834. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 13. aprilal9l4\ , 7>.Leto Posamezna štev. »Dneva" stane 6 vin.; ravne toliko posamezna številka »Bodeče Neže". „DAN“ izhaja vsahi dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan" s prilogo doslavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike steno „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. —- Naročnina se pošilja upravništvu. ic*7 v Telefon številka 118. ::: Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“- Kaj je naša klerikalna stranka. (Dopis z dežele.) Naša klerikalna stranka se ne— jfaj let sem ponosno nazivlje Slovenska Ljudska Stranka. Prejšnje konservativno ime »katoliško-narodna stranka« je vrgla med staro šaro. Ta stranka pa ni slovenska, ker z njeno pomočjo so nastale na Kranjskem, v psrčju Slovenstva, nemške gimnazije in z njenim odobravanjem sc germanizirajo sodni in drugi državni uradi. —- Ta stranka tudi ni ljudska, ker za ljudstvo ničesar ne stori, temveč dela samo za bisage in korita lekatcrili svojih ljudi. Tudi sploh ni Ktranka, temveč klika, registrovana sodrga za neomejeno izkoriščanje pranjske dežele. V »Slovencu«, oficijelni trobenti te klike je bilo nekoč citati, da je povodom posvetovanja o finančnem pačrtu v deželnem odboru izprožil napredni odbornik vprašanje o uvedbi davka na zasebno vino. »Slovesi6,0* iC Pripomnil, da je večina de-odbora ta davek kratkomalo Al.‘ bi lul tak davek res !; ,V ^ Vmiw^c krivičen? Znano ji, da sc na Kranjskem — izven »•fi CH|, vJnf’ ki ga imajo Mscbmki, ne plačuje niti vinarja ie »>a Kranjskem uK za svmeV’ da Sl lahko kupi sod vina ka pl ičcv”!1-’ tomu ni trcba t,av~ SC,Kii»r ■» * i»i«> "bo- j.? V- -?a nc niorc storiti in ki »nora kupiti svoj četrt vina v gostil-|u, ta mora plačati državno užitnino in poleg tega še deželno doklado, ki so jo klerikalni prijatelji ljudstva sedaj zvišali od 40 na 145 odstotkov. Seveda, če bi sc vpeljal davek na zasebno vino, bi bili predvsem iti prizadeti kranjski farovži in Mo.štri. S. L;'S. na infa-v* prvi vrsti skrbeti za farovške in ktosrfovsire koristi. Kje je na Kranjskem farovž, da nc bi imeli doma par sodov vina? In ne kranjskega, kaj boljšega, ki ga dobe izven mej kranjske dežele. Kje se toliko' vina popije kakor po farov-žih? Uo.spo.djc imajo dovolj časa, hodijo drug k drugemu v vizite in ga cehajo. In kaj ga izpijejo pri različnih fcoufercticali sodalitatis, ki jih ljudje na deželi imenujejo »iz soda v liter«. Nizko vzeto ga po kranjskih farovžih In kiositiii popijejo na leto 10.000 lil. Jvktv1 m te SVCt0 V0jsk(,! Vina naložim vu‘ol)ic^ zafic,blic«a kranjski farovžiS, ?■ K d.aYka> V1 lliani 80 000 K 'r , na leto naj-1 ? bJ se nri skromnih kranjskih financah žc nekaj poznalo. Jako pa kranjski farovži ne plačajo niti vinarja davka, zato pa morajo vsi piti, ki si nc morejo kupiti celega -sr. mmmm mmm m Posamezna itev. »Dneva" stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže". ]!! Uredništvo In upravničtvo: ::j Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisuta .ie ve sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasb so plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana iir nalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:r, pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s , ■7*' r • ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk „Učiteljske Tiskarne". .« IH M. ZKVAKOr Srce in meč. Romali iz francoske zgodovine »V veliko čast mi je. svetlost: bodite brez skrbi — naj se zgodi, kar se hoče. zdaj se čutim zmožnega, bedeti tri dni in tri noči, ako bi bilo treba.« ° **- los,?.!" ,a'!n" bom »"»t, svet- „vlr:Ni boste kakor veter- ne fdi, k?u,or se vam zal «Oba na ? Vam 0sta,,e ,a ,la razpolago za ves čas nameravanega podjetja. Delo bo trdo, to yain moram povedati naprej; hi več f® ,nas bo, tem bolje za nas... Saj CJiJah m! lliste omenili mladega froza... sina vašega?...« P«r ,*^end?» svetlost,« je odgovori! > »rdajan m se zdrznil natihem 'bi „u^1! se 2di Pr»Praven, da ftvar ? ° l>r Za ,laSo dobro ! »On! Saj ne sanjari o ničemer pragem kakor o ranah in batinah!« »No, pa mi ga privedite jutri: Pozabite! Kje pa stanuje?« ‘lam nekje pri Sv. Genovefi.« ta d»bn.deu kraJ* A,i žtudira vaš sin * duhovna ah za doktorja?