TO ZARJE Je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 na L nadstrA Uradne ure za stranke so od 10. do 11. . oldne hi od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne 5 « t sprejemajo : : : KAROC NINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko ta Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K 6‘40, mesečna K 1 ‘80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za 5 ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—. : s Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. \ \ * UPRAVNIŠTVO so nahaja v Selenburgovi ulici Štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in cd 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana i:: in reklame 40 vin. -- l.u-tuU rpiejema upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ■......... Reklamacije lista so poštnine proste. - Štev. 373. V Ljubljani, v torek dne 3. septembra 1912. Leto II. Koalicijska pravica v nevarnosti. Kaj si žele kapitalistične organizacije in od njih odvisne Klerikalne, liberalne in narodnjaške stranke najbolj? In kaj je najljubša misel vlade, ki jc v protidelavskih naklepu vdano orodje, pohlevna dekla teh skupin? Da bi zamašila usta, da bi uklenila roke delavstva in ga napravila nesposobnega za mezdne boje. Že v jeseni 1909. leta objavljeni osnutek kazenske reforme je pokazal protidelavske roge; in predkratkim gosposki zbornici predloženi načrt novega kazenskega zakona razodeva še razločneje vladno nakano, da pokonča osnovno pravico delavstva, pravico združevanja. Načrt poostruje obstoječe določbe in brani še s hujšimi kaznimi podle subjekte, ki izdajajo delavske sotrpine in kaze stavko. Paragraf 3. pravi brez daljših ceremonij: Kdor skuša delodajalca ali delojemalca z ostrašenjem ali s silo ovirati v izvrševanju njegove proste odločbe pri oddajanju ali sprejemanju dela, da doseže, razširi ali izsili v § 2 označeno združenje, sc kaznuje z zaporom do treh mesecev ali z globo do tisoč kron.« Raba sile zoper delodajalca ob stavkah spada sicer tudi po novem načrtu pod koalicijski in nc pod kazenski zakon, vendar se bodo vbodoče prestopki koalicijskega zakona strožje kaznovali, ter je v ta namen kot migljaj sodnikom izpuščena iz kazenske sankcije minimalna kazen 8 dni. Najnevarnejša je kazenskopravna predloga železničarjem in poštarjem, katerim hoče § 430 ki govori o ogrožanju javnih obratov, z enim mahljajem ugrabiti pravico do mezdnih bojev. »1. Kdor ogroža ali ovira obrat javnemu prometu služeče železnice ali plovbe, javnega vodovoda, razsvetljave, naprave za signaliziranje požara, javne pošte, javnega brzojava ali telefona, se kaznuje z ječo od enega tedna do enega leta. 2. Na ječo od enega do petih let ali na temnico od treh mesecev do petih let je obsoditi, če je dejanje močno oškodovalo mnogo ljudi.« § 431 pa nadaljuje: »Kdor iz malomarnosti ogroža ali ovira obrat javnemu prometu služeče železnice ali Plovbe, javnega vodovoda, razsvetljave, naprave za signaliziranje požara, javne pošte, javnega brzojava aii telefona, sc kaznuje z ječo ali zaporom do treli mesecev ali z globo do tisoč kron«. S pomočjo jurističnih zanjk hočejo vbodoče onemogočiti železničarjem pasivno rezistenco in jim groze z naravnost drakonskimi kaznimi. Motivno poročilo prav nič ne skriva, da je ost kazenske predloge naperjena zoper organizirano delavstvo in da hoče vlada z izjemnimi kazenskimi določbami kaznovati delavce, čc jih