2600 natisov. Št. 6. V Gradcu, 16. marca 1908. Letnik 57. Gospodarski Glasnik za Štajersko. List za gospodarstvo in umno kimetijstvo. Izdaja ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem. List velja na leto 4 krone. Udje družbe prispevajo na leto 2 kroni. Udje dobd Ust zastonj. Vsebina: P. n. gospodom štajerskim vinorejcem. — Razglas glede knjigovodskega tečaja. — Subvencijski merjasci. — Kmetovavci, prevdarjajte in računajte pri nakupu umetnih gnojil. — Par zanimivih številk. — Donesek k regeneraciji štajerskih vinogradov. — Zborovanja podružnic in krajnih društev. — Iz podružnic in krajnih društev. — v« v .• Tjžna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila. * Nt P. n. gospodom štajerskim vino-rejcem. Vinorejski odsek c. kr. kmetijske družbe je v svoji seji dne 4. marca t. 1. sklenil svariti štajerske vinorejce pred nakupovanjem in sajenjem sledečih trsnih vrst: Noah zelena, Elvira bela in Delaware rdeča in bela. Te vrste napade namreč trsna uš kakor našo staro domačo trto. Razen tega dajejo manj vredno, slabo vino, ki bi lahko dobremu glasu štajer skih vin občutno škodovalo. S tem razglasom izpolnjujemo zgore omenjeni sklep. Obisk tega tečaja bi dal gospodom učiteljem priliko, da bi lahko potem v tistih krajih pomagali uvesti domače, kmečko knjigovodstvo. Deželna poljedelska šola Grottenhof (pošta Wetzelsdorf pri Gradcu) je oddaljena 20 minut od končne postaje Wetzelsdorf električne cestne železnice. Ravnateljstvo štajerske deželne poljedelske šole v Grottenhofu pri Gradcu. Kmetovavci, prevdarjajte in računajte pri nakupu umetnih gnojil. (Izviren dopis.) Vinorejski odsek c. kr. kmetijske družbe. Načelnih: Zapisnikar: A. Stigler 1. r. Juva-n 1. r. Subvencijski merjasci. V kolikor dovoljujejo sredstva, lahko dobe naši p. n. Člani subvencijske merjasce le tedaj, če vpošljejo potom podružničnih načelstev natanko (kakor račune) izpolnjene reverze z aro 30 K najpozneje do 15. marca. Navadno se v enem kraju lahko nastavi samo en merjasec; v izjemnih slučajih, če se jih rabi več, mora načelstvo podružnice to dokazati. V Gradcu, 15. februarja 1908. Od osrednjega odbora c. kr. štajerske kmetijske družbe. Razglas. Od 13. do vključno 16. aprila 1908 ee bo vršil na štajerski deželni poljedelski šoli v Grottenhofu pri Gradcu knjigovodski tečaj za kmetske posestnike. Tečaj je omejen na 12 slušateljev; Štajerski deželni odbor je dal več štipendij po 25 K. Udeleženci dobijo prosto stanovanje 'v zavodu. Za ceno brano se bo poskrbelo. Pouk se začne vsaki dan ob 8. uri zjutraj. Prošnjiki za štipendije naj vpošljejo svoje prošnje do 1. aprila t. 1. podpisanemu ravnateljstvu; oni, ki ne rabijo Štipendij, naj nam pošljejo prijave do istega roka. Pravi gospodar se dni prave varčnosti. Kupuje le kar rabi, kar mu korist do-naša, in to skuša najbolje kakovosti, pa najceneje kupiti. V zadnjem času so si pridobila umetna gnojila tudi med našimi kmeti mnogo veljave, mnogo zaupanja. Z veseljem je pozdraviti ta korak naprej. Tozadevna še velika nevednost, nezmožnost po zunanjosti presojati vrednost umetnih gnojil, neokretnost za reklamacije i. t. d., to vse pa daje povod zaupnost kmeta izkoriščati. Oe ni previden, ga je baš pri umetnih gnojilih moč pošteno skubiti. Lani sem svaril pod naslovom „Ne denar vun metati" po listih pred slepim nakupovanjem, a vidim, da je to zopet zelo potrebno, da se je glas vpijočega v puščavi razpršil. Baš sedaj imam v rokah cenik neke tuje tvrdke, katerega hočem po primernem uvodu tolmačiti. Kmetje, pomislite vendar: 1. da niso umetna gnojila roba stalne, enotne, po zunanjem vidne enakomerne vrednosti, da ni kakor je n. pr. kava, riž, moka i. t. d., da ne vsebuje vsega kar rastline rabijo, kakor n. pr. hlevski gnoj; 2. vrednost umetnih gnojil se ne ravna po teži, temveč: а) po vsebini redilnih snovi za rastline. (Je kupim 100 kg superfosfata z 16%, me briga le teh 16 kg fosforove kisline, le ta edina ima vrednost za moje rastline, vse drugo me ne briga. Ostalih 84 kg mi je le brezpomembno brašno, katerega lahko z cestnim prahom, zemljo, žaganjem i. t. d. ceneje nadomestim; б) po kakovosti, raztopnosti in pri-stopnosti rastlinam teh redilnih snovi. Za naše razmere pridejo od redilnih snovi v poštev le a) dušeč; rastlinam najbolj in neposredno pristopen je ta v podobi so-litarne kisline v čilskem solitru, torej tudi najdražji. Zlasti za težko zemljo ima največ veljave. 1 kg dušca v čilisolitru velja po sedanjih tržnih cenah 2 K 10 v vHrastniku. Cena čilisolitru raste navadno od januarja do srede aprila, od tega časa pa zopet pada. Po vrednosti je v nekaterih slučajih temu enak, obče pa nekoliko manj vreden dušeč amonjaka v žveplenokislem amonjaku. 1 kg ga stane okoli 1 K 70 v. Mnogo manj vreden za težko zemljo, sploh skoraj brez vrednosti, je organičen dušeč, v organičnib vezeh, n. pr. dušeč v moki od mesa, krvi, rogov, usnja, volne, koščeni moki i. t. d, ki se sme tudi mnogo nižje ceniti kakor v prejšnjih oblikah. Na peščenih, gramoznatih, sploh preveč prepustnih tleh, kjer bi se čili-soliter prehitro v gločini pogubil, zna pa ta dušeč več koristiti, kakor oni čili-solitra. b) Kali) naj se kupuje le v stasfurt-skih soleh. Gospodarsko najbolj opravičeno je pri nas kupovanje 40%, kalijeve soli, ki ima 40 kg v 100 kg čistega kalija, katerega stane pri nas v tej soli 1 kg okoli 33 v. c) Fosforova kislina pride zlasti za težke zemlje in pa tam, kjer še hoče hitreje učinek v poštev v superfosfatih, v katerih je najbolj razstopna, torej tudi največ vredna. 