« soda vina, plačevati od vsakega litra 16 vinarjev. Tako skrbi naša »Ljudska stranka« za farovške koristi! To jc delo za ljudstvo! Glas mladine. Srbsko - hrvatsko - slovenska akademična oniladina v Pragi je na zaupnem sestanku dne 6. februarja 1014 soglasno sklenila, da se dosedanja društva, srbsko »Sumadija«, hrvatsko »Hrvat« in slovensko »Ad-rija« ter »Ilirija« združijo v jugoslovansko nacionalistično društvo »Jugoslavija«. — Praški občinski svet jc pozdravil ta sklep in jc brezplačno odstopil prostore za čitalnico, knjižnico, upravništvo in uredništvo lista »Jugoslavije«, ki bo glasilo nove organizacije. Na sestanku je bil sprejet dalje predloženi načrt programa, po katerem naj'se vsa jugoslovanska oniladina organizira na idejni osnovi popolnega ujedinjenja Srbov, Hrvatov. Slovencev pod skupnim imenom »Jugoslovan«; pripravljalni odbor je dobil polno moč, da izvede inici-jativo za organiziranje celokupne jugoslovanske omladine poVsem našem jugu. — O priliki Njegušovih slavnosti pa jc zagrebško nacionalistična Omladina pozvala poedina akademična društva na skupen sestanek v Zagreb; tu so sc delegati sporazumeli 1. da oni prevzamejo osebno inicijativo -za lokalne organizacije in zjedinjenje srbsko-hrvat-skih-slovenskih v jugoslovanska nacionalistična društva; 2. da vse te nove organizacije delajo na formuliranju programa, ki naj se na plenarnem zborovanju jug. nac. omladine sprejme še pred velikimi počitnicami. 3. da oba lista: »Jugoslavija« kakor »Glas Juga« izhajata vsak zase m sta organa jugosl. nac. omladine, dokler se definitivno ne reši vprašanje teli listov, Poživljamo torej v prvi vrsti vscueiUSkfh mestih, da je lstotafto tijedinijo ih vso omladino v domovini da se organizira in stopi z nami v zvezo. Poživljamo vse naše. somišljenike in prvake, da nas v tetri duhu materijah«) in moi;alno podpro z na-ročništvom in sotrudništvom pri našem listu. Nastopamo pod skupnim imenom Jugoslovani, naglašujoč pri tem da naš nacionalizem ni separatistično srbski, hrvatski, slovenski, nego jugoslovanski. Da so Srbi, Hrvatje, Slovenci en narod, to jc za nas fakt do onega časa, dokler nas znanost ne uveri o nasprotnem, a tudi to ne zaustavi našega delovanja v tem zmi-stu, kajti za nas je važno samo dejstvo, da imajo Srbi, Hrvati, Slovenci vse predpogoje za enotno nacionalno celoto. »lega baš ne; ljubi pa družbo gospodov sholarjev, ki so vsi veliki pivci, vrli sabljači in izborili kvan-taei.« ! »Lepo, lepo! Torej se lahko zanesem na mladega moža?« »Tako kakor name!« .Maršal je odšel. »To daje stvarem drugačno lice,« ,e zamrmral stari klativitez in si odpasal meč. »Ako se zanaša, da nJ“*r‘ saiu. Privedem sina, potem nc i oizkusi danes ničesar na lastno pest; drevi opolnoči pa, kakor hitro opravim, jo mahnem k Vedeževalki, da vidiva, kako in kaj. Dotlej pa je’ čisto brez zmisla, delati prenagljene in sumljicc poizkuse. Zaspimo še malo!« Pardajan se je vrgel na posteljo iti spal kakor klada do večerje. Ob desetih je delal Henrik svoje zadnje priprave. lij, njegov oproda, njegov oskrbnik, njegova zakleta duša, je edini poznal zavetje, kamor je hotel maršal prepeljati Ivano de Pjen in njeno hčer. Henrik ga je poslal naprej z ukazom, da naj čaka v ulici Haš in nadzoruje okolico hiše z zelenimi vrati. Vikont d’ Aspremon je bil določen za kočijaža do začetka ulice Haš. Tam je imel stopiti s kozla, do-čim prime maršal lastnoročno za povodce in odi>elje kočijo tik pred hišna vrata. ParUajanu je bilo naročeno, da Nismo samo južni Slovani, hočemo biti tudi Jugoslovani. Jugoslovanski nacionalizem je pogojen najboljše ravno v ckskiuzi-vističnem nacionalizmu poedinili jugoslov. plemen, katerih tendenca je, prenesti svoje plemenske posebnosti tudi na ostala plemena. Nobena teh separatističnih tendenc pa ni bila tako močna, da usili drugemu plemenu svoj kredo, tem manj, ker niti sama za svoje pleme ni mogla najti onih elementov, ki bi je od drugih popolnoma oddelili, specializirali in ka-rakterizirali kot posebno nacionalno individualnost srbsko, hrvatsko ali slovensko. To znati: samo nacionalizem, ki stoji pred vsemi takimi tendencami, in ki jih vse involvira, mora priti do svojega popolnega izraza in da Srbe, Hrvate, Slovence označi kot posebno nac. jugoslov. individualnost. Ce se javljajo še danes v politični praksi ekskluzivištične smeri srbske, hrvatske, slovenske; je to le dokaz, da jugoslov. nacionalizem ni bil dosti aktiven, da ustavi razrušu-jočili separatističnih tendenc in da dovrši svoj proces sintctizacijc. Mi smo kot kulturni faktor jugoslov. plemen poklicani, da to pospešimo. Naša sveta nacionalna in kulturna dolžnost je, da preprečimo vsako delovanje, ki gre v protivnem pravcu, troši našo nacionalno moč in zavlačuje napredek nacije, ki hoče razviti svojo kulturo in postati obče-1 človečanski, produktiven faktor. Mi smo si bili svesti svoje naloge žc pred osmimi leti, ko smo težili za tem, da ujedinimo jugoslov. omladino v Pragi, a zdaj po velikih dogodkih, ki so naše apatične in nezavedne mase prebudili, smo zaznali