Poštnina plačan« v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40— polletno Din 20'— posamezna štev. Din 2’—	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in „SploSne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi •/, str. 600-— . . . V, . 300--„ */. . 150--• » » */a » 75* . . „ */„ . 37-50	
X. letnik.	V Ljubljani, dne 1. maja 1927.	Štev.	9.
Naše narodno gospodarstvo in narodni dohodek.
«Trgovski Iist» z dne 12. aprila prinaša pod zgo-rajšnjim naslovom članek, posnet iz. knjige «Naša narodna privreda i nacionalni prihod», ki ga radi tega, ker je tudi za obrtništvo zanimiv, objavljamo:
Vprašanje našega narodnega dohodka pri nas še ni rešeno. Vsi podatki, ki se v naši javnosti navajajo, so samo ocene, a še te skrajno nezanesljive in dajejo napačno sliko o naši gospodarski moči. Naši narodni gospodarji v oceni našega narodnega dohodka niso edini. Za primer naj služi samo trditev, ki smo jo čuli tekom debate o zadnjem proračunu v Narodni skupščini. Ugledni poslanci so ob tej priliki trdili, da znaša naš narodni dohodek po njihovi oceni od 35 do 40 milijard dinarjev na leto, dočim se v splošnem dosti višje ocenjuje.
Nesigurnost, ki se je opažala v tem pogledu v naši javnosti in ki je dajala povod, da je neinformirano inozemstvo podcenjevalo našo gospodarsko moč, je dala avtorjem, med katerimi je tudi ugledni načelnik ministrstva financ g. M. V. Tosič, pobudo, da so zbrali vse podatke za novo, zanesljivejšo oceno narodnih dohodkov.
Podatki, na katere bi mogli nasloniti svojo oceno, so jako pomanjkljivi. Pri nas se v povojni dobi posveča statističnemu delu, ki je za gospodarstvo velikega pomena, le premalo važnosti. Avtorji so bili primorani, da so zbrali za oceno pri nas edino možno metodo inventarja, ki obstoji v tem, da se proučava vsako posamezno vrsto in panogo narodnega gospodarstva in povprečne dohodninske razmere ter povprečne cene za gotovo razdobje. Po tej metodi proučavajo dohodke vseh panog narodne gospodarske podjetnosti in to po vrsti, ki ustreza njihovemu gospodarskemu pomenu. V prvi vrsti prihaja v poštev dohodek iz poljedelstva, živinoreje in gozdarstva kot glavnih proizvodnih panog. Študija o teh dohodkih je iz.vedena posebno točno in pazljivo. Za njimi prihajajo ostale panoge: rudarstvo, industrija, obrt, trgovina, promet, bančništvo. Knjigo završuje sklepna beseda, v kateri avtorji rekapitulirajo rezultate proučenih panog in ugotavljajo celokupni narodni dohodek.
Socijalni dohodek znaša po oceni avtorjev v celoti 80.101,950.000 Din. V obrti je preračunjen dohodek
z 7.760,000.000 Din, v trgovini pa na 8.310,000.000 dinarjev.
Na koncu utemeljujejo avtorji svojo oceno s sledečim računom. Izračunjeni narodni dohodek znaša 80.102 milijona, na eno rodbino s petimi člani odpade torej na leto 30.808 Din ali na mesec 1266 Din povprečno za vse družine v naši državi. Z nekako samozavestjo vprašujejo, je-li tak preračun pretiran, ako se vpošteva ne samo denarne vsote, ampak tudi vse potrebščine v naravi, to je vse življenske potrebščine, katere pridela in porabi naš seljak ali meščan?
Nas zanima v prvi vrsti, kako se je računal nacionalni dohodek iz trgovine in obrti.
Celokupni promet naše trgovine cenijo avtorji na 44.139 milijonov dinarjev. Od tega proemta prehaja v konzum potom veletrgovine ena tretjina, potom detajlne trgovine pa dve tretjini. Zaslužek veletrgovca ocenjujejo na pet odstotkov, detajlista pa na 15 odstotkov. Na ta način prihajajo do zakljčuka, da zasluži v naši državi 110.000 trgovin 7810 milijonov dinarjev ali vsaka trgovina na leto okoli 60.000 Din, dočim zasluži posredovalna trgovina preko 500 milijonov dinarjev.
Število obrtnikov se ceni na 200.000, njihov dohodek pa na 7590 milijonov dinarjev, in sicer na ta način, da se ceni zaslužek vsakega mojstra na 30.000 dinarjev, vsakega pomočnika na 9000 Din in vajenca (stanovanje in hrana) na 1200 dinarjev.
Ako premislimo te ocene in jih primerjamo z razmerami v Sloveniji, prihajamo do prepričanja, da so ocene vsekakor preoptimistične in bi vsaj po čutu bolj verjeli navedbam kritikov našega državnega proračuna v Narodni skupščini, ki so cenili naš narodni dohodek na 40 milijard dinarjev. V Sloveniji imamo na razpolago podatke uradne statistike o dohodnini, ki sicer tudi ni popolna, ker se nanaša samo na dohodke, ki presegajo vsoto 6000 Din na leto, vendar nam kljub temu dokazujejo, da je ocena povprečnega dohodka na 30.000 dinarjev povprečno za vsako družino petih oseb odločno pretirana. V Sloveniji je po davčni statistiki samo 31.200 oseb, katerih dohodki znašajo na leto preko 6000 dinarjev, ako odštejemo fizične delavce in državne nameščence, ki ne plačujejo dohodnine. Celokupni dohodek dohodnini zavezanih oseb je znašal okroglo 432 milijonov dinarjev, enega davkoplačevalca torej okroglo 14.500 dinarjev, dočim prihaja študija do ocene, ki je za povprečje še enkrat tako visbka.
Povprečno ugotovljene vsote ne drže tudi glede zaslužka iz trgovine in obrti. S tako visokimi odstotki je nemogoče delati v trgovini. Saj ni izključeno, da se od časa do časa posreči pri enem predmetu doseči razmeroma ugodne uspehe, nikdar pa ne take, kakor se v študiji ocenjujejo. Za naše razmere ocenjeni odstotki enostavno ne veljajo. Radovedni bi biii, kako si ocenjevalci predstavljajo možnost, da bi se moglo doseči na primer v špecerijski veletrgovini pet odstotkov ali v nadrobni prodaji 15 odstotkov zaslužka. Ravno tako je najmanj z.a polovico, če ne še več, pretirana ocena dohodkov iz obrtnosti.