1 kg je stane sedaj v Hrastniku 56 v. Fosforova kislina rudninskih superfosfatov je prav toliko vredna kakor ona superfosfatov koščene moke; slednja ima pa brez povoda nekaj višjo ceno. Jemljemo torej cenejo pa enakovredno v rudninskih superfosfatih. Velikega pomena za nas je dalje manj raz-topna pa dolgo učinkujoča ceneja fosforova kislina Tomaže moke, katera stane kilogram v naših južnih okrajih okoli 37 v. Ona koščena moka sme se v nekaterih slučajih primerjati glede učinka z ono Tomaževe moke, je pa še ceneja. 3. Kmetje naj dalje pomislijo, da čim močneja so umetna gnojila, čim več vsebujejo redilnih snovi so razmeroma tem bolja tem manj stane prevažanje vsebinskih enot, tem ceneje pridejo tu. 4. Da se pri nabavljanju po celih vagonih vožni stroški zelo znižajo. V Avstriji je celo navada, da plača tovarna vožnino do postaje odjemalca in da od tu prodaja enote fosforove kisline po pogojni ceni brez voznih stroškov. Kmetje torej naj ne kupujejo tja v en dan vendar brezbrižno po vrečah ali stotih, temveč: 1. po vrednosti vsebine, po ceni vsebinske enote; le čilisoliter in 40% kalijeva sol imajo splošno enakomerno vsebino, v vseh drugih gnojilih se znatno menjajo; 2. pri enaki vrednosti učinka za njih izbirajo naj najceneje enote vsebine; 3. naročajo naj po celih vagonih; 4. zahtevajo naj garancijo in se tudi naj pobrigajo, da se bode ista uvaževala z kontrolo; 5. kupujejo naj le isto, kar potrebujejo, kar jim bode koristilo, le iste rastlinske snovi, katere jim bodo na njih zemljiščih tudi dobiček donašale. Nikakor naj pa ne kupujejo specijalnih gnojil, kakor n. pr. gnoj za travnike, za vinograde i. t. d., naj ne kupujejo mešanice, kakor n. pr. kalisuperfosfat i. t. d., ker pri teh precej gor plačajo. Kupujejo naj posamezna umetna gnojila vsako za se. Ker pa posamezni, manjši posestnik ne rabi teh gnojil na vagone, ker se pri manjih množinah ne briga za kontrolo, naj kupuje ta gnojila pri svojih zadrugah, kmetijskih podružnicah in drugih kmetijskih društvih ali trgovcih, ki imajo zanesljivo zalogo. Za ta kumulativna naročila naj se pa naročevalci brigajo, da bode roba tudi jamčenju (garanciji) primerna. Lahko je jamčiti (garantirati), če se ve, da se itak ne bode nikdo pobrigal za kontrolo, da li je vsebina res jamčini potrebna. Kjer se na vagone naročuje, naj se pismeno vse natančno pogodi. Označi se naj natančno roba, pogodi naj se natančno cena, enota rast-linskoredilne snovi, čas za pošiljatev, način plačevanja, pogodi se naj visokost odškodnine za manj vsebujočo robo, kakor pogojeno i. t. d. Kakor hitro dospe roba, naj se pred eno pričo vzamejo po-skušnje, najbolje od v tej zadevi že zvedenih oseb. Od vsakega vagona se iz sredine vsake desete vreče, ki pa ne sme biti poškodovana ali premočena, vzame poskušnja. Vse te poskušnje se stresejo na suh papir, pa se, ko so se grude razdrobile, dobro premešajo. Od te zmesi se vzamejo po tri prečne poskušnje na priliko po 300 g, ki se napolnijo v tri snažne, suhe steklenice in sicer kar na rahlo. Steklenice se dobro zamašijo, najbolje z steklenim zamaškom in zapečatijo, najbolje s pečati od obeh prič. Na prilepljeni papir se napiše vsebina, številka vagona, v katerem je prišla in datum. Te poskušnje se pošljejo najbolj takoj kemičnemu preskuševališču, n. pr. v Maribor. Da pa bode imela ta kontrola tudi veljavo naj se tedaj, ko se poskušnje jemljejo, napravi od dotičnih oseb potrdilo n. pr. sledeče vsebine: Mi potrdimo, da se je iz voza št.. . ., vsebina . . . ., število vreč . . . ., teža garantirane vsebine . . . ., natovorjene dne . . . ., od......vzela ta poskušnja. Prodajavec je: ... . Sprejemavec je: ... . Podpis in pečat prič: Sicer se pa dobe za to že primerne tiskovine, na katerih se nahajajo predpisi za veljavno jemanje poskušenj. Jamstvo velja le za 14 dni po sprejemu, torej se je treba požuriti. Pri znanih zanesljivih tvrdkah ni vsakokrat potrebna ta kontrola, a sigurnost je sigurnost in se človek izogne škodi provzročeni časi po zli volji pa menda po pomoti. Da je pa razumnost in previdnost potrebna pri nabavljanju umetnih gnojil, za katera dandanes naši kmetovavci že nekaj stotisočakov izdajajo, kaže sledeči izgled. V roki imam cenik neke češke tvrdke. Po tem stane na postaji odjemalca (pri superfosfatih, in Bicer večjih naročilih je sploh običajno od postaje kupca računati): 100 kg 17% superfosfata 12 K 50 v. 1 kg fosforove kisline stane toraj v tem 73 v, namestu 56 v, kakor je kmetovavec lahko iz Hrastnika dobi; dalje stoji žvep-lenokisli kalij z 96 % 32 K. Kaj, je li to 96% čistega kalija? Ne! V 96 kg žveplenokislega kalija je le 52 kg čistega kalija, ki je kmetu edino le vpoštevati. Ista množina Čistega kalija in isti žvep-lenokisli kalij stane pa v Hrastniku 26 K. Dobi pa v 40% kalijeve soli za 16 AT 96 v. Dalje najdemo: gnoj za travnike, 23%, cena 9 K. Pa česa je 23%? Kaj se garantira z 23 % ? Čilski soliter ima v tem ceniku tržni ceni primerno ceno. Kupca pa moti, ker stoji, da ima ta 95% dušika. To ni mogoče, temveč ima 96 % solitrnokislega natrija in v teni 15*5% čistega dušika. Če dotična tovarna res smatra garancijo resno, bi