globlje in silnejše ta notranji pojav in se oprijeli dela izaova, uverjeni, da bo naše našlo razumevanje tudi v širokih masah naroda, ki ima ravno zdaj vse preddišpOzicije, da naše ideje pojmi in sprejme. X političnem delovanju so nam vodilne ideje radikalnega demokratizma: svoboda poedinca in enakost v pravici in dolžnosti, ujedinjenjc in svoboda naroda in njegova suverenost v državi; v kulturnem pogledu popolna svoboda delovanja, omejena z moralno dolžnostjo podrejanja sebe celoti in žrtvovanja svojih sil ideji. Znanost je sredstvo našega spoznanja. Naše nacionalistično delo smeri (negativno): k izkoreninjenju vseh tujih elementov, ki so spričo različnih političnih razmer že bolj razru-ševalni, ki so že jačjo zaostrili separatistične težnje in vcepili poedinim plemenom te nacionalne celide znake, ncharmonične s celoto; k uničevanju onih provincialnih vplivov, ki predpostavljajo poedine interese do- , brobitu naše nacionalne celote; k uničenju vsega servilnega in malen- Izdafalec Iškaniot. in # šel in ;se obesil. kostnega pri poedineih in celoti. (Po- v iialno individualnost, hočemo pred lil lAVIOfTO i < . J* tl r» Lt rln ^ **ivno): k propagiranju vsega onega, kar koristi ujedinjenju; k gojitvi onih elementov, ki so i Srbom, i Hrvatom i Slovencem skupni in tistih, ki še niso skupni a imajo predpogoje, da postanejo skupni — odrekši sc vseli eminentno srbskih, hrvatskih ali slovenskih predsodkov. Mi smo odsev dogodkov, ki so se odigrali pred našimi očmi; mi smo rezultante skritih sil našega močnega naroda, ki so se začele buditi od balkanskih zmag; mi smo sinteza idej, ki so bile vodilne v jugoslovanstvu v vseh historičnih dogodkih; nii smo logična posledica' brezplodnega separatističnega dela vseh naših strank. Naš pokret ni skok in mi ne prihajamo z novotarijami, v kolikor ni nova ona edinstvena doslednost, s katero bomo brez kompromisov v svojih temeljnih načelih razvijali svojo ideologijo in v kolikor ni za naš jug nov ta nezlomljivi radikalizem, s katerim bomo javno izpovedovali in izvajali svoje ideje. Polni vere v našo silno in veliko celoto sc ne bomo ustavljali pri naših provincialnih malenkostih, ima-joč vedno pred očmi oživotvorjenje naše velike ideje ujedinjenja, se ne bomo zadovoljevali s skromnimi uspehi parlamentarne politike majhnega Stila; željni herojskih činov ne poznamo strahu. Popolnoma v svesti si tega, da moremo stvariti kulturno in nacio- Ivsent delati na to, da postanemo sami dovršeni individui in zbirati okoli sebe vse one, ki bodo stali vsak čas neomajno na svojem mestu. Mi smo moderni Jugoslovani, svobodni vseh predsodkov in gremo v prvi vrsti za tem, da jrostanemo prva jugoslovanska organizirana oniladina, popolnoma zavedajoča se svojega cilja in pota. V Imenu praške Jugoslovanske nacionalistične omladine. Sfevenska zemlja. TRBOVLJE. »Danes zvečer gremo v Trbovlje k Vidmajerju, kjer so pripravljena za nas pohana piščeta, kure, petelini, goske, freibier, razne specia-* litete in druge podlage za želodec.« Tako je nagovoril na dan volitve župana in starešinstva, odrešenik Nemcev in nemčurjev specialist pri rudniških stavbah, markantno trboveljskega filozofa,' ki je specialist pri delanju dolgov pri raznih obrtnikih' in gostilničarju, ki je tudi volil z Nemci. Danes ne mislimo Bergerja! Nemci so bili tako v naprej zmage pijani, da so najbrž mislili proslavljati pri Vidmajerju pri obloženi mizi zavzetje naše trboveljske trdnjave. Ne vemo, ali je naročil kandidat za podžupanski stol, inšpektor Ferencz ali ostala nemška »kampanija« to naj spremlja voz kot zadnja straža in se ustavi tam kakor d’ Aspremon. Tako je bilo poskrbljeno, da bosta vedela samo maršal in njega oproda, kje se je pravzaprav kočija ustavila, Pardajan pa ne bo niti slutil, koga so vozili. Ob enajstih se je glasil pri Par-dajanu Ortes, vikont d’ Aspremon, rekoč: »Kakor vam bo drago, gospod.« »Pripravljen sem.« bla sta skupaj dol. Spotoma je Ortes pouči! Pardajana o maršalovih ukrepih in odredbah. »Še nekaj, dragi gospod nasprotnik,« je dejal Pardajan. »Ali veste morebiti, kdo je v kočiji?« »Ne. A vi?...« »Hudič naj me vzame, ako slutim.« Na dvorčevem dvorišču je čakala kočija, pripravljena k odhodu. Oseba, ki so jo imeli spremljati, je bila nedvomno že v njej, zakaj vratca so bila skrbno zaprta in zaklenjena ... D’ Aspremon je zlezel naglo na svoj sedež. Henrik je zajahal konja in zabi-čil Pardajanu še enkrat: »Vozili bomo počasi! Držite se kakih deset korakov za vozom, jn če bi se hotel kdo približati, ne obotavljajte se—ali ste me razumeli?