NOVO MESTO, 16. 7.1980 LETO X ŠT. 10 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredni5ki odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk. Novo mesto 6LASIL0 DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LABOD NOVO MESTO utrinek s 1. seje delavskega sveta do Na sestanku delavskega sveta delovne organizacije Labod, ki je bil 26. junija v TOZD LI-BNA, se je konstituiral nov sestav Za predsednika DS DO so člani izvolili tov. MARJANA DULARJA iz TOZD COMMERCE, namestnica pa je tov. SONJA BEVC iz DSSS. Delegacije vseh TOZD so predlagale tudi nov sestav izvršilnega odbora DS SO in sicerso člani 10: DIMIT AR PERIC -DSSS, SAMO izvršilnega odbora DS DO in sicer so člani 10: DIMIT AR PETIČ - DSSS, SAMO ŽARGI - TIP-TOP, PAVEL DOBROVOLJC - ZALA, DARKO VIDMAR - LOCNA, MARUA PRAZNIK -COMMERCE. Na sestanku delavskega sveta DO pa so bila podana tudi priznanja najboljšim samouprav-ljalcem iz vseh naših TOZD. Priznanja so prejeli: TOZD LOCNA KRALJ TONČKA, roj. 11. 9. 1960, zaposlena na delovnih nalogah ind. šivilja od leta 1977. Bila je član predsedstva 00 ZSM, v sedanjem mandatu pa je tajnica 00 ZSM, je članica delavskega sveta TOZD Lo čna in članica gasilske desetine Labod. V krajevni skupnosti je namestnik vodje štaba civilne zaščite za splošne enote. Aktivno sodeluje v raznih kvizih znanja kot na primer „Tito revolucija, mir“, kviz znanja na Sromljah. VIDMAR DARKO, roj. 6. 3. 1939, zaposlen na delih in nalogah kontrolor končnih izdelkov, skupno 20 let. V Rogu je bil predsednik delavskega sveta, predsednik sindikata, v TOZD Ločna je bil v mandatnem obdobju 1978—79 sekretar 00 ZK. Je član občinske konference ZK, delegat SIS za zaposlovanje občine Novo mesto in član koordinacijskega odbora z a spremljanje družbene eko nomske politike stabilizacije pri občinski konferenci SZDL. TOZD LIBNA BAZNIK ANICA, roj 20. 8 1957, zaposlena na delovnih nalogah ind. šivilje. Ima 7 let de« lovne dobe. Je član delavskega sveta, predsednik 00 ZSM, član SIS, izven kolektiva pa je tajnik SZDL KS in član skupščine KS. TOZD DELTA MAGDIČ MARUA, roj. 27. L 1946, zaposlena na delovnih PRIZNANJE LABODU Ob tridesetletnici samoupravljanja je naša delovna organizacija prejela priznanje za gradnjo samouprave in za dosledno delo na tem področju. Labod je ena od tistih redkih delovnih organizacij v novomeški občini, ki ta visoki jubilej praznuje tudi kot svoj praznik, saj so volile svoje delavske svete leta 1950 le Tovarna igrač - sedanji Novoles, Pionir in Labod. Priznanje ob tridesedetnici samoupravljanja, na katerega smo zelo ponosni, je razstavljeno v jedilnici novomeškega dela Laboda. nalogah referenta za samoupravo in obveščanje. Ima 16 let delovne dobe v TOZD. Je (Nadaljevanje na 2 str.) Še malo, pa bodo tudi delavci TOZD DELTE odšli na dopust Tistim, ki te dni preživljate svoj oddih in tistim, ki se nanj šele pripravljate, želimo prijetne in lepe proste dnil Veliko dela je bilo pred sezono v Savudriji. Da pa je letovalce pričakalo vse nared, ima poleg vseh, ki so delali v organizirani akciji, veliko zaslug tudi tov. JOŽE PAVLIN iz TOZD LOČNA. Izdelal je strešno konstrukcijo in jo tudi montiral. S tem je prihranil delovni organizaciji precejšen strošek, saj za svoje delo in trud ni zahteval plačila. utrinek s 1. seje ds (Nadaljevanje z 1 str.) član ZK, blagajnik v osnovni organizaciji sindikata, sodeluje z delegacijami SIS, pripravlja obrazložitve gradiva, strokovno pomaga pri osnovni organizaciji sindikata, prav tako sodeluje z mladinsko organizacijo v TOZD. TOZD TIP-TOP MARN FRANC, roj. 3. 1 1928, zaposlen na delovnih nalogah krojilec malih serij. V Labodu je zaposlen 25 let. Tov. Marn je bil delegat v delavskem svetu DO Labod v obdobju 1978-80, predsednik komisije za družbeni standard v TOZD v obdobju 1978-80, predsednik 00 ZS TOZD v obdobju 1978—80. Izvoljen je za podpredsednika 00 ZS za obdobje 1980-82, predsednik delavskega sveta TOZD, delegat v skupnosti za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči občine Ljubljana-Bežigrad, član komisije človek —delo-produktivnost. Izven okvirov TOZD je vodja enote RBK, član štaba civilne zaščite v krajevni skupnosti Brod, član odbora za gospodarjenje pri SIS za stanovanjska vprašanja občine VIČ-Rudnik. tajnik ZRVS, v odja delegacij stan. soc. in za poslovanja. TOZD TEMENICA KREVS JANEZ, roj. 27. 