Priznavamo dobro voljo avtorjev, vendar se pri prebiranju te knjige ne moremo ubraniti občutka, da so se dali preveč voditi od dveh namenov: 1.) od stremljenja, da pokažejo svetu našo gospodarsko moč v solnčni luči; 2.) od želje, da dokažejo, da naše gospodarstvo vendar ni v taki meri z davki preobremenjeno, kakor je o tem prepričana naša javnost, ki preobremenitev čuti na lastnih žepih in katero je pred nedavnim priznal v svojem ekspozeju k državnemu proračunu celo sam minister za finance.
Za sklicanje zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Kakor znano, je minister trgovine in industrije dr. Ivan Krajač lansko leto razpustil Zbornico za trgovino, obrt in industrijo iz povsem neupravičenih razlogov. Pri zadnji premembi vlade je bilo poverjeno ministrstvo trgovine in industrije g. dr. Mehmedu Spahu, ki je jako naklonjen težnjam in upravičenim zahtevam gospodarskih krogov. Radi tega sta Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani in Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru poslali ministru trgovine in industrije spomenico, v kateri naprošata gospoda ministra, da skliče svoječasno iz obrtništvu nerazumljivih razjogov razpuščeno, a pravilno izvoljeno Zbornico za trgovino, obrt in industrijo in s tem omogoči nemoteno delovanje zbornice, ki je ravno današnji težki gospodarski krizi neobhodno potrebno.
Slovensko obrtništvo apelira na gospoda ministra trgovine in industrije, da upravičeni zahtevi gospodarskih krogov po sklicanju zbornice ugodi.
Občni zbor Zveze obrtnih zadrug in »Samopomoči" za mariborsko oblast.
Dne 24. aprila je slavilo obrtništvo mariborske oblasti pomemben jubilej, dvajsetletnico obstoja Zveze obrtnih zadrug in njenega dela. Na občnem zboru, ki se je vršil dopoldne v mestni posvetovalnici, se je zbralo nad 50 delegatov včlanjenih zadrug. Vodil je zborovanje dosedanji predsednik zveze g. Franjo Bureš.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imela zveza v minulem poslovnem letu 33 članic s 3240 člani. Po svojih delegatih je obiskala mnogo občnih zborov zadrug. Pri zbiranju delničarjev za Obrtno banko SHS je storila vse, kar je bilo mogoče. Odziv med obrtniki mariborske oblasti, žal ni bil takšen, kakor bi bilo želeti, ker se je zbralo v celi oblasti 1590 delnic, dočim je ljubljanska oblast kupila 5735 delnic in dobila zaradi tega tudi podružnico. K »Samopomoči« je pristopilo doslej 545 članov. Prekmurje si je ustanovilo posebno «Samopomoč». V bodočem poslovnem letu hoče zveza posvetiti posebno pozornost ureditvi lastne pisarne, prireditvi tečajev za načelnike, boju proti
šušmarstvu, ustanovitvi obrtnega gospodarskega sveta v okrilju zvez, sprejetju novega obrtnega zakona ter podpiranju obrtno-nadaljevalnih šol s strani zadrug, oblastne samouprave in državne uprave.
V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je pozdravil zborovalce g. dr. Josip P retnar, ki je poudarjal, da minulo leto za obrtnike ni bilo uspešno, zlasti ne v boju proti šušmarstvu in v vprašanju obrtno-nadalje-valnega šolstva. Razveseljiv1 pojav je ustanovitev Obrtne banke SHS, uvedba kontingentiranja ter zdravniške preiskave vajencev ter končno napredek obrtniške organizacije, ki sc je pokazal v tem, da so se v obe zvezi gostilničarskih zadrug za mariborsko in ljubljansko oblast včlanile vse tozadevne zadruge.
V imenu sestrske Zveze obrtnih zadrug za ljubljansko oblast je pozdravil zborovalce njen predsednik g. Engel-bert Franchetti, ki je čestital k dvajsetletnici ter povabil na dvajsetletnico ljubljanske zveze, ki se bo- slavila dne 25. novembra t. I.; v imenu Obrtnega društva v Ljubljani je pozdravil zborovalce g. R e b e k ter pozival k složnemu delu.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je za prihodnje poslovno leto predvidenih 17.300 Din stroškov ter 18.424'35 Din dohodkov.
Uradni vodja socijalno-političnega urada pri mariborski mestni občini g. B r a n d n e r je poročal o nameravani ustanovitvi poklicne posvetovalnice za vajence. Takšne posvetovalnice obstojajo v raznih drugih državah, kakor v Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji itd., kot posebni dobro organizirani uradi, ki so v socijalnem oziru velikega pomena. Za enkrat bi se napravil poskus v Mariboru, kjer bi bili člani poklicne posvetovalnice za vajence mestni zdravnik, šef Borze dela ter zastopnik obrtniške organizacije.
V razpravo o tem predmetu so posegli gg. Bureš. Žohar, Farič, dr. Pretnar, Franchetti, Zadravec, Kumerc in Založnik. Gospod Zadravec je stavil predlog, d'a se ustanovi takšna posvetovalnica v okviru zveze za vso oblast, za posamezne okraje pa manjše posvetovalnice v okviru zadrug. Predlog sprejet.
Sledile so volitve novega odbora ter so bili izvoljeni v odbor gg.: Franc Novak, Franc Bureš in Lešnik (Maribor), Potočnik (Radvanje), Zajšek (Ptuj), Zadravec (Središče), Horvat (Ljutomer), Jernej Golčar (Celje), Jakob Virjen (Vransko), Volk (Šoštanj), Kolar (Šmarje), Rebernik (Guštanj); kot namestniki gg.: Kumerc, Volčič in Kreutzer (Maribor), Zabavnik (Ormož), Vrenko (Celje) in Jamšek (Guštanj). Za preglednika računov sta bila izvoljena gg. Vahtar in Kravos. Vse volitve so bile izvršene soglasno.
Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, da se pošlje ministru za trgovino in industrijo brzojavka, v kateri se zahteva takojšnja upostavitev delazmožnosti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Dalje se je sprejel predlog za ustanovitev skupnega sveta vseh štirih v Sloveniji obstoječih zvez (obeh zvez obrtnih zadrug ter obeh zvez gostilničarskih zadrug za mariborsko in ljubljansko oblast).
S pozivom na delo za izpopolnitev obrtniške organizacije je zaključil predsednik g. B u r e š triurno zborovanje.