« Najnesto odgovora mu je pokazal Pardajan goli meč, ki ga je držal pod plaščem. Razen tega je bil oborožen tudi s pištolo in bodalom. Na maršalovo znamenje so sc odprla velika dvorčeva vrata; Henrik je jahal na čelu, voz mu je sledil, in Pardajan se je napotil za njim, iščoč s svojimi ostrimi očmi po globoki temi. »Če nas misli kdo napasti,« je dejal sam pri sebi, »se nas gotovo ne bo lotil v obližju dvorca.« Baš takrat je zavila kočija v stransko uličico. In mahoma je počil strel ter se zablisnil v noči. »Naprej!« je zarjul moršal. D’ Aspremon, ki ga namenjena mu kroglja m bila zadela, Je zavihtil bie m kočija se jc spustila v galop, rožljaje z okovanimi kolesi po cestnem tlaku. »Lopovi! Tatovi žensk!« je kriknil hripav in bolesten glas. »Držite jih! Držite jih!« Toda kočija in maršal sta bežala ulica pa je bila prazna, brez ljudi. Vse to je trajalo jedva trenotek. Ko je počil strel in se je spustila kočija v galop ter je pretrgaj nočno tišino oni hripavi klic, Je zapazil Pardajan človeško senco, ki je tekla za vozom. »Zdaj sem jaz na vrstil« je dejal sam pri sebi. »Rokovnjač gotovo ne sluti, da Je zaman, če teče le tako: nekdo inu Je za hrbtom, ki teče se jadrneje od njega...« Potipal je ost svojega meča io se zagnal naprej, za neznancem, lit je tekel kakor besen, izkušale dohiteti maršala. Blazna dirka je trajala dobro minuto. ■ Pardajan je dohitel neznanca; ko mu je bil dovolj blizu, je sftaiu>.2 mečem na vso moč proti njegovemu hrbtu. Toda neznanec je moral ŠtfŠatl skoke za svojim hrbtom. V trenotku, ko ga jc došel Pardajan, se je obrnil in se ognil s spretnim skokom strašnega sunka, ki mu Je bil namenjen. Pardajan se je okoristil s tem nasprotnikovim skokom in se postavil medenj in med kočijo. Zastavil mu je pot. Neznanec se Je zaletel z dvignjeno glavo. Ši tisti hip sta se križali njiju jekli. Nasprotnika sta umolknila, kakor hitro sta se staknila meča, zakaj sleherni izmed njiuj Je zaslutil, da ima strašnega nasprotnika pred seboj. Tema je bila globoka; toliko da sta razločila drug drugega. Zgolj stiki železa so jima morali zadoščati v ravnanje. Strahoten je bil ta dvoboj v črni noči: dvoje senc v preži, nerazločna skupina, tuintam iskra, ki ae Je ukresala od rezil dveh grudi, ki se je oglašal kratko in hripavo.,. Stari Pardajan se Je zadrževat; njegov namen je bil, ustaviti neznanca samo za toliko časa, da ne bo mogel več dohiteta voza, katerega drdranje ae je izgubljalo v daljavi opisuje jako lepo, naš trg in našo bistro Sočo, in imenuje tudi ona naš kraj »paradiž Soške doline«. Ravno tako tudi bivši šolski nadzornik srednjih šol dr. Franc Svvfda opisuje jako lepo naše kraje v svoji knjigi, kjer opisuje kraje ob celi Soški dolini. Razveseliti nas mora Kanalce to. da še tujci in drugorodci hvalijo naš trg ter opevajo lepoto slovenske dežele. — /eleti bi bilo pa od g. Brezigarja, da naš še veliko razveseli z enakimi deli, ker to je nam Slovencem v ponos, da pokažemo tujcu lepoto naše slovenske zemlje. Obžalovanja pa je vredno, da naše ljudstvo ne zna ceniti naših domačih umetnikov, ljubši so mu tujci, drugorodci. — Naš Brezigar je obiskal eno polletje lansko leto slikarsko šolo v Monakovem, a je moral radi svojih ^ gmotnih razmer pretrgati svoje študije. V to svrho vložil je pred kratkim na deželni odbor prošnjo, da mu podeli isti podporo. — Naši dež. poslanci so naprošeni, da gredo domačemu umetniku na roke ter tako opomorejo, da bode mogel g. Brezigar zopet nadaljevati svoje študije v Monakovem in doseči svoj zaželjeni cilj. Naš deželni odbor daje drugače veliko podpor nepotrebnim, a za naše ukaželjne ljudi odreka vsako pomoč. —x—• KANAL. Razglednice našega domačega slikarja g. Leopolda Brezigarja si je nabavil tukajšnji trgovec Adal-bert Ivančič. Vsakdo se laskavo in pohvalno izraža o našem domačem umetniku, ki je že presenetil s svojimi mnogimi prekrasnimi umotvori našo javnost. — Razglednice so krasne ter so slikane iz ozkostrugega potoka Bajer pri Gorenji vasi, čegar bregovi so romantične visoke skalnate stene, kjer se izlivu v Sočo. Nudi se ti tu razled na prijazen trg Kanal v svoji slikoviti romantični i«gi. Zdi sc ti, da imaš pred seboj druge Benetke. Od tu vidiš stavbe v romanskem slogu, ki se vlečejo tik ob Sočinem bregu, ob bistri vodi, ki se zrcajo na zelenomodri tihi vodni gladini. Tu se breg odlikuje s svojimi posebno krasnimi partijami, katere ■čarovno lepšajo našo Sočo. Opravičeno je imenoval oni — naš trg »Biser Soške doline« v reklamnih slikali železniške uprave.; posebno pa slika Kanal s svojim lepim zida-nftn Napoleonovim mostom čez Sočo je kaj krasna in občudovanja vredna. Tudi nemška »Illustrirte Zei-tung« je prinesla pred dvema letoma na čelu krasno barvano sliko Kanala s svojim