8. 1942, zaposlen na delovnih nalogah risarja v krojilnici. V Labodu je zaposlen 14 let. Vseskozi je deloval v organih sindikata, kjer je opravljal tudi funkcijo predsednika IOS, bil je predsednik DS, delegat skupnega delavskega sveta in njegov predsednik, predsednik samoupravne delavske kontrole in č lan drugih samoupravnih organov v TOZD v preteklem obdobju. TOZD ZALA ŠTRAVS VERONIKA, roj. 16. 12. 1950 zaposlena na delovnih nalogah univerzalne šivilje. V Zalije zaposlena od 8. 10. 1973. Leta 1974 je bilaizvolje na za predsednika 10 OOS. Bila je delegat občinskega sindikalnega sveta od leta 1977. V mandatnem obdobju 1978-79 je bila član samoupravne delavske kontrole TOZTD. V mesecu aprilu 1980 je postala član 00 ZK, izvoljena pa je bila za člana delavskega sveta TOZD in kasneje imenovana za predsednika tega organa TOZD COMMERCE TRAVIŽAN VERA, roj. 13. 11 1950, zaposlena na delovnih nalog samostojno vodenje in sortiranje. V Labodu je zaposlena od 3. 8. 1966. Aktivna je v kulturni sekciji, v gasilski enoti Labod. V mandatnem obdobju 1975-77 je bila članica de lavskega sveta Leta 1977 je bila predlagana za predsednico 10 OOS, kjer je delovala zelo aktiv- no. Bila je članica komisije za kadre TOZD Commerce, v tej komisiji deluje tudi letos. DSSS DULAR MAJDA, roj 8. 11. 1937, zaposlena na delovnih nalogah vodenje knjigovodstva za TOZD Commerce. Ima 21 let delovne dobe v Labodu. Dvakrat je bBa članica delavskega sveta in član prvega centralnega delavskega sveta, član samoupravne delavske kontrole. Tudi v tem mandatnem obdobju je delegat v centralnem delavskem svetu je član komisije za kadre, član komisije za ocenjevanje delovnih nalog v DSSS. Prejela je tudi oblikovanje „Red dela s srebrnim vencem. “ PRIZNANJE ZSS Občinski sindikalni svet v Krškem je pred nedavnim na svečan način podelil republiška priznanja zaslužnim družbenopolitičnim delavcem. Srebrni znak. je dobila tudi tov. Tilka Udvanc, kije aktivna družbenopolitična delavka tako v TOZD LIBNA kot tudi v širše m pro štoru PREHOD NA ENO IZMENO Po več mesečnih pripravah so v TOZD ZALA s 1 julijem prešli na eno izmeno. V času priprav so imeli nekaj težav z oskrbo s stroji, sicer pa je delo stckio nemoteno. delegacija stanovanjske skupnosti delovna Na zadnji seji Samoupravne stanovanjske skupnosti Sob Novo mesto so delegati razpravljali o osnutku novega zakona o stanovanj skem gospodarstvu, kije bil v široki javni razpravi v združenem delu ter v krajevnih skupnostih Delegacija Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki ima sedež v TOZD COMMERCE, se je tako kot vedno doslej, tudi na to sejo temeljito pripravila, pregledala gradivo in podala na osnutek zakona tudi nekaj pripomb. Prevladala je ocena, da zakon ni ravno najbolje pripravljen, kar dokazuje tudi vrsta pripomb, ki pa so bile v večini tudi osvojena. Opozorila so veljala predvsem zagotoviti večje družbene kontrole in onemogočanju raznim nepravilnostim, poudarku na samostojnem urejanju odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in s tem tudi odgovornosti za reše vanje tega pc dročja. Naša delegacija pa je med številnimi pripombami opozorila tudi na področje gradnje dijaških in študent&ih domov, ki bi jo bilo nujno pospešiti V osnutku zakona je to področje zajeto kot variantni dodatek v sklopu sredstev za solidarnost, gotovo pa je potrebno skrbnejše in doslcnejše podrobnosti Področje Samoupravne stanovanjske skupnosti je zahtevno in široko. Naša delegacija, ki jo vodi to. Frida Pa viovič, seje z vso odgovornostjo spoprijela s problemi tega področja. Preed sestanki in skupščinami skupno z direktorjem preštudirajo gradivo, oblikujejo pripombe in se o odprtih vprašanjih pogovore. Večkrat je slišati, da delegacije ne izpolnujejo svojih obveznosti tako, kot bi jih morale V primeru delegacije Samoupravne stanovanjske skupnosti s sedežem v TOZD COMMERCE je to delo vedno dosledno. Tov. Pavlovičeva pravi, da bo delo na vseh področjih zaživelo le, če bodo člani delegacij začutili, da je le od nas vse odvisno sleherno odločanje in sprejemanje, da resnično mi vsi gradimo naš jutri. Ob tem spoznanju gotovo ne bo več izmikanja in naše delegacije bodo delale tako kot to od njih opravičeno zahteva in pričakuje baza in naša družba sploh. Prvi stik z našim proizvodnim programom dobijo