morala v istini 96 kg dušika za to ceno oddati. Zdi se pa, da ne vzame garancije tako resno. Med mešanimi gnojili, katera dandanes ne rabi nobeden razumen kmetovavec več najdemo: kalijsupefosfat z 11% kalija, 11% fosforove kisline, cena 14 K. Razmerje kalija in fosforove kisline tu nikakor ni primerno, ker zlasti na peščenih tleh je treba mnogo več kalija kakor fosforove kisline (Je se ta zmes trosi, se fosforova kislina ne zamore do dobrega izkoristiti. Iste množine enako učinkujočega kalija in fosforove kisline dobi kmet lahko doma za 9 A 90 v. Amonijak8uperfosfat z 14% fosforove kisline, 5 % dušika, cena 20 K. Kmet si nabavi isto za 18 K. Kalijamonijaksuperfosfat z 9% fosforove kisline, 3% amonijaka, 10% kalija 18 K. Kmet si lahko nabavi to doma za 15 K 10 v i. t. d. Iz tega je razvidno, da so cene, če bi se res vedno dobila garantirana vsebina, itak že mnogo višje, kakor se dajo drugim potom doseči. A kdo se briga, da vsebujejo ta gnojila res toliko, kolikor garantira. Lansko leto sem dal en tak poskus preiskati in našlo se je, da je vsebina bila mnogo nižja, pod najnižjo po ceniku garantirano. Zal, ni bil dotičen poskus tak, da bi bil veljaven za pravno pot, ker se ni vstreglo vsem predpisom. Nevednost in malomarnost tu torej ogromne davke plačuje. Torej razum, na noge, ne pa lim! (Je pa kateri naročnik teh gnojil se hoče prepričati kakšna so v istini, naj vzame po navedenih pravilih poskušnjo, ter jo naj pošlje takoj na deželno kemično preskuševališča v Maribor. V Mariboru, dne 4. febr. 1908. J. Belle. Par zanimivih številk. (Nadaljevanje in konec.) V vseh tabelah, razen v dodatnih, se pri posestnikih razločuje, ali so čisti kmetje, kmetje s postranskim zaslužkom ali drugi posestniki. S tem, da se pravi kmetje izločijo, se lahko njihov gospodarski položaj vidi. Vsled izvrševalne na-redbe pravosodnega ministrstva iz leta 1903. so „kmetje oni posestniki zemljišč, ki svoje, kmetijstvu posvečeno posestvo, malo ali srednje, - obdelujejo z ali brez pomoči družine, poslov in dninarjev in ki izvršujejo ta neposredni obrat gospodarstva kot svoj poklic®. Zdi se, da so se oni, ki so sestavljali statistično poročilo, držali tudi te definicije. Na drugi strani pa daje ta statistika tudi mnogo gradiva za vestno prema-tranje vseh stališč, ki pridejo pri rešitvi danes tako perečega vprašanja zemljiške razdolžitve v vpoštev. Leta 1905. se je prodalo 244 gospodarskih in logarskih posestev v skupni velikosti 2212 ha po prisilni poti, o 40 posestvih v skupnih velikosti 486 ha. V letu 1903. in 1904. je bilo prodanih 287 posestev s 1511 ha in 289 z 1595 ha. Številke v zadnjih dveh navedenih letih kažejo precej sorodnosti, za leto 1905. pa najdemo popolnoma drugačne številke, kar se tiče števila in velikosti posestev. Še le' prihodnje leto bo pokazalo, kje tiči vzrok za to. Z veseljem moramo pozdravljati dejstvo, da se bodo ta poročila izdajala vsako leto, ker so podatki iz cele vrste let najbolj poučni. Od 244 prisilnih dražb v letu 1905, jih je odpadlo 15 (k 143 ha) na 18 okrajev Gornje Štajerske, 107 (z 819 ha) na 18 okrajev Srednje Štajerske, 121 (z 1250 ha) na 17 okrajev Spodnje Štajerske in 1 (z 0’13 ha) na mesto* Gradec. Od vseh dražb je zadelo 48% kmete, 5% kmete s postranskim zaslužkom in 47% druge posestnike. Po statistiki po-klicov z dne 31. decembra 1900 je samostojnih kmetov 72%, kmetov s postranskimi zaslužki 10% in drugih poklicov s postranskim zaslužkom v kmetijstvu 18%. Če vzamemo zadnji dve skupini skupaj in jih primerjamo s prvo (čistimi kmeti), potem vidimo, kar se je pokazalo že leta 1903. in 1904., da zadene zadnji dve skupini prisilna dražba bolj mnogokrat ko čiste kmete. Zato lahko sklepamo, da se čista kmetija, dasi so razmere danes za njo zelo neugodne, še vedno bolj izplača, ko pa kmetija s postranskim zaslužkom. Nadalje nas zelo veseli, da je med kupci kmetski stan najbolj močno zastopan s 30%. Za njim pridejo kreditni zavodi z 27%, ki so na primer na Spodnjem Štajerskem sami pokupili 46 % vseh posestev, ki so bila prodana na dražbi. To precej nerazmerno veliko število nam da misliti. Prvič je jako dvomljivo, ali je sploh dobro za dotične denarne zavode, da so v pokritje svojih zahtev vzeli posestva, so bila pri njih za- dolžena, ali pa so mogoče, posebno na Spodnjem Štajerskem, delovali tudi narodni momenti. Drugič nam kažejo navedene številke, če so bili upniki tudi kupci, zopet potrebo, ki se že čuti nad 35 let, da se osnuje deželna hipotečna banka s prisilnimi vsakoletnimi odplačili in kjer se posojila nebi dala odpovedati. Kot vzroki prisilne dražbe se najdejo: zadolžitev, odpoved kapitala, menični dolgovi in poroštvo s 75’5%. Pri celem, s statističnega stališča tako lepo razdeljenem delu moramo omeniti, da se ureditev zadnje rubrike ni izbrala ravno srečno, ker morajo biti vse prisilne dražbe povzročene zaradi „zadolžitve". Dobili bi mnogo dragocenejših podatkov o vzrokih, ki so privedli do prisilne dražbe, Če bi se „zadolžitev" kot samo-posebi umeven vzrok opustila in bi se poiskali prvotnejši vzroki. Vsota vknjiženih dolgov na teh prodanih posestvih znaša 2,793.306 K, dočim se je pri prodaji teh posestev dobilo le 1,493.704 K. To slabo razmerje med kupno ceno in dolgovi, ki se kaže posebno pri kmetih s postranskim zaslužkom in pri drugih, nekmetskih posestnikih, se