Popoldne se je vršil v istih prostorih občni zbor «Samopomoči», ki posluje kot odsek zveze. Načelnik odseka g. Franjo! Novak je podal uvodoma kratko poročilo
o	dosedanjem delu odbora, ki je predvsem obstojalo v tem, da so se zbirali člani-obrtniki, ki hočejo svojim rodbinam za primer smrti preskrbeti vsaj prvo pomoč. Vsak
član plača za vsak smrtni primer po 5 Din. Doslej se je priglasilo iz cele oblasti nad1 500 članov.
Po daljši razpravi se je sklenilo, da plača za enkrat vsak član vnaprej za pet primerov in za poštne stroške, skupaj 30 Din. Sklenilo se je tudi, da se bo1 po poteku dveh mesecev zopet določil skrajni rok 8 dni za prijavo nad 45 let starih obrtnikov kot članov.
Za načelnika odseka je bil izvoljen g. Horvat (Maribor), v odbor odseka pa gg.: Kravos, Ilich in Volčič (Maribor), Podhraški (Slovenska Bistrica), Hohnjec (Celje), Veselko (Središče), Trstenjak (Sv. Lenart), Peperko (Šmarje), Jančar (Gornja Radgona), Rebernik (Prevalje), Novak (Šoštanj) in Virjen (Vransko).
Zlet na Šmarjetno goro pri Kranju.
Obrtno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 8. maja t. 1. zlet na Šmarjetno goro in vabi vse svoje elane, prijatelje ter tovariše iz drugih krajev, da se ga v čim večjem številu udeleže. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 815 zjutraj z gorenjskega kolodlvora. Na zletu sodeluje društveni pevski zbor.
Zlet obrtniškega društva na Jesenicah.
Obrtno društvo na Jesenicah vabi tovariše obrtnike širom ljubljanske oblasti na zlet, ki ga priredi v nedeljo
22.	maja v Mojstrano, k Peričniku in na Dovje.
Tovariši! Udeležite se zleta v čim večjem številu.
V	prijateljski družbi, ob petju in godbi preživimo dan v naši lepi Gorenjski, pod sivim očakom Triglavom!
Raba električne sile v obrtu.
(Nadaljevanje.)
Tudi za ogrevanje in topen je tekočin in raz-topljivih snovi rabi obrt elektriko'. Vendar je pri nas ta panoga zelo slaba razvita, predvsem radi visoke cene toka. Elektrarne, posebno one na vodni pogon, pri nas namreč še niso uvidele, d'a morejo1 biti izkoriščevalci za gretje pri sposobni organizaciji tarifnega sistema zanimanja vredni in plodonosmi odjemalci. V obrti kakor tudi v domačem gospodinjstvu je električno likalo najbolj razširjeno. Likalo1 gospodinje tehta navadno 3 do1 3 in pol kg ter porabi 400 do 450 wattov!; likalo krojača tehta 5 do 8 kg, celo 10 kg ter rabi 500 do 1000 wattov. Ako stane tokova kilowattna ura 3 Din, plača gospodinja za eno uro likanja pri porabi 400 wattov 1'20 Din. To vsoto bi plačala gospodinja le v primeru, ako bi neprestano' grela likalo. To se pa navadno ne zgodi, ker postane likalo prevroče in bi se perilo zažgalo1. V praksi plača le eno tretjino, to je 40 para kot je iz spodaj sledečega računa razvidno.
Krojačevo likalo porabi n. pr. 700 wattov; pri zgoraj podanih pogojih stane njega ena ura likanja 70 para.
Število vvattov, ki je natisnjeno na deščici pomeni priključno vrednost likala, sploh aparata. Priključna vrednost se nanaša na porabo toka v eni uri, ni tedaj enaka porabni vrednosti, ki je manjša. Ker nekatere elektrarne, osobito one na vodni pogon, porabljevalce toka pavša-lirajo, navedem samo en primer, da to ni v nobenem primeru koristno niti vzgojno.
Nabavim si za moje potrebe likalo 4 kg težko1 in hočem istega imeti v šestih minutah vročega, da morem likati. Likalna plošča se mora tedaj v šestih minutah segreti na 150 stopinj Celzija. Reducirana teža, katero moram segreti bodi 3 kg. Specifična toplota železa zijaša
0 1273 kalorij. Da segrejem tedaj 3 kg železa na 150 stopinj, potrebujem 3 X 150 X 0T273 -= 57‘3 kalorij X 116 = 66'5 vvattnih ur v eni uri. Moje likalo hočem pa v šestih minutah dovolj segreti, kupiti moram likalo 4 kg težkoi in 66'5 X 60/6 — 665 wattov priključne vredbosti (one največje zmožnosti, katero aparat prenese). Elektrarna zahteva n. pr. ža obrat tega likala 20 Din na mesec v pavšalu; ista elektrarna prodaja tok na števec po 3 Din za kilovvattno uro. Z mojim likalom porabim mesečno v resnici in pri največji potrebi tole: 57'3 kalorij X 116 — 66'5 wattnih ur (1 kalorija je 116 wattnih ur). S to porabo dosežem toploto, da likam. Pri delu se mi likalo v desetih minutah shladi na 100 stopinj, moram torej 50 stopinj pridobiti, za kar porabim po zgornjem računu 50 X ,3 X
01 273 X 116 = 22 wh (wattnih ur). To ponavljam tekom ene ure likanja petkrat, če likalo izklopim in ponovno priklopim. Na ta način porabim na toku (5 X 22) + 66'5 =
176	5 wh. Po števcu znaša ta vrednost 176'5 X 3 : 1000 = 53 para,
Ako se to vsaki dan ponavlja, znaša račun za porabljeni tok po števcu koncem meseca 0'53 X 30 = 16'90 Din. Razvidno je, da je bolj racijonalno tok za grelnike po števcu dobivati. Pri' števčnem tarifu se skrbi za kar največjo štednjo, kar pri pavšalu ni.
(Nadaljevanje sledi.)
Vplačilo prvega obroka na delnice Obrtne banke SHS.
Prvi obrok za delnice Obrtne banke SHS je treba vplačati zadnji čas do 15. maja t. L Za vsako delnico se plača 10 Din. Prihodnje dni bosta Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani in Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru razposlali delničarjem položnice, na katere naj delničarji takoj vplačajo prvi obrok. Položnice je treba izpolniti natančno in razločno, da ne bo neprijetnosti.
Ker so prejele položnice tudi nekatere zadruge, naj one vodijo vplačevanje prvega obroka. Če ne vedo za imena delničarjev, naj se obrnejo na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani ali na Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru, da jim sporoče imena delničarjlev. Ravnotako naj se delničarji, ki ne bi prejeli položnic, obrnejo takoj na zgoraj navedeni zvezi.