mladi, ki pridejo k nam na prakso ob enostavnejših delih, sledijo pa jim zahtevnejša. kam po osemletki Re forma usmerjenega izobraževanja in predlog nomenklature poklicev za dejavnost tekstilne industrije v SR Sloveniji Po sprejetju zakona o usmerjenem izobraževanju 9. aprila 1980 in za uresničitev le-tega so ostala še nedorečena in odprta marsikatea vprašanja. Zakon sicer določa tudi postopni pre-hod na usmerjeno izobraževanje. Stališče izvršilnega odbora gospodarske zbornice SR Slovenije pri obravnavi zakona je bilo, da je nezadostno obdelano tudi načrtovanje kadrov v okviru celotnega sistema samoupravnega planiranja. Nekaterih poklicev imamo preveč, drugih pa premalo. Nastopali bodo tudi problemi pri obsegu splošne izobrazbe (katere naj bi bil deležen vsak učenec po osnovni šoli) in usmerjanje poklicnih želja učencev v skladu z družbenimi potrebami (kar pomeni predvsem usmerjanje v proizvodne poklice). S sprejetjem zakona o usmerjenem izobraževanju je dejan dco uzakonjena višja raven splošne izobrazbe za vse učence, ki bodo nadaljevali šolanje po osnovni šoli V prvih dveh letih izobraževanja, v času tako imenovane skupne vzgojnoizobra-ževalne osnove, naj bi vsi učenci pridobili približno enaka splošna znanja (75 % splošno izobraževalnih predmetov) ter del strokovnih znanj glede na ---------------------N V SAMOPOSTREŽBI Imate kavo? “ , JV imamo. “ „Pa prašek? “ ,JVe, gospa. “ .Jotem pa pol kg limon?“ ,,Kje pa, gospa! Ni uvoza!" ,JVo, pa malo teletine? “ ,JVe bo mogoče. Vsa teleta izvažamo, za devize!" „Kaj za vraga pa potem še imate? “ „0, imamo, imamo. Vsaki d an sveže samoupravne sporazume, dogovore predpise, in davke, globoko zamrznjene osebne dohodke, hitro pokvarljive cene, v kisu vlo-. ž eno stabilizacijo in popolnoma nov pridelek - devalvacijo " SK \______________________J poklicno usmeritev 0 5 % je usmerjeno poučevanje osnov tehnike in proizvodnje, proizvodni in delovni praksi). Posebene izobraževalne skupnosti, seveda tudi PIS za tekstilno stroko, se prizadevajo za večje število vzgojnoizobraže-valnih usmeritev. Učenec naj bi se i -*č vpisal na določen program (ne na šolo) v okviru izbrane usmeritve. V Slovenji je do sedaj dogovorjeno za 140 takšnih smeri izobraževanja programov, ki bodo omogočili izobraževanje na 370 smereh, vendar bo le teh še bržkone več. Eden od poglavitnih vzrokov za neuspešno usmerjanje mladih v deficitarne poklice je v prevelikem šolskem prostoru. V Slo-veniji letno končuje osnovno šolo okoli 27.000 učencev v srednjih šolah pa jih čaka 32.500 praznih klopi Izkušnje pri dosedanjem usmerjanju so pokazale da je v praksi prisotno izrazito ločevanje poklicnega usmerjanja od pomena družbenega statusa, ki ga posamezni poklic ponuja. Reforma izobraževanja bo dolgoročnejši proces, ki ga ne bo moč uresničiti naenkrat, prav gotovo ne tudi s frontalno u vedbo novih vzgojnoizobra-zbenih programov. Uvedba teh programov terja še veliko dela, opravili pa naj bi ga do jeseni leta 1981. Za izobraževanje kadrov v tekstilno stroko pripravljajo posamezne komisije, odbori pri PIS in Zavodu za šolstvo potrebne programe izobraževanja. Predhodno pa je bilo potrebno napraviti revizijo nomenklature poklicev iz leta 1968. Predlog nomenklature poklicev za dejavnost tekstilne industrije SR Slovenije so prejele vse delovne organizacije in TOZD in naj bi dali nanj pripombe, katere zbira odbor za izobraževanje kadrov pri splošnem združenju tekstilne industrije Slovenije. ZNAČILNI POKLICI ZA DEJAVNOSTI TEKSTILNE INDUSTRIJE 1. Visoko zahtevni poklici — VII. (zahtevnostna skupina) - diplomirani inženir tekst, tehnologije 2* Zelo zahtevni poklici -VI. - inženir oblikovanja tekstilij in oblačil - inženir tekstilne konfekcije tehnologije - inženir tekstilne tehnologije 3. Bolj zahtevni poklici - V - tekstilni kemijski tehnik - tekstilni konfekcijski tehnik - tekstilni mehanski tehnik 4. Zahtevni poklici - IV. - konfekcionar - plemenitilec - pletilec - predilec - tkalec - urejevalec tekstilnih strojev - v lakonovinar 5. Srednje zahtevni piklici -III. - barvar - belilec - dodelovalec tekstila - izdelovalec vlakovin - krojilec - likalec - oblikovalec vlakovin - snovalec - strojni pletilec - strojni predilec - strojni tkalec - šivalec - tiskar 6- Manj zahtevni poklici — II. - industrijski barvar - industrijski belilec - industrijski dodelovalec tekstila - industrijski konfekcionar tekstila 7 pomožni tkalec - I. V zvezi s trajanjem izobraže vanja naj opozorim, da bo izobraževanje za poklice razvršene v II. zahtevnostno skupine (manj zahtevni poklici) predvidoma trajalo od 12 do 16 mesecev, za poklicev III. zahtevnosti skupini (srednje zahtevni poklici) 2 leti, v IV. zahtevnostni skupini pa 3 leta. Za poklice ki so razvrščeni v vi§e zahtevnostne skupine (od V. do VII.) ostaja trajanje izobraževanja nespremenjeno. Pri vseh je možno tudi izobraževanje ob dela Pri predlogu nomenklature so seveda še dela in naloge po področjih poklicnega udejstvovanja, kar pa boste lahko dobili po sprejetju nomenklature v ka drovski službi DO Laboda. Osnutek nomenklature poklicev je pripravila večja skupina delavcev iz raznih organizacij združenega dela, sodelovali so tudi delavci iz Laboda. NENADIČ DRAGICA ur* * ob 4. juliju na Sromljah V petek, 4. julija, smo se mnogi delavci Laboda ponovno zbrali na Sromljah, kjer je bil ob Dnevu borca organiziran kviz, hkrati pa je bil tudi zaključek našega tabora pionirjev. Ob letošnjem muhavem vremenu smo se malo bali, da nam ne bi dež pokvaril prireditve, na katero so se pripravljali v vseh naših TOZD, vendar se nam je pridružilo tudi sonce kije prazničnemu razploženju pridjalo še svoj vesel, poletni pečat. Zbrali so se starši, ki so prihajali po svoje otroke tekmovalci, med temi tudi vojaki in mnogi delavci Laboda. Nestrpnost pred začetkom kviza ie rastla, pa tudi o tremi je bilo slišati nekaj besed, tako iz stra-n i tekmovalcev kot tudi organi zatoijev prireditve. Bo uspelo, je vse pripravljeno, znamo dovolj... ? Vendar ni bilo veliko časa za ramišljanje, kajti že je prisotne pozdravil tov. Muhič ki je kviz povezoval. Med gosti smo bili še posebno veseli predstavnika Občinskih konferenc ZSMS iz Krškega in Novega mesta, veseli pa bi bili, če bi prišlo na Sromlje še več Labodovih delavcev da bi bil 4. julij zares množično srečanje vseh nas Labodovcev. Vodje posameznih ekip so žrebali vrstni red in tako so najprej stopili na oder prestavniki ZALE, ki jih je bilo kar šest, skupno pa so si ..prislužili** 13 pik. Od 15 možnih je bil to kar lep uspeh. Prireditev je torej stekla in že so bili pred nami vojaki iz enote, s katero Labodova mladina lepo sodeluje že več kot leto dni. Ekipo so tvorili fantje iz različnih krajev Jugoslavije, zato je tov. Muhič vprašanje prevedel tudi v srbohrvaščino. Pa se je izkazalo, daje bil trud odveč, saj je bil pripravljen odgovor -seveda pravilen na prvo vprašan je podan kar v slovenščini. Vojaki so si priborili 13 točk in postajalo je vse bolj vroče. Na vrsti je bila UBNA. Za prvi odgovor so dobila deklegp 5 točk, za drugega in tretjega pa po 4 točke. Ob drugem odgovoru je bilo nekaj pripomb tako iz strani tekmovalk kot tudi od poslušalcev, vendar red je red. Vodje ekip so lahko podale ugovor oziroma pripombe po končanem kvizu m tudi v tem primeru je žirija vztrajala na doslednem spoštovanju pravil. Torej ugovor bo lahko podan potem, ko bodo že vse ekipe nastopile. Za sprostitev smo prisluhnili recitaciji, ki jo je pripravila tovarišica iz LIBNE, pionirčki iz tabora SROMLJE pa so nastopili z ritmično točko. Prijetno točko so nam pripravili s svojim plesom in navdušeni smo jim zaploskali Ponovno smo bili pri kvizu -tokrat so se pomerile ekipe COMMERCE, skupno 10 točk, ekipa iz DSSS pa 11 točk. Čakali smo na tistih 15 točk, za katere je bilo gotovo tudi dovolj znanja, pa je trema ali pa majhna nepozornost odvzela piko ali več - Vendar smo se zbrali predvsem zato, da sodelujemo, da pokažemo svoje znanje da smo V prostem času so bile gugalnice polno zasedene. skupaj in se poveselimo in borba za prvo mesto niti ni bilo na prvem mesta Dekleta iz LIBNE, ki že lep čas nastopajo s svojim pevskim zborom, so tudi nam zapele dve pesmi. Lepo petje nas je navdušilo in marsikdo je zamrmral pri sebi Sicer pa smo si obljubili, da bomo po „uradnem“ delu vsi skupaj zapeli Pred nami je bil še nastop ekipe iz TOZD LOČNA in iz TEMENICE. Zadnji trenutek je zaradi bolezni svojo udeležbo odpovedala ekipa TOZD TIP TOP. Tudi tokrat nismo na tablo zapisali 15 točk. LOČNA si je zaslužila 12 pik, TEMENICA pa 1 piko. i (. , ' 'J. Na lanskem kvizu TEMENICA ni sodelovala, letos pa je tako prebit led in