sicer nekoliko zboljša, če pomislimo, da so resnični dolgovi navadno, kakor kaže praksa, za 20 % manjši, kakor pa jih izkazuje zemljiška knjiga. Samo pri Čista kmetskih posestvih je presegala kupnina za toliko vknjižene dolgove, da so tudi drugi, nevknjiženi upniki, ki so se oglasili pri dražbi, dobili svoj denar. Na vsak način naj ti podatki, ki kažejo, kako različno se ceni pri posojanju in pred dražbo, napravijo upnike previdne. Število posestev, ki so v letu 1905. prešle iz kmetskih rok v nekmetske, znaša 398 (v skupni velikosti 5678 ha), od teh je sprejetih 62posestev z 813 ha v dodatku. Na Gornje Štajersko pride 38 slučajev s 1558 ha, Srednje Štajersko 200 slučajev s 2278ha in na Spodnje Štajersko 96 slučajev s skupno 1029 ha. Zemlja, ki se je na Štajerskem v letu 1905. odtegnila kmetijstvu, znaša torej 0'22% cele površine štajerske zemlje. Na Gornjem Štajerskem v 9 slučajih ni bilo kapitala, v 8 je bila za prodajo ugodna priložnost, v 5 so se ljudje izselili in v 4 slučajih so bili prezadolženi. Na Srednjem Štajerskem je bilo 54 slučajev, da so bili ljudje prezadolženi, v 26 je bila za prodajo ugodna prilika, v 24 slučajih so se ljudje izselili, v 23 so bili prestari in v 13 je bila smrt vzrok. Na Spodnjem Štajerskem je 19 slučajev previsoke zadolženosti, v 17 slučajih ni bilo dobrih pridelkov, v 12 slučajih je bilo krivo pomanjkanje delavcev, v 10 visoka starost in v 6 smrt posestnika. Zadnji vzrok nam mora, ker ima precej visoko število 21=6-3%, vzbujati iz dveh vzrokov razne pomisleke. Najprej si moramo misliti, da nobeden dedič ni moral prevzeti posestva, ampak da si je drugje poiskal zaslužka. Poleg tega osebnega vzroka, ki se vedno bolje uveljavlja kot prememba poklica, moramo vpoštevati še drugi, popolnoma stvarni vzrok. (Je zahtevajo dediči, da se jim dedščina takoj izplača in oni, ki bi moral posestvo prevzeti, tega ne more storiti, potem se mora zemljišče prodati, da se lahko ugodi vsem zahtevam. Tukaj bi lahko postava o zemljiščih marsikaj spremenila, ona postava, ki daje prejemalcu pravico, da lahko dediče izplača še le po treh letih. (§ 9., odstavek 1., splošne postave z dne 1. aprila 1889, drž. zak. št. 52, glede uvedbe posebnih predpisov pri razdelitvi dedščine i. t. d.) Poklici kupcev bo v različnih delih dežele različni. Na Gornjem Štajerskem so kupili dve tretjini prodanih posestev in eno nadalnjo šestino tvorničarji. Drugi poklici sov prišli komaj v vpoštev. Na Srednjem Štajerskem so dobili eno četrtino obrtniki, eno četrtino mešetarji, 14°/o veleposestniki, 11% zasebniki brez poklica in 9-6 % posestniki realitet. Žalibog se ne more spoznati, ali meni urad z zadnjimi posestnike mestnih ali kmetskih realitet. Na Spodnjem Štajerskem so najbolj zastopani obrtniki (405%), za njimi pridejo posestniki s 15%, mešetarji s 14% i. t. d. Različna je tudi razdelba glede namena, iz katerega se je posestvo kupilo. To je različno v vsakem delu dežele. Tako se je na Gornjem Štajerskem največ pokupilo za zvečanje lovov, za gozdarskoznanstvene namene in za zaokroženje zemljišč (skupno 72% vseh posestev). Da bi se dalje obdelovala, ta usoda je kmetska posestva v nekmetskih rokah zadela le v 13°/0 slučajev. V zadnjih desetletjih se je pokupilo vedno več kmetskih posestev, da so se povečali lovi, tako da smo si bili, če bo šla stvar tako naprej, že zelo v skrbeh. Daši je prvi vzrok zr>. to dejstvo v tem, da se sme s posestvi in zemljo prosto tržiti (postava z dne 24. februarja 1868, drž. zak. št. 17), vendar se zdi, da so to povzročile v veliki meri tudi nove železnice in nove, boljše prometne zveze na Gornjem Štajerskem. Kakor nam pa kažejo statistični podatki iz zadnjih let, se ni treba bati, da bi šla ta stvar tako naprej, da, cela akcija že zelo pojema. Na Srednjem Štajerskem se je kupila jedna tretjina za razkosanje, ena pa za nadalnje gospodarjenje. Pri teh odpade 70% slučajev in velikosti na graško okolico. Zelja po lastnem domu in po lastnem gospodarstvu se v graškem mestu samem težko izpolni, ker so cene za posestva previsoke. Zato se je v zadnjem desetletju razvila v graški okolici, posebno v bližnjih deželskih občinah, cela kopica meščanskih naselbin, prikazen, ki jo lahko opazujemo tudi po drugih velikih mestih. Na Spodnjem Štajerskem ni noben namen posebno prozoren. 21% se je kupilo za nadalnje gospodarjenje, po 19% za razkosanje in pokritje zahtev in 11% za zaokroženje zemljišč. (Je smatramo nakupe kmetskih posestev od nekmetskih posestnikov kot znamenje propada kmetskega stanu in če zastopamo stališče, da se mora kmetsko posestvo na vsak način ohraniti kmetu, potem moramo seveda videti v teh nakupih, ki ne zadenejo samo slabo, ampak tudi dobro situirane kmete, slabo znamenje. Tukaj bi bila prilika za deželno po-stavodajo, da dela na to, da se kmetska posestva ne bodo dalje krčila. Leta 1902. se je sicer v tej stvari predložil dežel- nemu odboru osnutek postave (priloga 78 stenografskega zapisnika štajerskega deželnega zbora tekom zasedanja 1901/2), vendar pa nismo od onega časa nič več izvedeli o usodi tega osnutka. B. M. Donesek k regeneraciji štajerskih vinogradov. Vinoreja je na Štajerskem brez dvoma jedna najvažnejših gospodarskih strok in posebno na Spodnjem Štajerskem so nekateri kraji, n. pr. Haloze, kjer govorijo vse razmere za vinorejo in kjer se