glad nažene v stavko. Vse priprave za mezdne boje bodo strašno otežkočene, če ne popolnoma onemogočene. Delavskim zaupnikom, strokovnim tajnikom meče vlada vrv okolo vratu, ki jo bodo sodišča zategovala, če se iz te predloge izleže zakon. Uzakonitev tega zloglasnega zrnašila kapitalistične pohlepnosti je preprečiti za vsako ceno. Organizirano delavstvo, ki je še prešibko, da bi uklonilo meščansko družbo, da bi zlomilo meščansko strahovlado, je mogočno dovolj, da odbije nevaren Udarec na osnovno pravico delavstva, na koalicijsko pravico! Nemško nacionalni advokat »Jugoslovanov”. v. »Končno pa so socialni demokratje vedeli prav dobro, da bi bila vlada v slučaju, da je državni zbor sprejel Tomschikov predlog, izvršitev tega preprečila ali s pomočjo gosposke zbornice ali pa celo s pomočjo zloglasnega § 14,« pišeta nemškoradikalni Heine in »Jugoslovanski Železničar.« Razvoj parlamentarizma dokazuje, da mora v boju med poslansko in gosposko zbornico končno zmagati ljudsko zastopstvo. Na Angleškem je ravno v začetku leta 1911 sijajno zmagala poslanska zbornica nad lordi. A pri nas se umikajo meščanske stranke strahopetno brez upora, če vlada le zažuga z gosposko zbornico. »Naj le rdečkarji zlorabljajo državni zbor tudi še nadalje za svojo volilno agitacijo. Resne stranke pri takih pustolovščinah ne morejo in ne smejo sodelovati, zlasti pa ne prostovoljno dopuščati, da bi vlada zopet in zopet s § 14. ubijala parlamentarizem.« Konec marca 1911 je vlada v tistem trenotku, ko je bila dokončana v socialnopolitičnem odseku predloga o socialnem zavarovanju in v pravnem odseku predloga novega društvenega zakona, razpustila parlament in dala s pomočjo § 14 veleka-pitalističnim parobrodnim družbam iz davčnih dohodkov subvencije in si brez dovoljenja ljudskega zastopstva izposodila 76 miljonov K, katere bo moralo ljudstvo z davki velekapitalistom z visokimi obrestmi vrniti. Prišel pa je decembra meseca 1911 trenutek, ko je morala vlada parlament prositi, da odobri ta dejanja. Sodrug Seitz je predlagal, naj zbornica odreče naredbi R 14. odobritev in naj s tem pokaže svoje stališče napram § 14. Od narodnjaških in istrsko-hrvaških »ljudskih« zastopnikov je Ravnihar glasoval proti predlogu Seitza, Mandiča, Laginie in Spinčiča pri glasovanju ni bilo navzočih. Slovenski klerikalci so glasovali, kakor sledi: Brenčič, Demšar, Fon. Gregorčič, Grafenauer, .Hladnik, Pl-šek, Pogačnik, Povše, Roškar. Šušteršič in Žitnik proti predlogu; Benkoviča, Gostinčarja, Jakliča, Jankoviča, Jarca, Korošca. Kreka, Verstovška pri glasovanju ni bilo. Heine je glasoval proti predlogu Seitza*. Za predlog so-druga Seitza je bilo oddanih 150 glasov, proti 254. Od meščanskih poslancev 102 ni bilo pri glasovanju navzočih. Sedaj vidimo, da meščanstvu ne gre za odstranitev § 14. £?a5p-°tn0, meščanske stranke so vesele, obstoji, ker vsakokrat, ko skuša delavstvo mesčanstvo prisiliti do resnega dela za ljudstvo. se meščanske stranke izgovarjajo na § 14, češ vlada nas bo zapodila domov in vladala s § 14. Videli smo, da se. skušajo izgovarjati rv-no sedaj izdajalci železničarskih interesov na § 14. Videli smo, da se skušajo izgovarjati rav-2(i slovenskih »ljudskih« zastopnikov, so z glasovanjem dne 13. decembra 1911 »prostovoljno« opustile, da bi vlada zopet in zopet s § 14 ubijala parlamentarizem«. § 14 bo ostal toliko časa. dokler ga ne razdene proletarijat z lastno močjo. »Upamo