prihodnjič bo bira točk gotovo obsežnejša ! Preden je žirija posredovala rezultate, se nam je predstavila še folklorna skupina iz DELTE. S trobento in harmoniko sta jo spremljala pionirja ki imata starše zaposlene v TOZD DEL TA. Živahen, pisan in kvaliteten nastop je seveda požel veliko aplavza. Tako folklorne skupine kot tudi pevskega zbora ne bi smeli pogrešati na nobeni naši prireditvi! Medtem, ko je naša žirija sprejemala vodje ekip, so se pripravljali pionirji, da še zadnjič spustijo zastavo in se tako za leto dni poslovijo od čudovitega okolja SROMELJ, od svojih tovarišic in od desetih veselih, ustvarjalnih in lepih dni Da je bilo zares tako, so pripovedovali otroci sami, pa tudi solze, kijih ni bilo moč skriti, so pričale o tem. Še enkrat smo zaplesali -tokrat malo drugače, saj so veselo in ubrano plesali v disko -ritmu, podali so svoje poročilo in se od srca zahvalili tovarišicam in kuharicam. Ob pesmi, Idi poje o lepoti srečnega m svobodnega otroštva, se je spuščala zastava. Tako se ie zares iztekel tabor. Še tako sladka in dobra torta, ki sta jo za vse otroke pripravili tovarišici Kristina in Sla. vica, ni mogla premagati solz in slovo je postajalo tako boleče. Le kdo bi si mislil pred dese timi dnevi, da bodo pionirji iz cele Slovenije tako ubrano zaživeli, da se bodo tako iskreno Ko so mladinci TOZD Libna pripravljali sceno za kviz, so sa za pomoč ponudili tudi pionirji TABORA navezali med seboj in na svoje tovarišice in da se bodo tako težko razšli. Tudi tov. generalni direktor, ki je otroke redno obiskoval je bil nad tokratnim letovanjem navdušea Razveselil se je napredka, ki so ga pionirji pokazali z vsakim dnem, vesel je bil strokovnega vodstva; istih misli pa so bili tudi starši otrok in sploh vsi, ki so sodelovali ob or- ganiziranju tabora. O izredni delavnosti pa je pričala tudi razstava, ki so jo pripravili pionirji, saj je zajela tako risbice, spise modelčke kot tudi zbirko trav, take in drugačne zgodbice ... skratka bogat prikaz dela in živ^ ljenja na Sromljah. Nastopajoči pa so že komaj čakali razglasitve rezultatov. Tov. Nenadičeva, predsednica žirije je podala obrazložitev na pripombe, temeljila stališča žirije in poudarila, da je bilo vendar le pomembno sodelovati, ne pa zmagati. Po dodatnih vprašanjih je zmagala ekipa LJBNE, na dru gem mestu je tako pristala ekipe JLA, tretje mesto pa sta si delii ekipi ZALE in COMMERCE. Sledile so jim po vrstnem redu LOČNA, DSSS, DELTA in TEMENICA. Še pesem za zaključek, iz druge strani pa je že tako lepo dišalo, da se je začela lakota kar glasno oglašati. Po dobri malici pa so nam vojaki zaigrali za ples, ki nas je vse potegnil v kolo. Rajanje je trajalo daleč v popoldne. Ko smo se začeli razhajati, smo si obljubili, da se bomo prav na SROMLJAH srečali že mnogo prej, predno se bomo ponovno srečali od prihodnjem 4. juliju, ob prihodnjem kvizu in ob prihodnjem zaključku TABORA SROMLJE. Ob končanem kvizu je tabla pokazala take rezultate: TOZD 1 11 111 skupaj mesto ZALA 3 5 5 13 3. JLA 5 4 5 14 Z UBNA 5 5 4 14 1. COMMER. 5 5 3 13 3. DELTA 5 4 1 10 7. DSSS 5 4 2 11 LOČNA 5 2 5 12 5. TEMENICA 1 0 0 1 8. V žiriji so bde: DRAGICA NEENADIČ, MARIJA MAGDIČ in ANICA BAZNIK. Pripravljalni odbor za prireditev ob 4. juliju so sestavljali: Milan Bratož, Dragica Nenadič, Jože Muhič, Lidija Jež, Nežka Godler in Mira Vovko. Na kvizu „TITO, REVOLUCIJA, MIR“ so sodelovali: TOZD COMMERCE HROVAT BOŽO DRAGAN EMA JURŠIČ TINE TOZD DELTA HRIBERŠEK STANKO HAMERŠEK MARICA BRATEC MAJDA HLOVŠIČKI IVANKA DSSS MARESIČ TATJANA KOŠIČEK MILENA HRASTAR BORUT VOVKO MIRA TOZD LIBNA PETRIČ JOŽICA VOGLAR VERA JUNKAR MARUA SOKOLOVIČ ANICA STANOJEVIČ' ALEKSANDER TOZD LOČNA KRALJ TONČKA KRALJ MARIJA PAVLIN DARINKA KUHAR ZDENKA TOZD TEMENICA KOSTANJEVEC JELKA SINUR DRAGICA MOLE NADA KRESAL ANICA VOJNA POŠTA MILOŠEVIČ RADOMIR BABIČ RADOMIR KUNTAV1Č BOJAN TOZD ZALA TRATNIK URŠKA HVALA MARTINA KUNAVER JOŽICA HUMAR TATJANA RUPNIK MAJDA Pred slovesom pa ie en posnetek prijateljčkov za spomin, deklice pa so si med tem izmenjate naslove in gotovo že hite topli pozdravi na vse strani Slovenije. KAKO RASTE NAŠA AKCIJA Z akcijo „ Tisoč delavcev - sodelavcev“ smo začeli v sedmi številki našega glasila, k o je bil objavljen prvi prispevek, Skupno smo do sedaj objavili 5 sestavkov. Da bo bolj razvidno kdo nam piše, si oglejmo še imena vseh ki so se nam oglasili do sedaj: MARIJA MAGDIČ iz TOZD DELTA, SILVA PUHAR prav tako iz DELTE, NEŽKA GODLER in TATJANA MARESIČ iz DSSS, ANDREJA KRAŠE VEČ iz TOZD COMMERCE ter TONČKA KRALJ iz TOZD LOCNA. Največkrat se je oglasila tov. MAGDIČEVA, pa tudi GODLERJE-VA in KRALJEVA sta se že dvakrat podpisali. Upajmo, da se bo tem imenom v prihodnji številki Laboda pridružil še kakšen nov dopisnik pa naj si bo to s sestavkom, karikaturo ali s fotografijo. Podvizajmo se! Ne pustite, da vaša TOZD ne bi bila zastopana tudi v akciji „Tisoč delavcev - sodelavcev!