Vse delničarje opozarjamo nadalje na toi, da je treba na srednjem delu položnice, na drugi strani, ki je namenjena za pismena sporočila, natančno Označiti številko «akcijske pot v rde» in navesti ime, poklic, kraj in pošto.
Vsa pojasnila glede vplačevanja delnic dobijo delničarji pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in pri Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru.
Sestanek delničarjev Obrtne banke SHS.
Sestanek delničarjev Obrtne banke SHS, ki bivajo v ljubljanski oblasti, se bo vršil v sredo, dne 11. maja 1.1. ob pol 11. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10, pritličje, desno.
Na sestanku se bo izvolil poslovni odbor podružnice Obrtne banke v Ljubljani. Vsake tri delnice imajo na se-
Stanku cn glas, vendar pa ne more imeti noben delničar več nego 25 glasov. Zastopa pa lahko samo še enega delničarja.
Vabila na sestanek bodo delničarji pravočasno prejeli.
Obrtniška »Samopomoč" v Mariboru.
Dne 10. aprila 1927. se je pripetil prvi smrtni primer v Velenju, in to je: naša članica Štefka D o 1 i č i č, rojena
23.	decembra 1903. v Velenju, umrla je dne 10. aprila 1.1. Na podlagi pristopne izjave štev. 256 obrtniške «Samo-pumoči» in potrdila (mrtvaški list) župnega urada Šmartno pri Šaleku je bila izplačana staršem Frideriku in Tereziji Doličič podpornina v znesku 2145 Din.
Radi tega je vodstvo razposlalo na vse članstvo položnice za vplačanje podpornine za ta prvi smrtni primer in še za nadaljnje štiri vnaprej, torej skupaj za pet primerov. To pa radi tega, da se prihrani na manipulacijskih in poštnih stroških.
Na občnem zboru obrtniške «Samopomoči» se je tudi sklenilo, da se bo moral vračunati za poštnino pri vsakem smrtnem primeru še po en dinar, tako da se mora sedaj plačati za teh pet primerov vnaprej še po 5 Din.
Vodstvo je prepričano, da bo članstvo obrtniške «Sainopomoči» vpoštevalo ta sklep brez vsakega pomisleka ter takoj poslalo po priloženi položnici zahtevano petkratno podpornino s poštnino vred za člana (torej 5 krat 5 je 25 in 5 je 30 Din), da omogoči vodstvu obrtniške «Samopomoči» za prihodnje primere brez zadržka vestno in točno izplačevanje podpornim
Pri tej priložnosti ponovno pozivljemo obrtništvo, naj pristopi k obrtniški «Samopomoči», da na ta način preskrbi svojce v največji bedi in potrebi. Obenem opozarjamo ob priliki tega smrtnega primera naše najmlajše članice tudi naše mlajše obrtništvo in ga vabimo k pristopu k obrtniški «Samopomoči».
Za odgovore na urgence ali druga vprašanja naj se vedno priloži znamka. V- nasprotnem primeru se željam ne bo moglo ugoditi radi prevelikih poštnih stroškov.
Iz organizacij.
Obrtno društvo na Jesenicah se je po svojem občnem zboru vrglo zopet z vso vnemo na delo. Za svoje člane in če bo mogoče tudi za druge priglašence bo priredilo knjigovodski tečaj, s katerim bo pričelo takoj', čim dobi učitelja. Obenem s tem tečajem se bo pred poukom vedno predavalo o raznih gospodarskih, socialnih in drugih za obrtnika važnih zadevah. K predavanjem bo vstop vsakomur prost. Stroški za udeležence tečaja bodo tako malenkostni, zlasti za društvene člane, da se -ga bo lahko udeležil vsakdo. Društvo si je nadelo tudi nalogo, da bo ustanovilo lastno strokovno knjižnico, ki naj bi pričela poslovati že v jeseni. Zato sc obrača društvo na vse zavedne obrtnike, ki imajo kako knjigo s prošnjo, da bi jo poklonili knjižnici. Knjige sprejema društveni predsednik in odborniki.
Občni zbor Strokovne zadruge tesarskih mojstrov za ljubljansko oblast v Ljubljani se je vršil 25. marca t. I. v prostorih Zbornice za trgovino-, obrt in industrijo. Za obrtno oblast se ga je udeležil mag. tajnik g. Fran Čehun, za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Josip Pretnar, za Zvezo obrtnih zadrug g. Engelbert Franchetti. Udeležilo se ga je nadalje 30 zadružnih članov. Zadružni načelnik g. Fran Ravnikar je podal jako zanimivo načelstveno poročilo, v katerem je omenjal, da se kljub
prizadevanju zadruge ni posrečila doseči ukinitve zloglasnega § 6. zakona o stavbnih obrtih, ki se je z naredbo velikega župana z dne 21. marca 1926. zopet uveljavil. Podeljevanje koncesij po tem členu skuša zadruga omejiti s tem, da dokazuje kritje krajevne potrebe. Občni zbor ima priliko' izreči najostrejši protest proti zopetnemu podeljevanju teh koncesij in odločno zahteva ustavitev nadaljnjega podeljevanja teh koncesij. Rak-rana v tesarskem obrtu je tudi brezmejno šušmarstvo, ki se je razpaslo kakor kužni zajedalec na zdravem drevesu. Zadruga na ovadbe v več primerih sploh ni dobila nikakega odgovora. Ob takih prilikah si človek nehote stavi vprašanje, če smo še v pravni državi? Ali za nas še obstojajo' kakšni zakoni, ki nas ščitijo? Ne smemo pa postati malodušni, zahtevati moramo svoje pravice, ki so. nam po zakonu zajamčene, pa če je to komu prav ali ne. — Zadruga je upeljala v svrho ožjega medsebojnega stika redne tedenske skupne sestanke. Ti sestanki se sedaj vrše vsak torek ob 6. zvečer v restavraciji «Zvezda», h katerim se vsi tovariši vabijo. — Dne 12. oktobra 1926. je poteklo pet let obstoja zadruge. Ob tej priliki, ko zadruga obhaja prvo petletnico, se zahvaljuje posebno osebam, katerih delavnost na organizatornem polju je splošno znana in to sta v prvi vrsti g. dr. Fran NVindischcr, glavni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in zvezni načelnik g. Engelbert Franchetti. Zahvaljuje se nadalje pravnemu zastopniku g. dr. Kodretu, ki je takoj ob začetku z veliko ljubeznijo do stvari upeljal v zadrugo vzorno- poslovanje. Posebno hvalo pa izreka neumornemu tajniku g. Jošku Ziherlu za nemali trud, ki ga vrši za dobrobit organizacije. Poročilo načelnika so vzeli zborovalci odbbruje na znanje. Tajniško poročilo izkazuje, da šteje zadruga