torej, da smo s tem popolnoma pojasnili našim ljudem nesramno socialno demo- kratično hinavščino ob priliki tega 17 miljon-skega predloga,« s to živo željo končata nemškoradikalni Heine in »Jugoslovanski Železničar«. Ta »up« smo z našimi članki popolnoma razbili nemško- in slovensko nacionalnim izdajalcem. Menimo, da nič ne pretiravamo, če trdimo, da nimajo železničarji nič več opraviti s koalicijo nemških in slovenskih nacionalcev, temveč s koalicijo nacionalnih lažnjivcev. Tako smo px«jeli meščanske nacionalce za besedo. Dokazali smo, da njih politika ne služi interesu delavstva, ampak interesom posedujočih razredov. Blagostanje delavstva se ne da priboriti v boju naroda proti narodu, temveč samo v mednarodnem razrednem boju delavcev vseli narodov proti mednaronemu kapitalu. R. T. »Boljši časi“. * Protokol poslanske zbornice, XXI. zasedanje, 43. seja, stran 2189. Avstrijski finančni ministri, s katerimkoli nas je bog kaznoval, so bili najbolj zgovorni tedaj, kadar so utemeljevali potrebo novih davkov. Kadar pa se je razpravljalo o socialnopolitičnih zahtevah, ki se seveda ne dado udejstvovati brez cvenka, kadar so prišli državni uslužbenci z upravičenimi zahtevami, kadar je bedno učiteljstvo apeliralo na državno pomoč — takrat pa je bil finančni minister kakor udarjen na jezik in povedal, da državne blagajne ne prenašajo v naši preljubi domovini drugačnih izdatkov nego le one za militarizem. Socialne in kulturne zahteve državljanov, niti v sanjah ne misli nanje. Da je temelj vsake države delavstvo, in da mora biti ta temelj krepak, da mora imeti delavstvo dalekosežne možnosti, da se razvija in uspeva, da se razmahne z njim vred vse, kar sloni na tem temelju — take stvari so avstrijskim finančnim ministrom bedasto-če. Zato pa se zde Človeku neverjetne besede, ki jih je govoril angleški finančni minister Lloyd George. Pri nas bi se vsa vlada postavila na glavo, če bi med našimi neplodnimi ministri vstal mož s takimi pogumnimi besedami in jih govoril s tribune, s katere bi ga slišali po vsej državi. Lloyd Georgeovi govori so izšli v knjigi z naslovom »Boljši časi.« Nekaj najmarkan-tnejših rekel iz njegovih govorov podajamo našim čitatel jem, da lehko primerjajo, kako ceni družabni in gospodarski razvoj, katerega kvas je delavstvo, angleški finančni minister in kako ozkosrčni so nazori onih, ki vladajo nas: »Že stoletja so potekla od onih dob, ko je 'družba odpravila tudi za največje zločince kazen stradanja, in ko je bilo človeštvo na najnižji stopnji barbarstva, ni kaznovalo otrok zločincev s tem, da bi jih pustilo stradati. Kaj pa se godi danes v tem velikanskem obratu narodnega gospodarstva? Pride do poloma. Izbruhne panika. Na miljone delavcev je prisiljenih, da neprostovoljno počivajo. Delavcev ne zadene noben očitek. Ali je modro, ali je pravično, ali je Pomanjkanje? Pošteni delav- V mesto od vse ceste- be£ai° iz mesta 'deto bkor 7s m«nw,rfle d,° ?ruge’ berači*° za (leio kakor za miloščino. In ko se dan nagne gredo s težkimi koraki domov, trudni so' s praznimi rokami se vračajo, pozdravljajo lih doma zbegani, mukotrpni obrazi — jz katerih gleda le lakot, skrb. Prišel bo dan, in ni prav daleč, ko se bo Angleška stresala, da je trpela take razmere, med tem ko se je valjala v zlatu. Ponavljam: brez ozira na to, da je to skrajno nečloveško in nepravično, je to rop, je zaplemba delavčevega deleža na narodnem bogastvu. V letih