“ mladinska politična šola Občinska konferenca ZSMS Novo mestto je organizirala za predstavnike osnovnih organizacij iz TOZD in krajevnih skupnosti politično šolo. V petekek. 14. junija je bil zadnji dan naše šole in ob tej priložnosti smo udeleženci skupno ocenili naše delo. Ugo tovUi smo, da je bila ta oblika izobraževanja zelo koristna. Že sami naslovi tem, ki smo jih poslušali (Metode političnega dela, Informiranje v združenem deiu Cerkev - religija - družba, Pridobivanje in razpolaganje dohodka. Politika neuvrščenost in mednarodno delavsko gibanje itd.) dovolj jasno povedano, da je bila snov skrbno izbrana in zelo zanimiva. Veliko smo se tudi pogovarjali, izmenjavali mnenja ter reševali ali vsaj po-dcušali reševati probleme 00 ZSMS iz posameznih TOZD in krajevnih skupnosti. Naloga vseh udeležencev mladinske politične šole je v tem, da znanje ki smo ga pridobili prenesemo v prakso, da z njim delujemo v bazi, da ga prenašamo na ostale mladince in da sc še naprej izobražujemo. Zaveda ti se moramo, da je le v znanju moč. Predvsem pa je po membno, da vsak spozna prehojeno pot socialističnega samoupravljanja in njegov začetek . Kajti le, če poznamo raz v oj no pot našega samoupravne g a družbenega sistema, značil nosti tega, če poznamo naše pravice in dolžnosti v združenem delu bomo lahko delovali tudi dalje in gradili našo prihodnost. TONČKA KRALJ s seje oos v delti Z ozirom nato, da veliko število delavcev v TOZD nima končane osemletke je izvršni odbor osnovne organizacije dal pobudo, da se organizira vpis v osnovno šolo za odrasle. Z Delavsko univerzo v Ptuju je dogovorjeno, da pouk organr-z irajo v skrajšani obliki in dveh izmenah V tem času tudi osnovna organizacija sindikata v Delti največjo pozornost posveča pripravam na drugo konferenco slovenskih sindikatov - delitvi po delu. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata je sprejel rokovnik priprav na drugo konferenco, kjer so opredeljene naloge in opravila sindikata, osta lih družbenopolitičnih organizacij in strokovnih delavcev v TOŽD. Pripraviti je potrebno oceno sedanjega stanja delitve po delu in rezultatih dela ter pripraviti predlog za dopolnitev pravilnika o delitvi po dela Komisija za samoupravno delavsko kontrolo v Delti poleg ostalega, redno spremlja delovne učinke novo zaposlenih delavk. Na razgovore, katere sklicuje mesečno vabi delavke, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek ter njihove brigadirje. Delavke na razgovoru same povedo, kaj je krivo, da so njihovi učinki tako slabi Brigadirji povedo zlasti to, kako izrabljajo delavke delovni čas, kakšna je kvaliteta izdelkov in delovna disciplina nasploh MARIJA MAGDIČ delovati moramo enotno Enotna izhodišča vseh družbenopolitičnih organizacij v Labodu za letošnje leto jasno kažejo, da je delo prav vseh DPO usmerjeno k istim ciljem. Za dosego teh pa je potrebno enotno delovanje kljub nakaterim specifičnostim posameznih DPO. Vsaka izmed družbenopolitičnih organizacij pa potre-bige strokovno pomoč in osnovne smernice za delo, kot tudi tesnejšo povezavo z ostalimi DPO v TOZD ali delovni organizaciji. Ob vsem tem pa se moramo tudi zavedati, da vodje DPO n iso profesionalni delav ci, ki bi znali k vsakemu problemu pristopiti iz pravega .konca” ali bolje rečeno, ki bi bili povsem usposobljeni za tovrstno delo. Usmerjanje in svetovanje pa je še posebej potrebno mladin ski organizaciji, ki jo sestavljajo predvsem mladi in neizkušeni delavci. Zavedati se moramo, da bo delavec — mladinec nekoč zamenjal starejšo generacijo. Kako mu bo to uspelo strokovno in politično, pa je odvisno od trdne podlage iz obeh področij. Besede, ki jih je tovariš Tito često poudaril: „Blagor deželi, ki ima takšno mladino, kot jo ima Jugoslavija!