zgodovinskim mostom, kjer večerjo. Nemci so jih skupili pošteno od socialnih demokratov, kateri so tokrat pokazali, da se v njihovih žilah pretaka slovenska kri in se ne pustijo komandirati od nemške kapitalistične rudniške gospode. Cast vam, možje! Sedaj imamo Slovenci svojega podžupana, Nemci pa figo. Solzna je bila inati Germanija, žalostna ata in mama Vidmajer, ker ni pišla njega izborna postrežba in kuhinja do veljave. Tudi policijski stražmojster pravi, da noče biti več nemčur in ue bode več glave tako pokoncu nosil kakor od 5. do 24. p. tn. Ostal bode rajši še naprej častilec lepih slovenskih oči in vsikdar na svojem mestu, kadar ga bode klicala dolžnost. Tudi 011 je mnenja, da so mu socialni demokratje pristrigli greben. Večerja se ni vršila pri Vidmajerju, temveč pri sosedu pred pol-leta, kakor trdijo hudomušneži baje »zadnja večerja«. Vzemite na znanje, da mi nekaj iz rokava gleda in bom zopet poročala. izvoljeni so bili M. Gaischeg, L. Kra-lik in H. Triebnik. Kurz Schwarzen-berg in župan dr. Schmiederer sta bila za njih zasluge imenovana častnim članom. — Kotel je počil minuli petek v tukajšnji zvonarni »Denzl«. Vzrok je bil najbrže ta, da se je podkurila prazna posoda. Poškodovan ni nikdo. — Iz l)rav e je potegnil postajni mojster R. Zapik dne 9. t. m. utopljenega krojaškega pomočnika Jos. Čakleca iz Ivanec na Hrvaškem. Čaklec je storil samomor, najbrže iz obupa, ker je bil od decembra 1913 brezposeln. Zapustil je pismo z zadnjo voljo. — Kolo je ukradel lbletni Iv. Lobnik poročniku In der Mauer, v družbi lbletne-ga K. Horvata, kojeinu je dal odškodnino, kolo pa pridržal za se. Prijeli so ga, ko se je vozil po mestu. Vredno je bilo 100 K. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina “! Goriško. Štajersko. Oobro šalo si jc dovolil mariborski dpž. poslanec Henrik Wastian. Kot smo že poročali pred dnevi mariborski »Deutscher Gcvvcrbevereiu« svoje reduo letno zborovanje. Ne vemo sicer, se je li tudi Wastiana for-mclno povabilo ali ne; zdi pa .sc nam — da ne. Kljub temu pa je poslal Wa-stian omenjenemu društvu na njegovo zborovanje — upravičilno pismo, češ„da jc »zadržan«. Ni bilo drugače pričakovati, kot, da jc to upravičilo pri zborovalcih izzvalo prav mešane občutke, kolih najmilejši jc bil ta, da so se nekateri v veliki zadregi spogledovali, dočirn so zopet drugi več ali manj glasno dajali dušica svoji nejevolji. Zanimivo jc tudi da baje pričenja del mariborske nem-čurske klike previdno obdelavali ljudi v dobro Henriku Wastianu. Sicer še pam to prav nič ne zdi čudno, če pomislimo na vse to, kar jc v Mariboru bilo in jc mogoče. Maribor. (Razno.) U 111 r l jc dr. Rajmund Grogi, star 73 let. Svoje zdravniške pakse že par let ni več izvrševal. Od 1. 1879, do 1906 jc bil tudi član občinskega sveta. — Podporno društvo za odpuščene kaznjence jc imelo te dni svoje zborovanje. Društvo je štelo 1111 članov. Dohodkov je imelo 4476 K izdatkov (podpore 222 prosilcem) pa 3160 K. Predsednik društvu je c. kr. kazit. ravnatelj Al. Serda, Na novo Danes pondeljek dne 13. t. m. uprizori ansambl slovenskih igralcev v »Trgovskem domu ob devetih zvečer vojaško burko »Tretji eskadron«, ki je ena najbolj vspelih burk pretekle sezone ljubljanskega gledališča. Nastopa ves ansambl. V glavnih vlogah gdče. Wlntrowa in Gorjupova. gospe Juvanova in Buk-sekova ter gg. Povhe, Srblnšek, Grom, Drenovec, Šest. Da se more ta velezabavna burka v Gorici sploh vprizoriti, je predvsem zasluga »Dramatičnega odseka« Sokolovega, ki je s svojo pomočjo omogočila to predstavo. V petek, 17. aprila se vrši koncert v dvorani »Giuseppe Verdi« v prid društvu za podporo izpuščenih kaznjencev in njihovih nedolžnih družin. Dnevni pregled. Grško katoliški duhovniki bojazljivi hinavci in biriči Zc parkrat smo povdarjali. da je bil škandalozni proces v NVarmavoS-StKutu doto katoliških duhovnikov. KatoUSKi duhovniki so nad ubogimi rusko-ogr-skimi kmeti vršili delo rablja in policaja. Duhovnikov zasluga je, da jc toliko žrtev po nedolžnem obsojeno v' ječo. V Pragi je imel dne 5. aprila o tem procesu predavanje Slovak urednik Stefanek, Ui je izvajal: Brezvestna laž je — je pravil v svojem govoru, bogatem na dokumentarnih detajlih, ki si jih Je pridobil, ko je prisostvoval en mesec marina roš-sigetškcm procesu — da ima avstrijsko-rusko gibanje politično ozadje in da ga je povzročila agitacija iz Rusije. Ne. 