldne v cerkvi Etnauski na Slovaneh bili blagoslovljeni in po sv .maši na grobišču Višehradskem pokopani. V vabilu k pogrebu sta podpisana starosta dr. M. KarJah. pa pri dnik vednostnega odbora dr. K. Borovv. Bil je rojen Mužik v Novem Gradcu 1. 1845, za mašnika posvečeni. l«68, kaplanoval Proseku in pri sv. Vojtelm v Pragi; I. 1875 postal katehet ua češkem višem realnem gimnaziji. Bil je z mladega goreč slavista, iu poznal je do dobrega jezik svoj materin, iz (terega je naredil bil skušnjo za višo gimnazijo: naučil pa se bil tudi vseh drugih jezikov slovanskih, v kterih je dopisoval pogosto najslavnejšim katoliškim možem raznih slovanskih plemen, in kar je v njih izvrstnega vzlasti na polji duhovnega umetnega govorništva osledil, tolmačil je v jezik češki. Ni ga bilo katoliškega društva, početja, časopisa itd., da ne bi bil mu družnik. da ne bi bil ga podpiral z besedo in peresom, in z malim svojim premoženjem. In deloval je v obeh ozirih, v cerkvenem in narodnem, neutrudno do konca. Dopisoval je razne časnike katoliške, na pr. v Ceha, v kterem je časih povedal ktero o Slovencih in tudi po „Slovencu"; v Časop. kat. duhoven-stva, v Blahovesta, Skolnika itd., v koledar „Poutnik". Prestavljal je iz slovanskih jezikov različne povedke, izdal „Listy o Bosne" in izvrstno molitevno knjigo „Poklad svato-Vac-lavsky". Največi spominek pa si je postavil s svojim delom ,,Kazatele slovaušti", s kterim je obrnil pozornost češke duhovščine k vzorom nam bližini, nego so vzori po vse nemški Mužik je preblagega našega A. Slomšek a teko priljubil Čehom, da najrajši pridigujejo zdaj njegove homilije in govore, in da si pre kladajo zapored v češčino njegove cenjene spise. Škoda, da je prezgodnja smrt učinila konec tako niiiogostranski iu vspešni delavnosti nje govi. Vendar ,,brevi vivens tempore implcvit tempora mult.a '1 Bog mu bodi za lo na veke plačnik 1
liram ali cerkev v Fmausih, kjer jc bil l v soboto postavljen mrtvaški oder in na njem ranjki v rakvi, napolnjen je bil okoli desete ure s pogrebci, in na straneh okrog odra so stali dijaci višje češke gimnazije z gorečimi
svečami. Na rakev so položili razni čestitelji mnogo vencev; takouapr.: vredništvo „Čeha"; Akademija kristjauska, učiteljstvo gimnazijsko in dijaštvo iu mnogi drugi. Veliko mašo je služil kan. Ilora, in ob stranskih altarjih bile ste sv, maši zanj. Po blagoslovu se je sprevoda vdeležilo mnogo in razno občinstvo, med njim bil je nekdanji g. minister Jireček itd. Na Višegradu je cerkvene obrede opravil kau. Kavka. Sploh se je videlo, kako občna je bila žalost po tako rano umrlem tolikanj blagem in zaslužnem rodoljubu. Bodi mu na veke blag spominj!
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: v pokoj se podajo: Č. g. Simon Kosmač, fajmošter na sveti Gori, t g. Anton Smrekar. fajmošter v Lešah in č. g. Miha Kopitar, kurat v Krzelu na Vipavskem. — Razpisane so: Sveta Gora. Leše in Mirna.
—	Knjige svoje je ranjki bogoslovski profesor Jožef Crobath zapustil semeniškim bukvarnicam v Gorici, Trstu in Ljubljani.
—	K z av r a t n e m u n a p a d u na Gorenjskem. omenjenemu v H), št. „Slovenca", se nam piše, da hudodelnika že imajo. Doma je pri sv. Tomažu v loškem okraji, neki Bergant iu je bil že 12 let zaprt. Osebi, sodniji tedaj že dobro znani, sta bila žandarma po popisovanj kmalo na sledu; pa tudi onadva nista bila ravno dobro sprejeta, ko stopita namreč v njegovo stanovanje, hotel je tudi njima s samokresom posvetiti.
—	Tatvina. Z Gorenjskega se nam piše: Bilo je pred nekimi dnevi, ko sliši hišni gospodar neke bolj samotne hiše na Lipnici, vasi med Podnartom in Kropo, ropotauje v hiši. Na to hitro vstane, naredi luč in vidi, kako da mu tatovi vkradeno blago odnašajo. On zgrabi sicer za puško, da za njimi ustreli, pa ali misliš, da so se kaj bali? Kaj še! tudi oni so mu s strelom odgovarjali.