“ Bodo zbledele, če ne bomo sposobni energije in želja mladih pripelja- ti do njihovih ciljev, oziroma, če jim ne bomo hoteli pokazati pravih poti, jih učiti in jim svetovati. Kako naj naprimer mladinec kije bil pripraven delati in pomagati premostiti proizvodne težave reagira, ko celo sekretar 00 ZK to pomoč kritizira oziroma pravi, da takega dela v njihovi sredini ne marajo več. Ali res nismo sposobni tovariško pomagati generaciji, ki se oblikuje, ki dozoreva? Kako zelo bi mladim pomagal tovariški nasvet in tudi kritika, ki opozarja in uči, vendar podana zares v konstruktivnem smislu! Vsi skupaj in vsak posameznik je odgovoren, da nastopamo enotno, kajti le tako bomoi' dosegali zastavljene cilje in le tako bomo opravičili članstvo v posameznih družbenopolitičnih organizacijah Tako kot je potrebna določena pot, da zrastemo v dobrega delavca na delovnem mestu, je tudi za družbe-nopolitično delo potreben določen čas, da človek — predvsem pa mlad - dozori. Pa ne le < posameznik — v si skupaj gradimo nas, našo organizacijo in na še cilje - zato moramo delovati ubrano in tovariško! NEŽKA GODLER še zadnji pogled predno bo izdelek zapustil TOZD TEMENICO in odpotoval na vse bolj zahtevni trg. TABOR SROMLJE 80 naše poročilo Pionirji iz vseh krajev Slovenije iz vseh TOZD delovne organizacije La bod smo se zbra li v RC Sromlje, sklenili prijateljstva in ustanovili pionirski odred, ki smo ga poimenovali po legendarnem junaku - b om-bašu Boški Buha Trudili smo se, da je bil naš odred vreden tega imena. Tudi delovni smo bili. Naredili smo mnogo izdelkov, ki smo jih razstavili Iz svojih vrst smo izvolili predsednika pionirskega odreda, člane predsedstva, knjižničarko, športnega referenta in gospodarja igrač. Vsi so vestno izpolnjevali svoje naloge Čas je bil prekratek, da bi lahko pokazali vse svoje sposobnosti, toda kljub temu smo se naučili in naredili veliko. Vsega vam ne delovne organizacije Labod smo se zbrali v RC Sromlje, sklenili prijateljstva moremo našteti, zato samo kratko. Imeli smo ugankarski večer, sodelovali so otroci iz Sromelj, veseli tobogan brez tete Mare literarni večer, ure pravljic, taborni ogenj, izlet, spoznavanje okolice in narave, tečaj prve pomoči, dan samoupravljanja. Sploh so nam dnevi potekali ob dobri hrani in skrbnih vzgojiteljicah v veselju in igrah. Rada bi se zahvalila vsem de lovcem TOZD-ov tovarne La bod iz Novega mesta, da so nam omogočili te lepe počitnice na RC Sromlje. Naši fantje se bodo vodstvu tabora za trud in skrb zahvalili in izročili šopke Najlepša hvala vsem! bili smo na izletu Ob pol sedmih zjutraj smo se zbudili. Ob osmih se je pripeljal avtobus. Odpeljali smo se v Krško. Ta m smo si ogledali to-v arno LIBNA, ki je TOZD tovarne Labod iz Novega mesta. Delavke so bile zelo presenečene ko so zagledale otroke. Nekatere deklice so videle tudi svoje mamice. Ko smo odhajali, smo delavke pozdravili Nato smo se vrnili v avtobus. Vozili smo se približno pol ure. Prišli smo v Brežice. Tam smo si ogledali grad. Ta grad stoji že 400 let. V gradu so mi bile najbolj všeč razstavljene narodne noše iz Makedonije, muzej NOB in predmete iz različnih dob. Zopet smo sedli v avtobus. Med potjo smo zapeli pesem Jugoslavijo. Prišli smo v Mokrice. Ne ki mož nam je pokazal tek movalne konje in ponije. Nato smo se peljali k spomeniku Titove matere Tudi šola se imenuje po njej: osnovna šola MARIJE BROZ, vas Bistrica ob Sotli Pri spomeniku Marije Broz nam je povedala Milena pesmico. V Kumrovcu srno obiskali Titovo rojstno hišo. Videla sem zibelko, kjer se je Tito zibal. Pri njegovem spomeniku smo imeli krajši kulturni program. V lepem domu smo si ogledali film TITOVA POT MIRU. Ker je bilo še nekaj časa, smo se odpeljali na Klanjec. Ogledali smo si galerijo Antona Avgu-stinčiča. Najbolj mi je bil všeč TITOV spomenik. Vrnili smo se v avtobus. Ko smo bili v avto busu je začelo deževati. Nato smo se vrnili domov. Izlet mi je bil zelo všeč. Še bi rada odšla na kakšen izlet. Spis je napisala Mirjam Podobnik, ki ima 10 let KLIMATSKO ZDRAVLJENJE Tri delavke iz TOZD LIBNA bodo odšle na klimatsko zdravljenje v Šmarješke Toplice. Osnovna organizacija sindikata jim je na podlagi zdravniškega potrdila odobrila deset dni klimatskega zdravljenja. na tržnici „Dober dan, gospa!” je vsa zadihana ustavila