177	članov, in sicer 32 z neomejenimi in 145 z omejenimi koncesijami. Novih koncesij je bilo izdanih v prošlem letu 18, 6 neomejenih in 12 z omejenim delokrogom. Prosilcev za tesarske koncesije je bilo 43. Obrt je odložilo 12 članov. Pomožnega osobja Je zadrugi priglašenega 289; vajencev je 83. Vajeniških preizkušenj se je udeležilo 28 vajencev. Kakor vsako leto1 je nakazala zadruga tudi v preteklem letu strokovnim šolam znatne denarne prispevke kot denarne podpore in nagrade v skupnem znesku 3250 Din. Blagajniško poročilo za leto 1926. izkazuje 46.641-48 Din dohodkov, v-števši prenos gotovine iz leta 1925. in 21,635'83 Din izdatkov. Premoženje znaša 23.064-73 Din in inventar v vrednosti 4472‘69 Din. Proračun za leto 1927. predvideva na dohodkih 39.905-65 Din in ravno toliko na izdatkih. Pri spremembi pravil se je denarna globa dosedanjih 20 K zvišala na 300 Din. Zadružni načelnik g. Fran Ravnikar priporoča, naj bi se sprejela resolucija radi zopetne vzpostavitve določil § 6. zakona z dne 26. decembra 1893., št. 193. drž. zak., ki je bila v letu 1921. ukinjena in v letu 1926. zopet uveljavljena. Soglasno se je sklenilo vložiti na merodajno oblast odločen protest proti vzpostavitvi podeljevanja omejenih tesarskih koncesij in zahtevati takojšnjo ustavitev nadaljnjega izdajanja takih koncesij. Za utemeljitev te zahteve se priklopi resoluciji vloga, ki jo je zadruga odposlala Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Soglasno se je sklenilo tudi vložiti na velikega župana ljubljanske oblasti in na vsa sreska poglavarstva energičen protest proti postopanju obrtnih oblasti napram šušmarjem in neupra-vičencem v tesarski obrti. Prenizko odfnerjene kazni in pomanjkljivo postopanje nikakor ne morejo odvrniti ne-upravičencev od nadaljnjega šušmarstva. Zastopnik Zbor-nj.ee za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Josip Pretnar je poročal o korakih, ki jih je zbornica podvzcla za ukinjenje podeljevanja omejenih stavbnih koncesij. Pogodba z [talijo omogoča Italijanom stavbne koncesije v naših
krajih. Opozarjal je na razne krivične odredbe, ki se snujejo na pritisk inženerjev in arhitektov .glede stavbnih načrtov, s katerimi se hoče odvzeti stavbnim obrtnikom pravico do izdelovanja načrtov in jim zabraniti podpisovanje na načrtih. Po daljšem razpravljanju in pojasnjevanju zastopnikov se sklene na predlog g. Pusta vložiti na merodajno oblast spomenico, ki naj odločno zahteva, da se krovska obrt črta kot rokodelska obrt. Notorno je, da so vsi tesarski mojstri izučeni tudi v krovstvu in da doslej v Sloveniji ni bilo obrtnikov, ki bi bili specializirani samo za ta obrt. Vsakdo se je izučil poleg tesarske obrti tudi krovski obrt. če bi pa obrtna oblast ne pristala na ta predlog, naj se uvrsti krovski obrt med proste obrte, kakor je n. pr. uvrščeno med proste obrte tudi pokrivanje streli z deščicami in slamo. Da bo mogoče posameznim članom nastopiti proti šuš-marjem, se sklene, da se pošlje vsem članom obrazec za ovadbe proti neupravičencem. Z zahvalo vsem udeležencem je načelnik zaključil lepo uspelo zborovanje.
Občni zbor Pokrajinske zadruge kamnoseških mojstrov za Slovenijo v Ljubljani se je vršil 6. aprila t. 1. popoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Zadružni načelnik g. Alojzij Vodnik je podal načelstveno poročilo, iz katerega sledi, da je kamnoseški obrt tudi v preteklem letu preživaljal hudo krizo. Stavbno gibanje se ne premakne z mrtve točke in kamnoseški mojster se mora zadovoljiti samo z manjšimi naročili. Pomanjkanje dela pa se opaža osobito na deželi. Moderna tehnika je našla za naravni kamen veliko nadomestilo v umetnem kamnu, ki radi nizkih cen dobiva vedno večjo privlačnost med našim ljudstvom. Treba bo, da se kamnoseški mojster resno oprime tudi izdelkov iz umetnega kamna in tako zastavi pot razmahu proste cementarske obrti, ki s svojimi izdelki globoko posega v naš obrt. — Kakor znano, je zopet upeljano izdajanje omejenih stavbnih koncesij. Mnenja sem, da smo že prešli one čase, ko je bilo podeljevanje omejenih koncesij še potrebno ter da zopetno uveljavljenje samo škoduje napredku v stavbni obrti in obrtnikom samim. Tajniško poročilo izkazuje 54 članov, in sicer 37 v ljubljanski in 17 v mariborski oblasti. Vajencev je vpisanih 19. tekom leta je bilo nanovo sprejetih 5 vajencev. Pomočnikov izkazuje zadružni register 86. Proti šušmarjem je bilo vloženih 7 ovadb, izid postopanja pa je znan le za 1 ovadbo. Blagajniško poročilo izkazuje 7815-92 Din dohodkov in 4865-59 Din izdatkov. Odboru se je podelil soglasno absolutorij. Proračun za leto 1927. predvideva 7353-33 Din izdatkov in isto toliko dohodkov. Zadružna doklada se je določila na 50 Din letno za vsakega člana. Poleg tega pa plačajo oni, ki imajo zaposleno pomožno osobje, za vsakega pomočnika po 5 Din več.