'Šlo jc le in samo za svobodo vesti in prepričanja pri-prostega ruskega ljudstva, za versko vprašanje, in tudi zunanje impulze. čc so sploh bili iz kraja kaki impulzi, so jih prinašali ameriški izseljenci. Dokaz tega jc žc to, da sc je vršil žc leta 1904. podoben proces proti Vakarju in tovarišem, torej ta čas. ko sc Rusi v Rusiji morda niti zavedali niso eksisteuce podkarpat-skih rojakov. — Način, po kakršnem dela rimskokatoliška duhovščina z ljudstvom, jc tipičen primer hinavščine in jezuitizma. Ogrskorusko ljudstvo pravzaprav še do danes — ne vc, da spada k pravoslavni cerkvi, ampak k rimskokatoliški. Vzroki madiarizacijske in rimske politiko so pripeljali sicer rusko ljudstvo v katoliški (grškokatoliški) tabor, da bi bila pretrgana zveza z vzhodom, toda osebne koristi duhovščine in strah pred vznemirjenjem vernikov je bil vzrok, da so — ljudstvo držali v zavesti, da pripada pravoslavni cerkvi. Ta primer je morda uiiikiim: duhovni pastirji so prepeljali ljudstvo k drugi veri nele brez njegove volje, ampak tudi brez njegove vednosti in skušajo oz. in si upajo rešiti ga v imenu druge vere in ne tiste, v katero ono samo veruje... Faktum ic: ofidjalni katekizem, ki ga jc odobril ilngvarski škof, si ni upal glavno di-ferujočo pravoslavno dogmo (da izhaja sv. duh le iz prve božje osebe) nadomestiti s katoliško (da izhaja iz prve in clruge), in da v nji ni omenjen papež. Ker duhovščina pozna ljudsko mržnjo do papeštva, moli v cerkvi za »cerkvenega hierarlva« (poleg jeruzalemskega itd. in imenuje svojo cerkev oficijalno »rimskokatoliška »pravoslavna(I) cerkev.« V teh okoliščinah je ljudstvo živelo in po svoje verovalo; mnogo stikov Z duhovščino že tako (t! imelo, ker mu je bilo vse: njegova vzgoja, duh in šege tuje, posebno od onega časa, kar je zmadjarizirauo in je udauo pravemu materijalizmu. — Ko je nekaj zavednih spoznalo pravi položaj, so predvsem skušali priti iz rok zinadjariziranih grškokatoliškib duhovnikov. ki so postali samo izkoriščevalci svojih vernikov in ki so se združili proti njim z madjarskim uradnim in neuradnim aparatom. Hoteli so prestopiti k pravoslavju. Prosili so za sprejem v pravoslavno cerkev romunsko, toda zaman, nato v srbsko, toda brez uspeha, zakaj obe cerkvi se bojita inadjarskega tero-j rizma. Sklenili so torej živeti pravoslavno brez cerkvene organizacije; niso hoteli hoditi v cerkve in so romali v ruske samostane ter sc pripravljali vzgojiti si tam duhovnika. Bere ni bilo več in tudi »ofra« ne — med duhovnimi pastirji je nastal šunder. Gorje nevernikom! Pošiljali so nanje orožnike, pretepali so jih in mučili, v senci bajonetov so jih gonili v cerkve in med štirimi molčečimi stenami so jim orožniki z vednostjo duhovnikov dajali »pravoslavno odvezo« na ta način, da so trije reveži izmed njih prišli ob pamet, drugi pa bili do smrti pohabljeni... Grškokatoliški škof Papp pa sc je odpeljal na Dunaj informirat se o »nevarnem gibanju« in persekucijc so se začele tudi sodnijskim potom; orožniki so že tako širili grozo in strah. Samo v eni vasi, Dolgi, na primer, jc bilo razglašeno v enem letu 724 glob in kazni. — Kaj in kako se je Papp na Dunaju dogovoril, ni znano, toda sodimo lahko po tem, kar je prinesel na dan proces v Marmaroš-Sigetu, ki se je takoj nato začel. To je popolna obnovitev znanega veleizdajalskega procesa v Zagrebu. Tu igra vlogo isti trud izkazati kompiracijo, opravičiti terorizem in persekucijo ljudstva, ista gesta napram Evropi in za mejami slovanskega soseda; tačas na jug, sedaj na vzhod. Samo da jc pretveza v tem slučaju še bolj malenkostna iti še bolj krivična nego takrat in da sc ni bilo treba rnadjarski svojevoljnosti to pot prav ničesar bati. In če ne bi bilo madjarskega žurnalista Viktorja Aradega (iz naprednega dnevnika Jasziho Vilag), ne bi iz-vemnadjarska javnost sploh zvedela o pravem vzroku procesa, ravno tako ne, kakor leta 1904. Šele Aradi je opozoril slovaške in po njih tudi druge slovanske žurnaliste, kaj se skriva v procesu. Šele potem so prišli slovaški in ruski uredniki ter srbski in slovaški odvetniki k procesu. — Geli proces je nudil gnjusen prizor. Sodniki in fiškus so naravnost -»pljuvali resnici in pravici v obraz.«, Na zatožni Uioin ie seiicio skorai Sto »zločincev«, prignali so čez dve sto prič. Sodniki sploh niso znali — na ogrskoruski meji — jezika ljudstva, težko so se razumevali s pomočjo tolmačev z obdolženci, izpovedbe so bile dvakrat, trikrat nerodno prestavljene in naravnost in tendenčno protokoliranc, pričam in obdolžencem so se imputirale izpovedbe, ki jih sploh navajali niso, priče so bile prisiljene podpisovati madjarske zapisnike o svojih izpovedbah, ne da bi vsaj eno besedico razumeli — čudovit prizor! Tako, brez kontrole širšega sveta, ob izdatni pomoči kon-fidentov, so bili pritaknjeni »zločini« gotovim paragrafom in po teh paragrafih je bilo 32 nedolžnih obdolžencev. brez moči in obrambe obsojenih na