svoje dvokolo št. 38 gospa Paradižnikova na dolenjskem Ponte Roseu, ki je med služ benim časom skočila v mesto, da bi nabavila najnujnejše življenjske potrebščine. „.... dan!" je zasopla odgovorila soseda Korenčkova revmatično zvita pod težo polno naloženih cekarjev in polivinilnih vrečk. „Danes človek popoldne ne opravi ničesar, pa še vsega zmanjka" „Saj, kave ni, pa pralnih praškov..." .. in sladkorja in olja je zmanjkalo po vseh trgovinah. “ „Jaz sem si za vsak slučaj preskrbela zalogo, veste, mož moje prijateljice je poslovodja in mi tako postranii preskrbi nekaj malega, saj razumete, brez zvez danes ne prideš nikamor. “ ,Jn cene te so obupne, saj za 50 jurjev ne dobiš nič več!" „Prijateljica mi je povedala, da bo zmanjkalo tudi zo- botrebcev in toaletnega papirja, ker nimamo surovin, deviz za uvoz pa tudi ne,“ je( z aupno posvarila sosedo gospa Korenčkova. „Oh, če ni to grozno," je kimala gospa Paradižnikova" in jaz nimam doma nobena zaloge." „In dopust, kam greste na dopust? “ „Se še nisva odločila mož hoče v Španijo, jaz pa v Tunizijo. Veste, doma se ne splača: draginja gužva, pa še gostinci te ne smatrajo kot gosta. 0, zunaj je vse kaj drugega!“ ,,Ja , ja, imate prav," je pritrjevala Korenčkova, „tUr di Grčija je enkratna " kajti ne bi si mogla dopustiti, da bi njena družina dopust preživela kakšnem tovarniškem počitniškem domu In skoraj bi se gospe raznežile od vsega hudega v današnjem stabilizacijskem času da ni okrog njiju nastal pravi prometni zastoj. „Vidite, človek se še pogovoriti ne more v miru!" je bliskala z očmi Korenčkova,. ko se je množica ljudi zadevala v njeno prtljago. „Na svidenje! Popoldne se vidiva na kavici — specialna kava, vam rečem, uvoz iz Italije!" je še klicala gospa Paradižnikova in brž odvihrala po opravkih, kajti čas malice je bil že mimo in tudi kakšna minuta več SK ____________________________/ nagrajenki - samoupravljali Ob Dnevu samoupravijalcev je na občinski ravni prejela priznanje za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri razvijanju in utijevanju samoupravnih družbenih odnosov tudi tov. ANKA PETROVIČ, brigadirka iz TOZD LOČNA. V Labodu je zaposlena od leta 1951, vendar je zaradi otrok v letih od 1962 do 1965 ostala doma, za tem pa se je ponovno vrnila na svoje delovno mesto, kjer je plodno delovala v vseh samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Bila je članica in predsednica delavskega sveta v času, ko je bil Labod pred najtežjimi odločitvami in s svojim delom gradila ne samo našo delovno organizacijo temveč tudi naše samoupravne od noše. Biti mati, delavka in samo-upravljalka, to so velike naloge, ki jih je tov. Petrovičeva vestno in dosledno izpolnjevala Sama pravi, daje njena generacija vložila ves trud in delo v gradnjo vsega, karf danes imamo in da jim je v veliko zadoščanje to, kar smo dosegli Kajti kljub od tekanju in prizadevanju niti slutiti niso mogli v tistih začetkih delavskega samoupravljanja, da bo to tako naglo in tako temeljito prerastlo v celovito delovanje naše ga življenja in dela Tov MILIČA STUPAR pa je dobila priznanje samoupravijalcev za posebne uspehe na področju uresničevanja socialisti čnega samoupravljanja v praksi Priznanje je bilo na ravni mesta Ljubljana, prejelo pa ga je 11 nagrajencev. Pridružujemo se številnim če-l stitkam tov. Pe trovičevi in Stu paijevi in se jima hkrati zahvaljujemo za vsa prizadevanja* v gradnji naših samoupravnih odnosov! ob dnevu cz v delti Štab civilne zaščite TOZD Delta je v počastitev dneva civilne zaščite 20. junija imel slavnostno sejo. Na njej so govorili o organiziranosti, delovanju in usposobljenosti pripad nikov civilne zašč ite. V TOZD imamo poleg štaba CZ še naslednje enote: ekipo za zatem- nitev ekipo reda, ekipi prve medicinske pomoči, tehnično reševalno enoto, RBK enoto in gasilsko enoto. Posebno priznanje je bilo izrečeno enoti prve medicinske pomoči za so delovanje na tekmovanju ekip prve pomoči Tekmovanje je organiziral Občinski odbor za narodno obrambo in Občinski odbor prve pomoči v Ptuju Naša ekipa je dosegla 6. mesto. Štab CZ je ob tej priliki čestital tov. Bigec Cilki, ki je za dolgoletno in aktivno sodelovanje prejela priznanje Občin skega štaba CZ - značko civilne zaščite. čeprav še nismo okusili prave poletne vročine, v ZALI že nastajajo težka zimska oblačila.