Kaj bo? SI. Gosp. piše: Samoubijstva se grozno množijo, čem bolj duh neverstva mori čedno.-t, krščanske potrpežljivosti in skrivnost križa ljudem iz spomina trga; v Ptuju se je 1 Kletni urarski pomočnik Anton Oblak za robec obesil, v Mariboru pa 28letni sin gostilničarja \Vohlsehlager-ju ustrelil, ker ga je oče nagli jezi pred ljudmi za uho udaril. — Obleke oropali so krčtnarskega sina v Šikolah na dravskem polju; 201etni čvrsti mladenič je šel v Starško vas prešičev kupovat; na poti ja zgrabijo 3 možki, ga zavlečejo v neko hišo in ga do kože slečejo, edine hlače si je komaj sprosil, da jih je smel pridržati in domu iti. Revež bi bil lehko zmrnil. Tako delajo turški divjaki!
—	Hrvatska bibliografija meseca januarja 1877.
1.	Regulacija Save za tem izsužba i natapanje Posavja u Hrvatskej i Slavoniji uz osobiti obzir na hrv. slav. krajiuu. U Zagrebu. Knjižara Albrecht i Fiedler. vel. 8mina. 312 str. Pet zemljovida.
2.	Kras hrvatske krajine i kako da se spasi za tiem kraško pitanje u ploške, izdano po naredbi c. kr. glavnoga vojuoga zapovjed-ničtva, k jednu zemaljske upravne oblasti hrv. slav. vojničke krajine, napisao Josip Vesely. Zagreb Albrecht i Fiedler. 40. pol. vel. 8mina 1 zemljovid.
3.	Statistički ljetopis za god. 1874. Izdao ga statistički urca kr. dal. lir. slav. zem. vlade. Zagreb. Tipograiički i litogralički zavod. C. Albrechta. 37 tisk. pol. u vel. Smini. hrv. i njem.
4.	Ribarka. Pripovjedke iz Norvežke. Pre-veo Josip Subotič. Pančevo. Nakladom knji-žare broče tovanovic. 109 str. 12. tini.
5. Božič. Dar dobroj djeci. Pančevo. Kod Tovanovica G3. str.
G. Teorija pedagogije ili nauk ob uzgoju. Sastavio Stjepan Basariček, učitelj na kr. pre-parandiji. Zagreb. Nakladom knjižare Lavoslava Hartinana. 144 str. 9. mini.
7. Moj rod ua saboru hrvatskom g. 1877 i 1876. Posvečuje svojim izbornikom. Jo Beruta. Zagreb, tisak. dioničke tis. str. 122.
—	Dvojno najboljše! Okrajni glavar: „Vi ste čudni ljudje ; zmiraj se ustavljate na-redbam vladinim ; bodite vendar prepričani, da vlada hoče vaše najboljše!' Kmet: „Da, saj ravno tega nočemo dati!"
—	Krivica. Mati zmerjala je pijanega sina in djala nazadnje : „Ti si prava živina !•' „Ti mu krivico delaš, mati," oglasi se oče. „Kaj, ti ga še zagovarjaš," vpije ona. „Ne, fantu ne! ampak živini delaš krivico; kdaj si še vidila. postavim vola pijanega?"
—	Dva Žida prišla sta na sejmu v gostilno, pa ne da bi jedla; vsedla sta se za peč, da bi se pogrela. Pri odhodu pustila sta vrata odprta. Gostilničarica je zato rekla: Nič ne porabita, pa bo še kdo vrata za njim zapiral. Žida pa sta djala: ,,Bog! kako je ta ženska surova, pri ti pač ne bova ostala!"
—	Iz Trsta se poroča, da je mestni zbor 5. t. m. zavrgel volitev slovenskega odbornika g. Nabergoja. Slovenci v tržaški okolici bodo morali pri novi volitvi vse žile napeti, da ne propadejo.
Poslanica.
Te dni potikal se je po naši fari človek, čegar pravo ime je Jan. Čadež, doma iz Tržiča na Goienjskem, ki se je iz jako nesramnih namenov izdal za mojega očeta. Ker se je omenjeno človeče, dobro znano v domačem kraji, zelo razžaljivo obnašalo, primoran sem naznanjati, da imenovani človek ni v nika-koršnej zvezi z menoj; tedaj je nar manj moj oče. Ob enem tudi odločuo trdim, da vse govorjenje, vse opravljanje njegovo je gola izmišljija in grda laž. Vsem pa, ki so se spod-tikali „nad tem mojim očetom", rečem z lehkim srcem, da pravemu mi očetu — hvala Bogu —• ni treba slepariti ljudi. Toliko, da varujem svoje in svojega očeta poštenje.