najugodnejše konjunkture je delavec pomagal pridobivati neizmerna sredstva, miljarde so potekale v narodno premoženje. Resnično, kdo bi ne verjel, da bi lehko pogrešili nekaj miljonov, ki bi obvarovali delavca lakote in morečih skrbi. Nespametno besedičenje se širi, da bi zakonito priznanje delavčeve pravice zapodilo kapital iz dežele. Ali naj verujemo, da bi kapitalisti, čim bi se čutili prizadete, bili res v položaju, da otresejo vsak trenutek prah te dežele s svojih nog in da bi šli s svojim kapitalom v dežele, kjer ni socialistov in ne agitatorjev in ne radikalnih politikov. Lordi in njihovi pristaši se širokoustijo tako, kakor da bi naše velike rudniške zaklade v času normanskih zmag prinesli predniki enega od veleposestnikov semkaj in da so jih ustanovili vojvodi, grofi in baroni potem, ko so ti gospodje ukradli ljudstvu občinsko skupno zemljo. Da, celo to naj bi jim morali verovati, da so vsi naši zalivi in vsa naša pristanišča nastala le vsled bistroumnosti tega ali onega barona. S tem namigavajo tudi že ti gospodje, da bi bilo neizmerno zlo posledica radikalne zakonodaje, če bi le ta imela svobodno pot. In na svoje največje začudenje bi rudar videl lepega jutra, da je ves premog izčrpan in prenesen na Nemško, da so vsa naša pristanišča zamašena in da so ladje nasedle na visokem pesku. Ker kapital je ubežal. Nihče ne more sedaj vladajočega sistema resno zagovarjati. Lehko imenujem dvanajst mož, ki imajo v dneh najslabotnejšega prometa toliko skupnih dohodkov, da bi s temi dohodki lehko preživljali najmanj 50.000 delavcev in njihove družine v zimskem času. In vendar razglašajo ti možje, da je vzrok gorja brezposelnosti le v tem, ker je delavčev kruh še neobdavčen. Ali dokazano je, da plačuje delavstvo v razmerju s svojimi dohodki več občinskih in državnih davkov, kakor pa premožni sloji. Na vsak način moramo preprečiti, da bi se obdavčile najpotrebnejše življenske potrebščine. Čas je, da prispevajo k državnim zahtevam posestniki zemlje in rudnikov od svojega bogastva. Londonsko zemljišče je vredno več kakor vsi občinski dolgovi vsega kraljestva in njegova vrednost narašča neizrecno z vsakim letom. Kdo je ustvaril to bogastvo? Posestniki zemljišč prav gotovo ne! London je bil močvirje in še tega niso ustvarili zemljiški posestniki. Kdo je spremenil močvirje v zlatonosno zemljišče? Mar posestnik zemljišča? Njegova delavna moč? Njegove bistre misli — žalostno bi bilo, ko bi bili od teh odvisni — njegova dalekovidnost? Edino in samo le združene moči vseh v obrtu, trgovini in prometu londonskega pristanišča zaposlenih oseb. veletrgovci, agenti, posestniki ladij, pristaniški delavci in delavci po različnih industrijah, vsi ti, le posestniki zemljišč ne, v katerih blagajne se stekajo neizmerne svote, med tem ko pohajajo dirke. Sedem procentov vsega prebivalstva živi v siromaštvu in tretjina še celo pod stopnjo bede. Vsem tem manjka moralična in telesna moč za trajno delo. Kaj naj tudi druzega pričakujemo, če vidimo njih domove? Tam mora biti nekaj nezdravega, kjer se tlači v enem tesnem prostoru 3, 4 in celo 10 ljudi. Kdo je lastnik zemlje? Lastnik zemlje je gospod, ki ni svojega premoženja zaslužil sam. Njegova edina naloga, njegov največji ponos je v tem, da z vsem dostojanstvom zavživa bogastvo, ki ga proizvajajo drugi. Posestniki zemlje dobivajo velike svote. Čemu? Nikdar niso pogrezali premoga v zemljo. In vendar zahtevajo kot nekakšno božjo pravico — le za dovoljenje. 