da zemlja le z vinorejo primerno izrabiti. Umljiva nam je po vsem tem skrb, ki se je polastila vseh merodajnih činiteljev, ko se je pred leti pokazala trtna uš, ki je hotela uničiti vso našo vinorejo. Meščan in kmet sta se začela bati, da gresta propadu nasproti in marsikateri je ravno v tistem času vzel v roke popotno palico, da bi si v tujini poiskal zaslužka. Tako bi prišlo na vse zadnje do tega, da bi se ljudje začeli splošno izseljevati, če se nebi pravočasno v ameriški trti našlo izborno sredstvo zoper trsno uš. Le z ameriško trto se je naša vinoreja osigurala za bodočnost. Izprva so bili naši vinorejci nezaupni in so okljevali; ko pa so bile premagane prve težkoče, so se poprijeli novega načina vinogradarenja z vso vnemo. Danes je poteklo že nad 20 let od prvih skromnih začetkov in danes se je vino-gradar že splošno oprijel ameriške trte. Sedaj je samo še vprašanje časa, ali in kedaj bo na Štajerskem ameriška trta popolnoma zavladala. Trdno je, da bomo tudi v prihodnje lahko pridelovali vino in Če ne lažejo vsa znamenja, bomo v prihodnje pridelovali več in boljšega vina ko doslej. Kakor je bodočnost lepa, vendar nam daje mnogo pomiselkov, ki jih hočemo za nekaj časa zasledovati. Sedaj hočemo malo natančneje in podrobneje razmotri-vati, kaka bo bodočnost naše vinoreje. Če bomo imeli več vina in boljšega, moramo imeti tudi več priložnosti, da ga spravimo v denar. To je vsakomur jasno. Kakor znano, je bilo štajersko vino vedno priljubljeno in z gotovostjo lahko upamo, da bo tudi v bodoče. To so ljudje, ki čislajo „dobro štajersko kapljico". Priljubljenost velja torej samo boljšim štajerskim vinom, za srednja ali zelo slaba vina se ne bo nihče navduševal, dasi so štajerska. Predno nas je zalotila trsna uš, so bile razmere za prodajo štajerskih vin mnogo ugodnejše. Takrat smo celo Gornjo Štajersko in Koroško zalagali z vini. Tudi Kranjska in severne kronovine naše monarhije so večkrat kupovale vina pri nas. Danes pa so se razmere bistveno spremenile. Skoraj bi človek rekel, da so ljudje dobili drug okus: danes so namreč bolj priljubljena in čislana gladka vina. In „gladka" p« naša štajerska vina nikakor niso (posebno če govorimo o srednje dobrih in slabih vrstah). Ker pa ni pričakovati, da se bo okus našim vinom na ljubo obrnil, ne bomo mogli več prodati svojega vina, razen če začnemo sami pridelovati več gladkih in manj reznih vin. Šedaj nastane vprašanje, jeli to pri nas sploh mogoče in Če sploh lahko v naši zemlji in v našem podnebju pridelamo gladka vina. Na to vprašanje lahko odgovorimo z „d4“, ker nas v tem vsakdanja izkušnja potrjuje. Da so naša vina tako rezna, tega ni kriva niti naša zemlja, niti naše podnebje, ampak tega so krive vrste naših trsov, ki so navadno popolnoma nepri-pravne. Ze dolgo se čuje med štajerskimi vinogradniki klic, naj se zboljša kakovost naših vin, a ta se bo zboljšala samo, če bomo zboljšali trsje. Vsi učitelji vinoreje od Herrmanna Gotheja sem so temu vprašanju obračali največjo pozornost in tudi v praksi so se vinorejci mnogo pečali z rešitvijo tega vprašanja, a niso navadno prišli dalje ko do več ali manj posrečnih poskusov. Se bolj pereče je postalo za nas to vprašanje, ko smo začeli svoje vinograde zasajati z amerikanskimi trtami. Zato je nujno potrebno, da se to vprašanje reši. Žalibog nas je našla trtna uš tudi v tem oziru popolnoma nepripravljene in tako se je lahko zgodilo, da so se trtne vrste še bolj pomešale, da je postalo vino še bolj mešano in brez izraza. To se je zgodilo celo v krajih, ki so bili prej, kar se tiče vinoreje in kakovosti vin, na zelo dobrem glasu. Izprva so ljudje cepili, kar jim je prišlo ravno pod roke; tako so cepili poleg dobrih in slabih domačih tudi tuje, če jim jih je kdo ravno priporočal. Da bi ne naredili nobene napake, so ljudje hoteli imeti kar vse naenkrat, s tem pa so storili napako, ki se vsaki prehodni dobi učenja lahko stori in ki se tudi lahko opraviči. Da bi omejila to velikansko mešanico vrst in da bi spravila nekako enotnost v celo akcijo, je sklicala c. kr. namest-nija sporazumno s štajerskim deželnim odborom leta 1904. konferenco, sestoječo iz strokovnjakov in praktikov, ki bi naj določila vinske vrste, ki so za posamezne kraje najbolj primerne. Delo, ki ga je izvršila ta konferenca in njeni uspehi se najdejo v posebni knjigi „Die fiir Steiermark zur Anpflan-zung empfehlenswerten Unterlagen und europaischen Rebsorten." Kakor je delo, ki ga je izvršila ta konferenca, dragoceno in važen kažipot za vsakega vinorejca, katere vrste mora saditi, vendar nikakor ne smemo misliti, da je s tem že vsa stvar končana. Štajerska spada brez dvoma med one dežele, v katerih se lahko fina namizna vina pridelujejo le v nekaterih krajih, ki pa so zelo majhni. Ostali, mnogo večji del za pridelovanje najcenejših do najboljših vin, torej pravih konzumnih vin. Po tem bi se morali štajerski vinorodni kraji, da se določijo vrste, ki se morajo v njih soditi, najprej ločiti v I. kraje, kjer se pridelujejo kvalitetna (fina namizna) vina; II. kraje, kjer se pridelujejo konzumna vina. Pod I. bi šteli: 1. one kraje, po katerih se prideluje takoimenovani „Ljutomerčan", namreč Ljutomersko-Ormožki in Radgonski vinski okraj, ki bi ga jaz krajše imenoval kratkomalo „Ljutomerski vinski okraj." 