V Dolini 5. februarja 1877.
Val. Alij ančič,
Dolinski kaplan.
Eksekutivne dražba.
10. febr. 3. Josef Starman (597 gld. «0 kr.j v Ljublj ani. 3. Mart. Jeran iz Podgoric (2010 gld.) v Ljubljani. 3. Jos. Kastelic iz Gor. Kašelj a (360 gld.) v Ljubljani. 3. M. Tancik iz Gor. Iga (1501 gld.) v Ljubljani. 3. Andr. Modic st, iz Studenca 2308 gld.) v Ljubljani. 3. Jak. Borini iz Gor. Kašelja (1648 gld.) v Ljubljani. 3. Jan. Koprive z Piave Gorice (4140 gld.) v Ljubljani. 3. Jan. Češark iz Ribnice (380 gld.) ondi. 3. Jan. Skek iz gor. Ležeč (640 gld.) v Senožečah. 3. Jos. Kovačič iz Tamelj (463 gld. 50 kr.) v Senožečah. 3. Jos. Berne iz Lož (1740 gld.) v Senožečah. 3. Ign. Jelovšek iz Verhnike (13044 gld.) ondi 3. Mat. Pcrjatelj iz Hudega Konca (1060 gld.) v Ribnici. 3. Jan. Lušin iz Goriče vasi (288 gld.) v Ribnici. 2. Mark. Rozman iz Bistrice (6474 gld.) v Radolici. 2. Katre Smrekar iz Bojanje vasi, / Metliki. 2. Jan. Požlep iz Plešivice (592 gld.) v Ljubljani.
12. febr. 3. Jan. Kmetic iz Grada (2721 gld.) v Kranji. 3. Mart. Odar iz Stare Fužine (1123 gld.) v Radolici. 3. Jcr. Sotenšek iz Savinje (120(1 gld.) v Litiji. 3. Jak. Springer v Cernomlju 3. Fr. Prašnikar iz Okroga (1910 gld.) v Litiji. 3. Jan. Kotar iz Kožcc (1250 gld.) v Litiji.
13.	febr. 3. Jak. Stradjet iz dol. KoSaue (1025 gld.) v Postojni. 3. Gr. Martinčič iz dol. lvošane, v Postojni. 3. Matevž Reber ni k iz gor. Polja (2118 gld.) v Kranji. 3. An Fideu iz dol. Ko.šane v Postojni. 3. Jernej Zelle iz Petelinj (2513 gld.) v Postojni. 3. Jan. Simončič iz Ga-brovke (1500 gld.) v Litiji. 3. Jan. Seles iz Bere (1350 gld.) v Bistrici. 3. Jan. Šajn iz Knežaka (1460 gld.) v Bistrici.
14.	febr. 3. Jan, Rcbc iz Radohove vasi (989 gld.) v Postojni. 3, Jak. Špclar ml. iz Na-danjcsela (1622 gld.) v Postojni. 3. Jer. Sitar iz Stožič (896 gl.) 3. Anton Gliha iz Šinarije (2105 gl.) 3. Ant. Strniša iz Šinarije (3974 gld.) 3. Jan. Ocrne iz Sj>. Šiške (2963 gld.) 3. Jos. Svigl iz Male vasi (8448 gld.) 3. Jak. Žužek iz Peči (2714 gld.) vsi v Ljubljani. 3. Jan. AVohlgeniuth iz Vinc vasi (555 gld.) 3. Fr. Stanjša iz Vine
vasi (980 gld.) 3. Jos. Duler iz [vaujevasi (781 gld.) vse v Rudolfovem. Jan. Košak iz Hičja (1840 gld.) v Ljubljani. 3. Jan. Šantl iz Podkraja (1050 gld.) v Litiji. 3. Fr. Bauccr iz Petrinja (4229 gld.) v Kočevji. 2. Jos. Koder iz Šent. Vida, v Vipavi.
Štajarske: 12. febr. Blaž Krvišek v Sroin-ljih 1005 srld. 13. febr. Kašpar Korenjak 8532 gld. v Konjicah; 16. febr. Juri Sinka v Trnein, Terezija Sabotič v Stoprcih 1380 gld., 17. febr. Marija Belšck v Vel. Bkiču 700 gld.
TelrKraHčue denarne cen« 9. februar!)*. Papirna renta fi.'i. — — Hrohrna r«ut.a 68.55 — Zlata renta 74.35. — iHHOletno državno posojilo 111 50 Uankin« »koijs839 — Kraditue »ki i)e 148.20 — London
123.--Sr«Hr' 114.50. — Ces. Ur cekini 5 88 — 20-
frankov 9 83' .
Žitne cene preteklega tedna.
(Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale, po stari meri. 1 hektoliter znaša 3,6/',0i mernikov.
V Ljub-	V Novem-	V Kranji V Muri-	V Ptuju	VOrmulu	V Trstu	V Celovcu	V Zagrebu
(> j. j Ijaui	mestu	boru
___________ gl. kr.	gl. kr.	gl. kr.	gl.	kr.	gl.	kr.	gl.	kr.	gl. kr.	gl.	kr.	gl. i	kr.
... . (hektoliter 1»	11 —	10 40	9	10	8	«0	7	.12 —	9	' 94	H	20
Menice ( mernib ; 7	;i7	20	2	70	2	j 70	2	25	2	77	2	30
.. .. (hektoliter fi 70	C UO	(>20	ti	30	6	60	6	18	— —	7	85	6 :	40
• ( mernik 2 t)	2 J 3	1 90	1	93	2	1	89	—	2	46	2	46
. . ( hektoliter 5 tO	6 j —	4 70	5	10	6	20	6 1	70	— —	6	60	6	—
Joemeni1 (mernik 1 57	1 54	1 44	1	57	1	00	1	75	— —	1	67	1	87
... (hektoliter 6 20	5 j 70	« 30	5	—	5	i 20	4 1	88	— —	ft	36	4	40
1 • ■ ( mernik 1 90	I 75	1 9,3	1	64	I	60	1	50	— -	1	04	1	38
)
p (hektoliter 5 20	5 80	5 20	6	10	5	—	4	86	— —	4	46	4	40
rrosa . j-mernik i 60	1 78	I 60	1	67	1	54	1	50	— —	I	37	1	35
(hektoliter 6 | —	0 60	C 28	6	30	5	10	4	80	—	5	14	6	60
nuBico £mernik , 8-	2 —	1 93	1	8<	1	56	I	48	— -	I	57	I	69
„ (hektoliter 4 —	3 i 50	3 j 90	3	60	3	40	2	92	------3	30	3 j	70
V8U ' (mernik l 23	1 75	1 20	1	10	1	4	—	90	- -	-	90	1	13
__1	i	'	1	1 1_|
Umrli
6. in 7. febr. Matej Čadež, gostač, 65 1,, za vnetjem oprsne mrenice. Katarina Krivic, kroj. ž,, 4i> I.; Marija Giirtncr, gostinja 69 1., v.-ded starosti.
Pijančevanje,
Za mežnarsko službo
se častili duhovščini priporoča Matevž Slabit' na Krtini h. št. 1 I pošta Vir, in ima jirav dobra spričevala.
tudi brez vednosti dotičnega človeka, odpravljam nevtegoma in tako gotovo, da se človeku pristudi. Zahvalnih in pohvalnih pisem imam veliko. Komur je treba, naj se pismeno oberne do
in Schlesien.
Sioilrtitk}) Droguen-handlung in Griinberg in Schlesien. (5—4)
Nova slika.
Izšla je v Beču velika in umetniško izdelana slika
SMi vojskovodje v srtsko-titti vojski. 1
Milan M. Obrenovič IV. Nikola I. Petrovič Njeguš.
Generali: BI. (i. Čcrnjajcv, Banko Alimpič, Fran j o Zacli, in Kosta S. Protič. — Vojvode: Petar Vukotič. Božo Petrovič, IlijaPlamenac, in Mašo Vrbica. — Obersti (polkovniki): Ilorvatovič, Oreškovič, Ilija Čolak-Antič, Teša Nikolič, Valdemar Bcker, Blilnjko Lcšjanin. — Oberstlajtnanti (podpolkovniki): Sava (»rujie, Vlajkovič, Ivosta Bnčevič, (»rnja Bliskovit1. — Major Paja Putnik in arhimandrit N. Dučič.
Slika ima 22 verno po fotografiji narejenih podob z grbom Srbije in Črnegore.
Sliko je litografiral A. ^ultci'1.
Slika je 53 centimetrov visoka in 90 centimetrov široka.
jPC Cena sliki je I gld. 20 kr.
Naročnina se pošilja na adreso:	(68—9)
1*. .lankovic', Wien VIII., Piaristengasse Nr. 49.
Denarji naj so pošljejo v frankirauib pismih ali po poštni nakaznici. Komur jc drago, naj na listnici pov6, fo naj se mu pošlje proti poštnemu povzetju (Nacbnabme).
Kdor zn gotov denar naroči 10 podob, dobi podobe po 1 gld. in frankirano po pošti.
Cona tej veliki in umetniško izdelani padobi jo tako majhna, da si jo vsak lahko naroči.
Brez te s ike naj uihčo no bo, ki se zanima za srbsko iu črnogorsko vojsko z državo turško.
U
mm