Občni zbor Zadruge mesarjev, klavcev in prekaje-valeev v Kranju se je vršil dne 19. aprila t. 1. popoldne v gostilni «Pri zlati ribi* v Kranju ob obilni udeležbi zadružnih članov. Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani se je udeležil občnega zbora zvezni tajnik I. Kaiser. Zadružni načelnik g. Matevž Hafner je podal načelstveno poročilo, v katerem je v glavnih potezah očrtal delovanje zadruge v preteklem letu. — Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje zadruga 86 članov. Vršilo se je 5 pomagalskih preizkušenj, 8 odborovih sej, proti šušmarjem pa se je vložilo 60 ovadb, od katerih pa je bil le majhen del za zadrugo ugodno rešenih. Zadružni tajnik je pojasnil nato zborovalcem najvažnejše določbe iz obrtnega reda, zlasti giede prijav vajencev in pomočnikov. — Blagajniško poročilo izkazuje 10.21218 Din zadružnega premoženja. — Volitve novega odbora so se vršile z vzklikom in je bil soglasno in z velikim pritrjevanjem ponovno izvoljen za načelnika dosedanji načelnik g. Matevž Hafner, za pod-
načelnika je bil izvoljen g. Anton Belhar iz Tržiča, za odbornike pa gg.: Osterman, Hrovat, Avguštin (Radovljica), Bogataj (Železniki), Verdir in Križnar." Za namestnike gg.: Kmetič, Perko, Herman, za računske preglednike gg.: Ciril Bajželj, Anton Mlakar. Za delegate Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani gg.: Matevž Hafner in Osterman. — Proračun izkazuje 11.340 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. — Zadružna doklada se je določila na 60 Din za vsakega člana, za vsako podružnico pa po 60 Din več. — Zadružni tajnik je prečital nato najvažnejše določbe iz pravilnika za pomagalske preizkušnje. Za predsednika preizkuševalne komisije je bil izvoljen g. Osterman iz Kranja, za njegovega namestnika pa g. Ciril Bajželj z .lesenic. Pri «Raznoterostih» je podal zadružni načelnik še nekatera pojasnila, na kar je zaključil lepo uspelo zborovanje.
Poročilo o rednem občnem zboru Zadruge sodavičar-jev za Slovenijo v Ljubljani, ki se je vršil dne 6. aprila 1927 ob 2. uri popoldne v prostorih hotela «Lloyd» v Ljubljani. Načelnik g. Emil More je otvoril ob 'A na 3. uri občni zbor, pozdravil mag. tajnika g. Frana Čehuna ter tajnika Zveze obrtnih zadrug g. 1. Kaiserja in vse navzoče članstvo, ki se je v obilnem številu odzvalo. Navzočih je 55 članov. -- 1.) Zapisnik zadnjega občnega zbora se na zahtevo ne prečita. 2.) Poročilo načelnika o poslovanju zadruge v letu 1926. Koncem leta je imela zadruga 80 članov z 81 obrati. Pomočnikov je bilo 60, vajencev 22.
V	letu 1926. se je vpisalo 8 vajencev, oprostilo se jih je 5 ob priliki odborovih sej. Vsi so bili oproščeni po triletni učni dobi. Dopisov je bilo poslanih od članov in oblasti 94, odposlalo se je pa 216 številk. Poleg imenovanih je bilo tudi večje število naslovljenih na načelnika, na katere se je tudi odgovorilo, a ne vknjižilo. V letu 1926. sta bili dVe odborovi seji. Obeh sej so se udeležili odborniki polnoštevilno. Zadružno doklado in globo še ni poravnalo pet članov, ti so tirjani potom oblasti. Obrt je odglasil član D. Andrijanič, Novo mesto. V tekočem letu je došlo več pritožb od strani članov, da posamezna srezka poglavarstva šikanirajo! člane radi rabe saharina!, kljub temu, da je raba saharina še dovoljena. Tudi se je preiskovalo barvila za pokalice. Barvila, katera rabimo soda-vičarji pri izdelavi pokalic pa so dovoljena, so kemično čista, strupa prosta, neškodljiva ter se rabijo v vseh državah. Zato je neumestno, da se glede barvil napravlja posameznim članom neprilike. V obeh tu navedenih primerih bi pa morala srezka poglavarstva stopiti v stik z zadrugo, preden so kaj ukrenila. Zadrugi pa ni znano, je-li so na posamezna srezka poglavarstva došla kaka navodila od velikih županstev. A tudi v tem primeru bi morala biti obveščena zadruga. Nadalje prihajajo pritožbe glede cen, katere je sicer lahko skvariti, a težko zoipet urediti. Z druge strani so zopet pritožbe, da posamezni člani razdajajo v konkurenčne svrhe po več zabojev sodavičarskih izdelkov brezplačno. Sklenjeno je, da se odslej ne dajejo nikaka novoletna in druga darila. Glede izdelave pokalic je mnenje posameznih, d'a bi ne škodovalo sodavičarskeniu obrtu, če bi se prepovedala raba saharina. S tem bi se ugled sodavičarskega obrta dvignil. Danes se v splošnem rabi malinovec, katerega je veliko le po imenu. Dognano1 pa je, da ga mnogi, ki ga prodajajo, napravljajo umetnim potom. Ker so pa pokalice na glasu, da so izdelane s saharinom, odklanja občinstvo te izdelke. Kljub temu, da precejšnje število sodavičarjev obratuje brez saharina in le s sladkorjem, a drugi še vedno rabijo saharin, se splošno misli, da so vse pokalice napravljene s saharinom. Zato se, kot zgoraj navedeno, rabi v splošnem malinovec, ki je tudi umetno barvan ali celo umetno napravljen, ki pa, ako je umetno napravljen, v splošnem
ni nič boljši nego pokalica, napravljena s sladkorjem. O poročilu se je razvila živahna debata, zlasti glede rabe saharina, tli sta se opazili dve struji — ena za izdelavo s sladkorjem, druga s saharinom. Odbornik g. Ivan Naraks je predlagal, naj se sklene, da se zadruga potrudi, da se prepove raba saharina za pokalice; do sklepa pa ni prišlo. Nadalje se je sklenilo, da sc bodo dotični, ki izdelujejo samo s sladkorjem, posluževali reklame v to svrho. 3.) Računska preglednika Josip Bergman in Ernest Škof poročata, da sta pregledala račune ter iste našla v redu ter predlagata absolutorij. Predlog je bil soglasno sprejet. 4.) Sklene se, da znaša vpisnina za nove člane v mestih 500 Din, drugje pa 300 Din. Vpisnina vajenca 20 Din. Oprostnina vajenca 50 Din. 5.) Po vsestranski debati se proračun odobri ter se sklene doklado za leto 1927. v znesku 50 Din. 6.) Pri Raznoterostih predlaga g. A. Miklavc, naj se urede enotne cene. G. Ivan Klun predlaga, naj se vsi, ki se niso udeležili občnega zbora, kljub temu, da so se opravičili, a niso navedli tehtnih razlogov, kaznujejo z globo. Predlog se sprejme. S tem je bil dnevni red izčrpan, načelnik se je zahvalil vsem za udeležbo ter zaključil občni zbor.