2. Haloze same za-se; 3. Pohorje (s Pekrami in Vinarijo); 4 Mariborski vinski okraj. Pod II. bi prišel mnogo večji del Spodnje Štajerske s štirimi velikimi, a z ozirom na kakovost pridelanega vina zelo različnimi vinskimi okraji, in sicer: 1. južen vinski okraj z deli okrajev Rogatec, Kozje, Brežice, Sevnica, okraj Savinjske doline in Šmarje pri Jelšah (kratkomalo vinski okraji Savine in Sotline doline in Celja); 2. Slovenske gorice (tudi z delom na levem bregu Drave, ki je bil doslej priklopljen Ptujskemu vinskemu okolišu); 3. zahodnji vinski okoliš s Sausalom in kraji, kjer se prideluje šilher. 4. vzhodnještajerski vinski okraj z okolico pri Klochu. (Dalje sledi.) Zborovanja podružnic in krajnih društev. Št. lij V Slov. gor., 8. marca 1908. Vabilo na potovalno predavanje kmetijske podružnice, ki se bo vršilo v nedeljo 29. marca 1908 popoldne ob V23 uri v gostilni gosp. May er j a na zgornji Sv. Kungoti. Govoril bo g. deželni vino-in sadjerejski ravnatelj A. Stiegler o sadjereji. R. Repnik l. r., načelnik. Iz podružnic in krajnih društev. Sv. Jurij ob juž. žel. Že dolgo je, odkar se je sprožila želja, da se pri nas ustanovi mlekarna, ker ima baš naš Št. Jur zato prav ugodno lego — tik pri železnici in bi mleko ne samo iz domačih dveh občin, ampak pozneje tudi iz sosednjih Dramelj, Kalobja in Slivnice lahko prihajalo; končno se je naša kmetijska podružnica lotila tudi tega vprašanja kot kmetijskostanovska korporacija, ki šteje vse najboljše, po gospodarskem napredku strmeče posestnike med svojimi že nad 150 člani. — V to svrho je sklicala 23. februarja v deški šoli dopoldan tozadevno zborovanje, na katero se je vabilu prijazno odzval g. pot. učitelj Goričan, kateri je udom v podučljivih besedah obrazložil: velik pomen mlekarn vobče in tako zasigurani stalni mesečni dohodek, katerega žalibože še danes našemu kmetu manjka, posebej. Kmetje so bili zelo vneti za to podružnično vpeljavo. Odboru se je naročilo koj to delo resno v roke vzeti, da se čim prej nudi udom prilika mleko vnovčevati. Odbor je stopil koj z od g. Goričana nasvetovano „Mlekarsko centralo v Mariboru" v zvezo in mu je že bilo možno v nedeljo 1. marca vse voljne ude pozvati pogovor v gostilno g. Nendla, kjer sta o pogajanju poročala odbornika gg. Uršič in Drofenig. Sklenilo se je s poši-ljatvijo koj v pondeljek 2. marca pričeti. Pohvalno moramo omeniti, da so posebno naše vrle gospodinje kakor Ferleš, Kri-stanšek, Mokota i. d. v. za to stvar jako vnete in so same hodile po vaseh kmete za to velekoristno napravo navduševat, za kar jim naj bo na tem mestu izražena zahvala in priznanje. To vse jamči, da bo naša podružnična jubilejna mlekarna prav dobro uspevala in pozivamo vse naše cenjene ude, da pridno posnemajo zgoraj imenovane in koj začetkoma redno mleko pošiljajo ob določenem Času. Posebno pozornost naj obračajo vsi na snago, katera igra ravno pri mleku glavno vlogo. Naša podružnična mlekarna naj bi bila po izvajanje odbornika Drofeniga na zborovanju v nedeljo, 1. marca, blagodejen čin naše podružnice v proslavo šestdesetletnega slavnega vladanja Nj. Veličastva cesarja Franca Jožefa I. Sklenilo se je, da se bo mlekarna imenovala: „Jubilejna mlekarna podružnice c. kr. kmetijske družbe Štajerske v St. Jurju ob juž. žel “ To bo zares najlepši spomin jubilejnega leta udom podružnice, zatorej se je najhitreje poprimite. Ako se boste koj z vnemo poprijeli; boste precej uvideli, da je boljše krave pravilno rediti kakor krmo prodajati in negnojeno zemljo obdelovati. Za naš kraj se je najboljše obneslo murodolsko pleme, skušajte torej iz našega kraja vse druge še tam pa tam najdene pasme zatreti. Jožek Drofenik, l. r. Št. lij V Slov. gor., 17. februarja 1908. Tukajšna kmetijska podružnica je priredila včeraj v gostilni gospoda Wrussa v Strihovcu svoj letni občni zbor. Načelnik podružnice, gospod Repnik je prisrčno pozdravil vse navzoče, se spomnil v pretečenem letu umrlih udov Janeza Gornika v JelenČah in Franca Zelzerja v Št. liju in potem podal delovno poročilo za leto 1907., iz katerega posnemamo sledeče: leta 1907. je imela podružnica 9 odborovih sej in 13 zborovanj, 11 praktičnih demonstracij o rezi v vinogradu, cepljenju trt, o poletnem ravnanju s trtami in praktičen tečaj 0 kopunjenju. Na vsakem zborovanju bo bila tudi izvrstna strokovna in poučna predavanja. Skupno so si člani za znižano ceno naročili: 2000 sadnih drevesec najboljših jabolkovih ingruškovih vrst, 38.000 gozdnih sadik, 20.000 kosovpožlahtnjenih trt, 3300 drevesnih varstvenih košev iz počrnjene železne žice, 15.000 kg umetnih gnojil, okoli 1000 kg raznih semen, 4 travniške brane, 180 trsnih Škarij in več iztisov vinske postave. Nadalje se je za subvencijsko ceno nastavilo 6 marija-dvorskih plemenskih bikov in 4 plemenski merjasci. Razdalo se je 500 plemenskih jajec za valjenje, 8 plemenskih petelinov, 1 kg trsnih vezij za zeleno cepljenje, 3 cepilni noži, 3000 komadov trt, 2400 sadnih cepik in večje število koristnih strokovnih spisov. Za prosto porabo je dobila podružnica v pretečenem letu 4 trsne in 4 drevesne škropilnice brezplačno, 3 travniške brane pa za polovično ceno. Iz lastnih sredstev je kupila podružnica 1 drevesno škropilnico. Skupno je sedaj v podružničinem okolišu nastavljenih 12 trsnih, 10 drevesnih škropilnic, za katere izrekamo na tem mestu visokemu deželnemu odboru in slavni