štirideset let ječe ... Niti eden prestopek ni bil obdolžencem dokazan, niti eden pismen dokument ni bil predložen. — Tako izgleda mazurska justica. Res srečni ljudje, ki morajo iskati pomoči pred temi sodniki. Boj med ljudstvom iti kraljem na Švedskem. Kakor je znano sc je na Švedskem v zadnjem času začela velikanska agitacija za povečanje armade, Kralj sc jc postavil v vrste i onih, ki hočejo večjo armado in v tem je pišel v konflikt z vlado, ki jc hotela varovati demokratično ustavo. Vlada je odstopila in parlament je bil razpuščen. Sedaj so nove volitve končane. Rezultati prihajajo lc počasi na dan. In baje bo potreba mnogo dni, predno bodo vsi rezultati znani. Ni še mogoče vedeti, kako jc izpadel historični boj tned dvema principoma vlade, med angleškim parlamentarizmom in_ nemškim 1110-tiarhizmom. Župan StokhoJma, poslanec Lindhagcn je definiral današnji boj na Švedskem kakor^ spor socialnega vprašanja z vprašanjem militarizma. Sveu Stedin, ki jc stal na čelu gibanja, jc dejal, da jc to boj med hudičem in bogom. Videli smo na čigavo stran stopi večina naroda. Cc se ne motimo iz dosedanjih Pplo~ čil, jc šel švedski narod s hudičem, namreč proti vojaški, dvorni m Konservativni stranki. To se da soditi vsaj iz udeležbe pri letošnjih volitvah, katerih se je udeležilo ne 50/e, kakor druga leta, ampak 50^. interes za ustavo ie dvignil široke mase. Posebno švedski kmet jc volil povsod za opozicionalne kandidate. Nazadnjaki so imeli> glavno oporo v mestih, v srednjih in višjih krogih. Konflikt med kraljem in ljudstvom je ojačil tudi republikansko gibanje, posebno med malimi kmeti. Čudno jc, da jc Švedska zašla v tok mednarodnega nemira. Od 1. 1814. jc bila politika Švedske: mir in neutralnost. In v tej dobi jc napravila Švedska dolgo pot napredka in kulture. Šele, ko so začeli I. 1890. Rusi Fince preganjati, je začela bati tudi Švedska: Od 1. 1901. začenja reorganizacija svedske armade. Ko se je I 1905 ločila Norveška od Švedske, sč je ta začutila osamočeno in odtod težnja po močnejši obrambi, dasiravno jc _ bilo leta 1908. v Petrogradu sklc-j njeno rned Rusijo, Nemčijo, Dansko j in Švedsko, da mora položaj ob Bal-tiškem morju ostati neizprcmenjcn. Najbrže gre vsa agitacija z Nemčije, ki hoče Švedsko pridobiti za trozve-zo. posebno sedaj, ko se umika Ro munija. t Ljubomir Krsmanovič. Iz Bel-grada smo prejeli v soboto zjutraj brzojavno poročilo, da je v noči med petkom in soboto umrl velik srbski narodni dobrotnik trgovec Ljubomir Krsmanovič. Pokojnik jc bil prototip inteligentnega srbskega trgovca: spreten, dober trgovec, priden, delaven in skrben, obenem pa goreč rodoljub, ki podpira obilno vse koristne narodne inštitucije. Značilno je n. pr. za pok. Krsmanoviča, da je pošiljal redno vsako leto po sto kron kmetskemu listu »Srpsko Kolo« v Zagrebu, ker je dobro razumel pomen takega lista, ki navaja kmeta na umno gospodarstvo, varčevanje itd. Rojen jc bil pok. Krsmanovič 1856. leta v Brčki (Bosna) in je potomec stare in ugledne sbske trgovske rodbine. Njegov oče sc je preselil v Belgrad, kjer jc pok. Ljubomir obiskoval najprej gimnazijo, I. 1873. je pa odšel v Ljubljano, kjer jc končal trgovsko šoio in 1881. jc prevzel znamenito očetovo trgovino, ki jo jc dvignil na izredno višino. Tvrdka Krmanovič trguje direktno s Hamburgom, Berlinom, Londonom, Frankfurtom, Dunajem, Budimpešto itd. in vživa povsod velik ugled. Takih trgovcev Slovenci nimamo; niti tako bogatih, uiti tako požrtvovalnih. Bratje Srbi imajo takih ljudi več in pok. Krsmanovič je spadal med najboljše tned njimi. Naj v miru počiva! Cehi In ml Neki češki inženir v Trstu, tx) imenu Para, jc napisal v češkem listu »PFehled« članek, ki vsebuje nekak program Čehov v jugoslovanskih deželah. Ta program je pa prav čuden. Para u. pr. nastopa proti slovenskemu ah' jugoslovanskemu Trstu in reklamira Trst nekako — za Čehe! Na koncu še pravi ta Para (na SrbsVem ima para vrednost enega vinarja, pa tP saiiio mimogrede), da bo češka politika v Trstu, Dalmaciji, Bosni itd. vednp samo češka, prepojena s češkim egoizmom; z drugimi besedami, Čehi smatrajo jugoslovansko ozemlje za nekake svoje kolonije, ki jih jc treba čem temeljitejše eksploatiratl... Mi bi samo nekaj rekli: Vsaka politika na jugoslovanskem ozemlju, ki ni jugoslovanska, jc protijugoslovanska in kdor bo na jugoslovanskem ozemlju vodil protijugoslovansko politiko, tega bo-bo smatrali za sovražnika. To je čisto naravno, lahko rečemo samo to, da nam bo zelo žal, ako stopijo Čehi v vrsto Nemcev in Italijanov, ampak — braniti sc bomo morali in se bomo tudi branili. Zanimivo jc, da ta češki glas ni osamljen. Tudi Čenek Stcpa-nek, ki