Zadruga sodavičarjev za Slovenijo v Ljubljani je na svoji seji dne 27. aprila t. I. sklenila, naj se pokalice izdelujejo odslej le s sladkorjem in brez saharina. Temu primerno naj bo cena 1'50 do 2 Din za pokalice. Načelstvo.
Razno.
Obrtniški koledar za leto 1927. Mnogo zadrug, društev in posameznikov, ki so' prejeli »Obrtniški koledar*, še ni poravnalo na poslane koledarje odpadajočih zneskov. Prosimo vse, ki so koledarje prejeli, a še ne poplačali, da to takoj store po poštnih položnicah, ki smo jih koledarjem priložili. — Uprava.
Lokal za krojačnico s stanovanjem, električno razsvetljavo in vodovodom, je na razpolago v Trbovljah. Interesenti naj se obrnejo za pojasnilo na upravo lista.
Zlet v Mojstranov k Peričniku in na Dovje priredi v nedeljo 22. maja t. 1. agilno obrtno društvo na .Jesenicah. Odhod' z jutranjim vlakom (iz Ljubljane ob 5'25 zjutraj).
V	Mojstrani pozdravi zletnike domače obrtništvo, nato pa zajtrkujemo v Mojstrani v hotelu «Triglav», odkoder napravimo zlet k Peričniku in se okrog 3. ure popoldne vrnemo na Dovje k tovarišu Paulusu, ki bo poskrbel za prigrizek. Vrli Gorenjci bodo poskrbeli za zabavo, pa saj bo nas spremljala celo k našemu slapu Peričniku pristna gorenjska godba. Za zlet se kaže že sedaj veliko zanimanje. Vabimo tovariše obrtnike, da se zleta v kar največjem številu udeleže, vsa društva in zadruge pa naj med svojimi člani poagitirajo, da bo ta zlet našim vrlim Gorenjcem v čast in ponos!
Subvencija. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani je naklonil Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani subvencijo 1000 Din, za katero izreka zavodu tudi tem potom svojo, zahvalo.
Jesenice. Šikaniranje od strani orožnikov pri raznih obrtnikih, predvsem pa v zadnjem času, pri šiviljah, je postala na Jesenicah že nevzdržno. Vsako šiviljo zaslišijo orožniki, ker je bila podana zoper njo ovadba na obrtno oblast. Znani so primeri, da so bile ovadene celo šivilje, ki delajo samo za dbm, ki samo krpajo in kaj novega niti napraviti ne znajo Ne vem sicer kaj je temu vzrok. Ker pa se večina šivilj sklicuje na krojaško zadrugo, je naša dolžnost, da izjavimo, da pri tem nismo popolnoma nič prizadeti. Ce se ne motimo, nam je krivec in ovaditelj že poznan. No>, nam to prav nič ne škoduje, sai je pa tako postopanje dokaz, kako bi dotičniki postopali, če bi imeli v
rokah razne stanovske organizacije. Krojači, šivilje in vsi zavedni obrtniki, bodite popolnoma prepričani, da jo le strumna naša zadruga in naše lepo obrtno društvo na Jesnicah ono, ki mora biti obrtniku, trgovcu in gostilničarju zatočišče, kjer bo našel zboljšanje gospodarskega položaja. Zato pa pokažimo dne 19. t. m. na občnem zboru obrtnega društva, da smo si kot stanovski tovariši popolnoma složni in da tu ne poznamo politike, kakor se sedaj od gotovih strani hoče uvajati na Jesenicah. Obrtniki, vsi v naše vrste, brez razlike na obrt in pripadnost.
Jeseničan-obrtnik.
Obrtna in trgovska nadaljevalna šola v Krškem konča z rednim poukom v nedeljo, dne 1. majnika t. 1. Kljub denarnim težkočam se je vršil pouk nemoteno1 sko'zi sedem mesecev. Za zaključek šolskega leta 1926-/27. priredi šola skupno z Obrtniško zadrugo v nedeljo, dne 1. majnika t. !. od 8. do 12. ure v risalnici meščanske šole razstavo vajeniških pismenih, risarskih in ročnih izdelkov ter razstavo pomočniških ročnih izdelkov. Tri najboljša dela bodo nagrajena z umetniško izdelanimi diplomami, ki jih bo izvršil akademski slikar g. Franjo Stiplovšek. Vstop je prost. Kogar zanima delo in trud vajencev ter pomočnikov za napredek obrtniškega stanu, naj si razstavo sigurno ogleda.
Iz radovljiškega okraja. Lep uspeh je doseglo obrtno društvo v Radovljici s tem, da je v okrajnem proračunu po inicijativi tega društva določena vsota za obrtno-nadaljevalno šolstvo 10.000 Din. Žal, imamo v vsem sodnem okraju obrtno-nadaljevalno šolo1 le na Bledu, dasiravno je obrt v našem srezu jako razvit in dosega število* vajencev v mnogih vaseh toliko, da bi morala biti tudi po vaseh obrtno-nadaljevalna šola. Tako ima n. i>r. Ljubno preko 30 vajencev, vendar ni tam tiikakega sledu o obrtno-nadaljevalni šoli. Merodajni faktorji bodo morali vprašanju obrtno-nadaljevalnega šolstva posvečati več pažnje in skrbeti zlasti za to, da dobi obrt dober, napredka zmožen obrtni naraščaj. Zgorajšnja vsota, ki se je postavila v okrajni proračun ni visoka, vendar pa je z njo ustvarjen začetek in upamo, da bomo v tem pogledu še napredovali. Obrtnemu društvu v Radovljici pa naj velja deviza, da naj na započeti poti nadaljuje svoje delovanje!
r- —^ T	aomaca
f^linska cikorija je
Polovična voznina za posetnike in razstavljalce letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 2. do 11. julija, je dovoljena. Ugodnost velja' za vse vlake, izvzet je samo Simplon Orient Express. PosetnikOm ni treba dajati, kakor doslej, žigosati velesejmskih legitimacij na domači postaji. To je velika olajšava, za katero sc je doslej uprava velesejma zaman borila. Posetnik sedaj lahko kupi legitimacijo šele v Ljubljani in se lahko brez žiga domače postaje vozi v svoji kraj. Samo mora biti legitimacija potrjena od velesejma, da je dotičnik velesejem v resnici obiskal. Vozni listek, ki ga kupi posetnik pri odhodu v Ljubljano, mu v zvezi s tako potrjeno vele-sejmsko legitimacijo1 daje pravico do brezplačnega povratka. Za prevod razstavnega blaga se plača v Ljubljano cela pristojbina in se blago odpremi potem brezplačno nazaj na sedež razstavljalca. — Iste ugodnosti so dovoljene za vse parobrode Rečne Plovbe, Beograd.