c. kr. kmetijski družbi najprisrčnejšo zahvalo. Nadalje se je podružnica udeležila poučnega izleta v vzorne hleve v Grabnerhofu pri Admontu, ki ga je priredilo štajersko sadjarsko društvo. Članov je bilo v začetku leta 220, koncem leta 276. Dohodkov je bilo v letu 1907. K 7125‘96, stroškov pa K 6936‘24, tako da je ostalo v blagajni za leto 1908. še K 189’72. Gospodu blagajniku Bau-mannu se je soglasno podelil absolutorij. Nato so se izvolili za odposlance na m 85. občni zbor družbe gg. vinorejski ravnatelj S ti e gl er, Ropert Repnik, Franc Thaler, Aleksander Hojnik, Jožef Slekovec, Franc Reininger in za namestnike gg.: Karl Swaty. Jožef Kondella, Jožef Baumann, Anton Lorber, Jožef Mayer, Matija Peklar. Nadalje je stavilo načelstvo podružnice predlog, a) naj se vpliva na osrednji odbor, da se na kmetijskih zavodih v Mariboru in Grottenhofu ustanovijo poučni tečaji za kmetske hčere, b) o ravnanju s sadnimi drevesi ob državnih cestah, c) o odpravi zemljiškega davka. Drugi so stavili predloge, naj se vršijo kmetijske ekskurzije in naj se dovoli, da sme vino-rejec prodati že najmanj 20 Z in ne 56 Z vina. Podružnica se je v polnem obsegu pridružila sklepu podružnice v Admontu, naj dela O.O. na to, da se uvoz mesa iz balkanskih dežel prepreči. H koncu se je g. Slekovec zahvalil v imenu vseh Članov gospodu Repniku za njegovo požrtvovalno delovanje v načelstvu podružnice; gospod Repnik pa je zagotovil, da bo tudi v napreje delal po svojih močeh in prosil člane, naj ga pri tem podpirajo. Nato se je zborovanje, ki je trajalo 3 ure, zaključilo. Videm. Dnevni red občnega zbora dne 2. febr. 1908. 1. Otvoritev občnega zbora po načelniku. 2. Poročilo tajnika o podružničnem delovanju lanskega leta. 3. Blagajnikovo poročilo o denarničnem stanju podružnice in volitev dveh pregledovalcev računa za leto 1907. 4. Proračun za leto 1908. 5. Volitev treh odposlancev za letošnjo glavno skupščino c. kr. kmetijske družbe. 6. Razni nasveti in predlogi. 7. Vplačevanje udnine in sprejemanje novih udov. — Otvarjajoč občni zbor pozdravlja g načelnik prisrčno vse navzoče, ki so se zbrali v tako obilnem Številu. Ponosen je, da more Btati na čelu take podružnice, ter navdušuje podruž-ničine ude k vztrajnemu združenemu delovanju po načelu: Pomagaj si sam in Bog Ti bo pomagali — G. tajnik poda obširno in temeljito poročilo o podružničnem delovanju lanskega leta. Iz tega poročila posnamemo sledeče podatke: V začetku leta je bilo lani vseh udov 138, med letom jih je na novo pristopilo 28, izstopilo pa 23, tako da šteje podružnica v začetku leta 1908. skupaj 143 udov. Na posamezne župnije so razdele ti sledeče: Rajhenburg 50, Videm 39, Zdole 18, Artiče 18 in Sromlje 18. Na lanskem občnem zboru sprejeti predlogi so se vsi predložili osrednjemu odboru ter so deloma rešeni, deloma še čakajo rešitve. Zborovanj je imela podružnica 7 in sicer 2. februarja, 14. aprila in 9. junija na Vidmu, 6. januarja v Rajhenburgu, 12. maja na Sromljah, 25. avgusta na Zdolah in 1. septembra v Artičah. Z zborovanji so bila večinoma združena poučna predavanja o sadjarstvu in vinarstvu (g. Belle), ter o travništvu in živinoreji (g. Jelovšek). Koncem avgusta se je vršil v podružničnem okolišu tridnevni kletarski tečaj za umno kletarstvo, ki ga je vodil g. potovalni učitelj Belle. Tudi lani je podružnica naročila za svoje ude večje število sadnih dreves iz deželnih drevesnic. V Rajhenburgu se je ustanovila stalna zaloga umetnih gnojil za podružničine ude. Od osrednjega od- bora je prejela podružnica 6 trsnih in 3 drevesne škropilnice ter 80 K subvencije za 2 travniški brani, ki sta se že nakupili. Med ude se je razdelilo brezplačno 500 valilnih jajec štajerske kokoši ter 8 petelinov. H koncu svojega poročila omenja tajnik, da je marljivo delovanje podružnice pripoznal osrednji odbor sam s tem, da je podelil g. načelniku v znak njegovih zaslug srebrno kolajno, — ter čestita v imenu občnega zbora g. načelniku k zasluženemu odlikovanju, čemur zbor z živahnim odobravanjem pritrdi. Poročilo se vzame odobrujč na znanje. — Blagajnikovo poročilo o denarničnem stanju podružnice 1. 1907. izkazuje dohodkov K 704*89, izdatkov K 450*88, torej prebitka K 254*01. Od te svote je znesek 220 K naložen v brežiški hranilnici, ostanek pa je v gotovini. Tudi to poročilo se vzame z zadovoljstvom na znanje. Za pregledovalca računov se izvolita gg. Pleterski Jurij in Wahčič Anton. — Proračun za leto 1908. se z dohodki 819 K ter izdatki 412 K odobri. — Za letošnji 85. občni zbor kmetijske družbe se izvolijo kot odposlanci podružnice gg. dr. M. Schmirmaul, Fr. Jamšek, Martin Pleterski in kot namestnik Jož. Rožman. — d) Budna Franc (Kališovec) se pritožuje, da se njegovi prošnji iz 1. 