sc je delal nekdaj velikega »prijatelja« Jugoslovanov, opozarja Cehe na Trst in jim priporoča, da bi opustili vseslovanske sanjarije (!) in mislili bolj trezno, kakor bi Jugoslovani žc ne poznali Čehov kot ljudi (pri nas namreč), ki so prav »trezni« in zelo malo vseslovanski. Uubljana, Naši prazniki V soboto popoldne jc bilo krasno vreme Vse procesije so sc lepo izvršile. Včeraj jc bil lep dan. Vse jc hitelo na sprehod. Ako bo danes lepo vreme, bo letošnja Velika noč takorckoč tako lepa, kakor žc dolgo ne. — Kie so številke kolesarjev. Občinstvo se povprašuje, ako sc obstoji zakon, ki določa, da moia vsak kolesar imeti svojo številko, tako na kolesu pritrjeno, da jo vsak lahko vidi? Ali ic ta zakon mogoče sedaj odpravljen ? Zakaj v Ljubljani ima sedaj koinaj vsako štirideseto kolo svojo številko! Če kolesar naredi kak pogrešek. j0 takoj lahko odkuri, ne da bi se moglo naznaniti. Tako je tudi po tivolskih potih vse polno teh dirkačev, ki so prava nadloga za sprehajalce, iti ki nimajo številk na svojih kolesih. Ali slavna policija tega ne vidi — Šetalcl 7- Vandalizem. Ro tivolskih parkih jc precej plinovih svetnik pobitih, kakor tudi precej klopi ob gozdnih potih polomljenih. Te morajo delavci zelo pogosto popravljati. Splošna govorica med občinstvom je ta — da je to -sad svabskih študentov, ki se potem hvalijo med frebno Id bilo, da se mestna stražnika takoj postavita v parke, ter naj posebno_ zvečer, kadar se občinstvo razide, obrneta vso pozornost nn te svabske pobe. — Sprehajalec. — Nabor. Dne 9.. 10. in 12. junija se vrši glavni nabor za mesto Ljubljano. K naboru pride 9. junija L m II. razred domačih, 10. iunua III. razred, razred domačih in I razred tujih, 12. junija II. in III. razred tujih nabornikov. .. ~v Ameriko jo je hotel pobrisat« delavec Tomo Mumužič iz Gra- Mnm, —rai -Qospič na Hrvatskem. Mumuz.c se je preskrbi! s tujimi li-- tmami, zato ga je pa neki stražnik ua tukajšnjem glavnem kolodvoru aretiral. — Radi napačne naznanitve je policija aretirala v Kolodvorski ulici nekega brezposelnega dekleta in nekega fantina. Oba se bosta mora-rala zagovarjati pred sodiščem. -- Potepala se je. Na Šentjakobskem trgu je stražnik aretira! neko žensko radi vlačugama. Q. krajno sodišče bo imelo z njo opravka. — Velik ljudski koncert priredi orkester »Sokola I« danes (pon-delek 13. t. 111.) v hotelu »Tivoli«. Začetek koncerta je ob 4. popoldne iu traja do 7. ure zvečer, nakar se vrši od 8.—12. ponoči ples v dvp-rani. Vstopnina je za osebo 50 v. Slavno občinstvo, posebno pa sokolske kroge vabimo na obilen posek Na zdar! — Ključ se je Izgubil sinoči med 7. in 9. uro zvečer od Mestnega doma do hotela »Union«. Pošten najditelj je naprošen. da ga odda v našem uredništvu. —T Kdo je imel vesele praznike? Vsi, ki so pri podjetju zvezdnih tkanin »Hrmes: v Ljubljani nakupili za nizke cene ostanke blaga za obleke in pri teh cenah toliko prihranili, da so si lahko še kaj posebnega privoščili. Ostanki se prodajajo vedno naprej vsako sredo in soboto. — Obsojen je vsak izdelek, ki 111' dober, na to. da propade in izgubi vse svoje odjemalce, kajti le dobro blago se more trajno vzdržati na površju. Kolinska kavna primes spada med take izdelke, o katerih lahko rečemo, da so dobri. Kolinska kavna primes si je celo pridobila sloves, da je najboljši kavni pridatek sploh. Zato jo pa vse naše gospodinje kupujejo; saj dobro vedo, nu. da sklene Dža-vid paša najetle posojila v Franclji. to posojilo 35 milijonov turskih p. i TURČIJA IN GRŠKA. Cp-?"rai mauAc^Jp qo jjij ‘8§jq cuijiew l il ste že bili v čevljaraolci A ntona Javernika, Trst, H*™ ulica Faruetto 33 ? ? n Sprejemajo »<• «n«lt popravilo. Pisemski Najnovejše umetniške razglednice priporoma Marija Tičar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26 in Resljeva cesta št. 7, Modistinja Minka Horvat, Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. Novo! Lattermannov drevored! Novo! svoj© vrste! "91 . Jp ' ■. • ‘i* 1 j ’ ' f ’ Medved, ki vozi po dvokolesu. M edved, vozeč na koleščkih In nmogt drugi dresurni prikazi slonov, hijen, volkov, kač, razrili medvedov, ople, psov, nojev itd. Predstave vsak dan ob 4. pop.; ob 8. zvečer glavna predstava. MicMovo gledališče zveri v Latermannovem drevoredu. Vw iialant uejše povedo lepaki. K tem vetezanlmlvim prestavam vabi prav udano lautulk. Sladin! največji dobrotnik! ITDTf dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne s.vEi.1.. kave, somatose, sanatogen, redilne soli — zajutrkujejo, ju-lVT O C f žnaJ° •»gladin*6* to je dr. pl. Trnkoczyja Hladni v ^ • 6aj. Prihrani se 3|r mleka in polovica sladkorja. Prihrani ZTIR AVTI?! se 500/0 Pri