Mednarodna gospodarska konferenca. Po inicijativi francoske delegacije se je na šestem rednem sestanku Društva narodov sklenilo, da se skliče pod okriljem Društva narodov mednarodna gospodarska konferenca. Na podlagi tega sklepa je Društvo narodov sklicakr za 4. maja t. 1. v Ženevo prvo mednarodno gospodarsko konferenco. Po vojni so se odprli pred nami problemi, ki z vso nujnostjo in resnostjo zahtevajo, da se jih vzame v pretres. Vojna opustošenja, obnova sveta, strašni dolgovi, tekmovanje in borba za obstoj — vse to so problemi, ki tlačijo vse narode brez izjeme, tako glede notranjih, kakor tudi glede mednarodnih odnošajev. V tej novi borbi za obstoj se trudi vsak narod, da si pomaga in vsak ima pred seboj le svoje lastne interese. Taka borba posameznih narodov naleti na odpor sosednih narodov. Ravnotežje se je povsem izgubilo in preti nevarnost svetovnega miru. — Nadejamo se, da bo ta konferenca prinesla zaželjene uspehe.
Vsem, ki iščejo zaposlitve na Češkoslovaškem, Naš konzulat v Češkoslovaški javlja, da vladajo tam velike težave glede zaposlitve in da imajo naši državljani, ki odhajajo tja z namenom, da si najdejo1 delo, pri tem znatne ovire. Zato se svetuje vsem, ki hočejo iskati dela v Češkoslovaški, da ne odpotujejo tja, dokler jim ni zagotovljeno mesto zaposlitve.
Strokovna pekovska razstava. V Essetiu se vrši od 13. do 31. julija t. I. strokovna pekovska razstava. Razstava bo razdeljena na naslednje oddelke: 1.) Sirovine za pekovstvo in slaščičarstvo. 2.) Tehniške naprave za pekovske, slaščičarske in sorodne stroke. 3.) Izdelki pekovske in slaščičarske obrti. 4.) Pripomočki in blago pri razpečevanju pekovskih in slaščičarskih obrtov. 5.) Znanost, gospodarstvo in kulturna zgodjovina pekovske in slaščičarske obrti. Točnejše informacije in prijavnice dobijo interesenti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo' v Ljubljani.
Vzorčni semenj v Budimpešti se vrši letos od 30. aprila do 9. maja t. 1. Interesenti dobijo prospekte za ta semenj v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
I. Splošna športna razstava v Lvovu. Na inicijativO velesejmskega urada v Lvovu se vrši tam od 3. do 16. junija 1. splošna Športna razstava mednarodnega značaja. Informacije o razstavi daje: Komitet Organizacyjny I. Ogolno-polskiej Wysta\vy Sportowej, Lwow, Jagiel-Icriska 1.
Skrbno izdelovanje	L. MIKUŠ	Največji izbor
• • Preobleke	tvornica dežnikov	• • Popravila
Najnižje cene!	LJUBLJANA	• •
	Mestni trg St. 25. Ustanovljeno leta 1839.	Najnižje cene!
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri „Zlatem jelenu"
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se Izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno-
LJUBLJANA, Marijin trg
ZAHVALA.
Albin Hauptman, pekovski mojster na Jesenicah, se najlepše zahvaljujem vodstvu Obrtniške «Samopomoči» Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani za točno izplačilo posmrtnine po rajnki soprogi, obenem izrekam zahvalo Obrtnemu društvu na Jesenicah za krasni venec, ki ga je poklonilo ob smrti naše nepozabne soproge in mamice ter vsem obrtnikom, ki so jo1 na zadnji poti v tolikem številu spremili.
Jesenice, dne 18. aprila 1927.
Albin Hauptman.
Za konzorcij «Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti.
Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, .H. Brandt.
vsaka Dcseda par. — Najmanjši znesek 5 Din. — uglase je plačati v aapraj lahko tudi v znamkah. — Za odgovor Je priložiti znamko.
Naročajte in razširjajte
edino strokovno glasilo «Obrtni Vestnik*!
Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Najtrpežnejše biče in pletene ovratnike za pse izdeluje sedlarski mojster
D. GOMIRŠEK
Rečica ob Savinji.
Z a h t e v a j t e vzorce! Razpošilja po dogovoru.
Engelbert Franchetti
brivec
Ljubljana, Dunajska c. 20
priporoča svojim znancem in prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico.
Za točno in dobro postrežbo je skrbljeno. 17/26
Nova, velika
Knjiga krojaštva
je izšla in se dobi pri A. Kunc, Ljubljana. Gosposka ulica štev. 7.
Stroj
cefra ter odvija
žimo in volno!
Izdelovatelj
Fran Simon
Vrhnika
Naročajte »Obrtni Vestnik44!
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
-v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnlčnega premoženja še MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki n a fa gaj o svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen.
| Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva m menice. ^
Ustanovljeno leta 1894
Urarske in zlatarske
forniture in orodje
nudi	24-
J. BEHRMANN 1 SIN
24-11
oddelek fornitur
ZAGREB, Duga ulica 16.
Prodaja samo urarjem in zlatarjem Slovensko dopisovanje
4*
«5?
43?
«5?
43?
.3?
43?
dS
d?
»3?
«3?
<3?
43?
«3? 43?
43?
43?
d? J? O? 43? t3?
43?
«3?
43?
43?
43?
«3?
43?
«3?
•3?
43?
»3?
,3?
Obrtna banka
d Ljubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4
Podružnica: Ljutomer Telefon št. 508	Telefon	št. 508
Račun pri poštna-ček. zauodu o Ljubljani št. 12.051
Daje kredite o obrtne surhe, pospešuje ustanauljanje obrtnih in industrijskih podjetij, iznršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na
knjižice in na tekoči račun se obre-
*
stujejo kar najugodneje, nezane nloge po dogonoru primerno niše.
43?
43?
43?
43?
43?
43?
43?
«3?
43?
43?
43?
43?
43?
43?
43?
43?
43?
«3?
43?
43?
43?
43?
43?
43?
43?
«3?
43?
43?
43?
43?
43?
«3?
43?
o?
,3?
,3?43?«3?43?43?43?43?43?.3?«3?43?43?43?43?«3?43?«3?«3?«3?43?