1906. gledč podpore za stavbo vzornih svinjakov še do sedaj ni ugodilo, dasiravno se mu je bilo obljubilo, da pride potovalni učitelj M. Jelovšek v priliki si dvorišče ogledat, — ter prosi, naj podružnica njegovo zadevo pospeši, b) Pleterski Franc (Videm) predlaga, naj bi podružnica preskrbela svojim udom brezplačno umetnih gnojil, s katerimi bi udje delali poskušnje. G. načelnik pripomni, da podružnica tega ne more storiti, naj se pa dotični udje obrnejo na „Kalisyndikat" v Gradcu, kjer mogoče dobijo male množine gnojil proti temu, da se zavežejo o uspehih poročati, c) Cerjak Martin (Rajhenburg) predlaga, naj stori podružnica potrebne korake, da kmetijska družba uredi v podružniČinem okolišu več vzornih gnojišč — vsaj za vsako vas po eno — ker bi bilo to za povzdigo kmetijstva silne važnosti, d) Ivanc (Rajhenburg) želi naročiti potom podružnice sadnih dreves. G. načelnik pripomni, da se je za sadna drevesa treba zglasiti pri podružnici vsako leto najdalje do 25. avgusta, ker se meseca septembra že vsa drevesa iz deželnih drevesnic razdelč. Za sajenike gozdnih dreves pa se naj vsak sam obrne na c. kr. višje gozdarsko nad-zorništvo v Mariboru. Revni posestniki dobijo taka drevesca tudi brezplačno. e) Molan Janez (Zole) predlaga, naj bi podružnica naročila vsaj 5 požiralnikovih cevi ter 5 „tročkarjev" ter prepustila udom v uporabo, f) Dr. M. Schmirmaul konstatira, da so trsne škropilnice, ki jih družba razpošilja podružnicam, slabe, da jih je treba že nove popravljati. Drevesne škropilnice pa niso priročne ter potratijo preveč Škropila. Ud Resnik se pritoži, da je naročil škropilnice sistem Czimeg od „Zveze gospodarskih zadrug" ter moral zanje plačati po 27 K, dočim, jih tukajšnji trgovci prodajajo po 21 K. Podružnica prosi, naj bi ji družba v bodoče, ako imamo pričakovati še podpore za škropilnice, nabavila škropilnice od Pircha v Mariboru, ki so uporabne ob enem za vinograde in drevje ter so tudi solidneje in trpežneje izdelane. Ako pa bi to ne bilo mogoče, naj bi se ona subvencija, ki se porabi za škropilnice, naklonila za travniške brane, kateri nujno potrebujemo. Ob enem se prosi osrednji odbor, da podeli podružnici tudi za leto 1908. primerno subvencijo za nakup travniških bran. g) Podružnica naznanja osrednjemu odboru, daje potovalni učitelj g. M. Jelovšek lansko leto imel samo v treh župnijah podružničinega okoliša poučna predavanja, dasiravno je podružnica prosila za pet predavanj ter jih je bilo tudi toliko obljubljenih. Osrednji odbor se prosi, naj dovoli tudi za letos podružnici 5 poučnih predavanj iz sadjarstva in vinarstva, 7 predavanj pa iz živinoreje, h) Sklene se tudi, vprašati osrednji odbor, v katerem štadiju je sedaj zadeva gledč ustanovitve pletarskega tečaja v Artičah. *) Osrednji odbor se prosi, da izda družbina pravila tudi v slovenskem jeziku ter jih založi v tolikem številu, da bode lahko vsak ud dobil po en iztis v roke. Istotako naj bodo tudi druge tiskovine namenjene strankam (reverzi) dvojezične, j) Fabjančič Miha predlaga, naj bi podružnica posredovala pri osrednjem odboru, da bi se ji podelilo 600 valilnih jajec štajerske kokoši in nekaj petelinov Sulm-dolskih. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Udnino za leto 1908. je plačalo 95 udov. Na novo je bilo v podružnico sprijetih 19 udov. — S tem je bil dnevni red izčrpan. G. načelnik se zahvali za obilno udeležbo, vzpodbuja navzoče k nadaljnemu vztrajnemu in složnemu delovanju ter zaključi občni zbor. G. Cerjak se zahvali v imenu zborovalcev odboru, zlasti g. načelniku, za uspešno delovanje. Načelnik: Tajnik: Dr. Schmirmaul. J. Knapič. Tržna poročila. Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. a d Mesto . § XZ3 P* a 1 Vzorci in ceniki na razpolago. Slszozi ±4= let dobro preskušeno hlajno apno pošilja najceneje samo 44a—5 Oznanila v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev. Trsna in drevesna « škropilnica » Patent C3r. Czlmeg Robertu Gugl Popolnoma iz bakra in medi, sesalka se lahko stem, da odvijemo dva vijaka, v dveh minutah vzame narazen, vsak del se lahko zamenja in vedno na novo kupi. Dobi se pri imejitelju patenta in izdelovavcu:T = GRADEC ==® Jakominiplatz 20. Michael Barthel&Co. Dunaj X/s. Rusko laneno seme, Gozdne rastline prodaja y Alojz Filipič, čebelar '! ir Pristavi pvt Ljutomeru " kilogram po 1 K 20 v s ploščnato posodo ali h leg 7 K. Mčd je iztočen po ajdovi paši (10. oktobra), zato se ne skisa Jamčim za točno in pošteno postrežbo. £*118—1 naravnost naročeno, je pravkar došlo. Pisarna kmetijske družbe v Gradcu, Stempfergasse 3, sprejema že sedaj naročila štajerskih odjemalcev za znižano ceno 80 vina-jev za kilogram, če se istočasno nakaže znesek na pošti. Zavoj vračunan. Naročila se izvršujejo, kadar jih je več skupaj, torej ne z obratno pošto. Oe se rabi manj ko 5 kil, je dobro, če so istočasno naroči za kakega Boseda. Prosimo za natančen naslov in označbo pošte, oziroma železniške postaje. V Gradcu, 1. januarja 1908. 36—W Od osrednjega odbora c. kr. štajerske kmetijske družbe. jako lepe, veliko milijonov raznih vrst, ponuja c. kr. logarski mojster Rud. Hacker v Kraljevem gradcu (Koniggratz) iz lastnih gozdnih drevesnic in sicer: smreke, bore, mecesne, akacije, hraste, navadne in rdeče amerikanske, črne bore, Weymouths-bore, japonske mecesne, tuje, virginsko borovico, jesene, javorje, jelše, breze, breste i. t. d. Zavoj in mah zastonj, jerbase za lastno ceno. Zahtevajte cenik, ki obsega jasna navodila za nestrokovnjake. Gozdne rastline se sedaj lahko pošiljajo kot brzo blago po tovornem tarifu. 9A—5 Trsne vezi potrebščine zoper peronosporo in za ......... kletarstvo ...... pošilja v izborni kakovosti iu za brezkonkurenčue cene 54a—4 GummKoiirenliaus .Zum Indinner* Murgasse S GradGC, Murgassu 5 --------- Telefon 1170.--------- Vzorci in izjemne cene dragevolje na razpolago. Urejuje glavni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.