'A, K. OREEN: Sosedov dom. Detektivska povest. Prvo poglavje. ženska radovednost sicer ni moja slaba fclran, ampak ko sem v noči od 17. na 18. september 1895 okolo polnoči zaslišala, da se je voz Ustavil pred sosedovim domom v Grammercy Park (izg.: Gremerse Park), se nisem ubranila izkušnjavi, pa sem skočila iz postelje in polu-kala izza zaves na cesto. Splošno mnenje je bilo, da je sosedov dom J-razen in neobljuden in da bivajo hišni gospodarji v Evropi; iri pred to prazno hišo je obstal voz. Svetilka, ki naj razsvetljuje naš košček ceste, stoji do trideset korakov naprej in na drugi strani, tako da sem razločila le senčne tilrise mladega moža in mlade gospe, ki sta stala na trotvarju. Ampak prav natanko sem videla, da je gospa plačala voznika — in ne gospod. Takoj nato sta oba stala na vnanjih stopnicah in voz je oddrdral. „ Kakor rečeno: v temi nisem razločila mladih ljudi; ampak ker sem za trenotek pozneje dišala ropotanje vežnega ključa in je dvojica Zginila s stopnic, sem si mislila, da je mladi friož gospoda Van Burnama (izg.: Bernema) hajstarejši sin Franklin in dama bližnja sorodnica. Zakaj da je sicer spodobni gospod privedel ob tako pozni uri obisk s seboj v to hišo, *i ni bila pripravljena niti za sprejem najskrom-^jšega gosta, mi je bila temna uganka, ki sem 0 njej nehote razmišljala še potem, ko sem zo-Det ležala v postelji. ^ Razrešila je nisem. Deset minut pozneje “**» 5Wpet aariremala, ko aie je zdramil nov ropot. Vežna vrata sosedovega doma, ki so se šele dobro zaprla, so se zopet odprla, in ko sem sk i >la k oknu, sem opazila mladega gospoda, hitečega v smeri proti Broadway (izg.: Brodve). Dame ni bilo z njim in nehote sem se vprašala, če vstieza značaju Franklina Van Burnama, da pusti ženo samo v veliki, prazni in nerazsvetljeni hiši, in če ni bolj podobno njegovemu lehko-miselnemu bratu Ho\vardu (izg.: Haverd), ki je pred dvema ali tremi leti poročil deklico iz dvomljive rodbine in se zategadelj razprl s svojimi ljudmi. S takimi mislimi v glavi sem zaspala, ko je ui a odbila že pol ene. Naslednje jutro sem takoj, ko sem vstala, natančno pregledala sosedov dom: nobeno okno ni bilo odprto, noben zastor odgrnjen. Ampak to me ni vznemirjalo, ker vstajam prav zgodaj. Ko sem pa po zajtrku zopet polukala skozi okno in ni bilo za tem mrtvim pročeljem čutiti nič živega, mi je bilo nekoliko neprijetno okolo srca. Ampak ukrenila nisem nič; šele okolo poldne, ko sem šla na vrt in sem videla, da so tudi na zadnji strani Van Burnainove hiše okna vsa zabita, se me je lotil tak nemir, da sem poklicala mimoidočega stražnika, mu sporočila svoj sum in ga prosila, da pozvoni pri sosedovih, kar je nekoliko nerad storil. Nič se ni genilo. — Ali je kdo notri! — je vprašal stražnik. — Pozvonite še enkrat! — sem ga prosila. Pozvonil je, a zopet brezuspešno. — Ali ne vidite, da je vsa hiša zaprta? — je zamrmral. —- In poleg tega nam je tudi naročeno, da stražimo hišo ob odsotnosti gospodarja, in to naročilo ni še preklicano. — Ampak v hiši se nahaja mlada gospa — sem vztrajala. — In čim 'dalje premišljam o po- nočnem dogodku, tem bolj sem uverjena, da se je zgodilo nekaj posebnega. Stražnik je zmajal z rameni in je nameraval oditi. V tem pa opaziva oba preprosto ženico, ki je strmela v naju. V rokah je iinela culico. Njeno močno zardelo obličje je izdajalo preplašenost, ki je bila tem očitnejša, ker so bile sicer njene odrevenele in tope poteze precej brezizrazne. Ženska se mi je zdela znana; nedvomno sem jo že prej kdaj videla v Van Bur-namovi hiši. Svojega razburjenja nisem več obvladala; planila sem po stopnicah k ženski: — Kdo ste? — sem jo vprašala. — Ali delate pri Van Bur-namovih in poznate gospo, ki je ponoči prišla v hiše? Ženska se je prestrašila vsled mojega nenadnega nagovora ali pa vsled mojih razburjenih kretenj; okrenila se je, da bi zbežala. Ampak navzočnost stražnika jo je zadržala, pa je obstala in le rdečica njenih lic in njenega čela je postala še bolj ognjena. —- Strežnica sem — je zaječala. — Prišla sem, da odprem okna, da prezračim----------------- Moje poslednje vprašanje je preslišala. — Ali se povrne rodbina? — je vprašal stražnik, — Ne vem — mislim, da se vrne — je odgovorila zamolklo. — Ali imate ključe? — sem vprašala, videč, da stiče po žepu. Nič ni odgovorila. Nje splošno obličje se je stemnilo; okrenila se je in zamrmrala: — Kaj to mar sosedom! — in nejevoljno me Je pogledala. — Če imate ključe, vstopimo, da pogledamo, če je vse v redu — je dejal stražnik. Žena je zatrepetala. Moje razburjenje je še naraslo. Pri Van Burnamovih nekaj ni bilo v redu, pa bi rada prisostvovala odkritju skrivnosti! Ampak ženica je s svojimi besedami uničila moj up. — Nič ne ugovarjam, če želite vstopiti — se je obrnila k stražniku. — Ampak tej ne izročim ključev. Kaj je izgubila v naši hiši? — In potem je še nekaj zamomljala, kar je zvenelo kakor: Stara devica, ki povsod vtika svoj nos! Pogled stražnika me je uveril, da me uho ni varalo. — Zena ima prav — je izjavil. Brez ceremonij me je potisnil vstran in odšel k durim v pritličju. Trenotek pozneje je zginil s strežnico pi i teh stranskih durih v hišo. Med tem sem čakala zunaj; smatrala sem za svojo dolžnost. Mimoidoči so me začudeni motrili, jaz pa se nisem genila. Ni mi dala duša, da bi se vrnila na svoje delo, preden sem se prepričala na lastne oči, da se ni nič hudega zgodilo gospe, ki je o polnoči prišla v hišo, in da okna le zato še niso odprta, ker je dama pozna vstajalka. Nekaj minut je poteklo, preden so bila pahnjena okna v tretjem nadstropju narazen, in še dalje Je trajalo, preden se je odprlo okno v* drugem nadstropju; stražnik je pogledal skozi okno, oplazil moje vprašujoče oči in zopet izginil. Trije ali štirje možje so se ustavili poleg mene; zbala sem se, da se nabere velika množica in obžalovala sem že svojo vztrajnost. V tem so se nagloma odprle stranske duri in strežnica, trepetajoča po vsem životu, je planila vsa preplašena iz hiše. — Mrtva je! — je zavpila. — Mrtva je! Morilec! Morilec! — Kričala bi bila še dalje, da je ni zagrabil stražnik hi potegnil nazaj skozi duri; z usten se mu ie izvila polglasna kletvica. iia tvegajo ljudje po rudnikih svoje življenje — vsako leto velike svote. Ce pa zahtevamo od njih, naj dajo nekaj več ubogim rudarjem, nas že temno pogledujejo. »Samo pol groša,« pravimo mi. Ali oni odgovarjajo: »Tatovi!« Čas za temeljit preobrat je napočil. Ta čas napoči za vsako podvzetje, pa naj bo gospodarskega, državnega ali verskega značaja. In gorje rodu, ki mu manjka pogum za njegovo nalogo! Mislim, da je široka ljudska masa oborožena za velike dogodke, da, naravnost čaka nanje. Svetujem ljudstvu: Razširite svoje politične cilje! In če ste to storili, ostanite jim zvesti z neomajno odločnostjo, ki vodi preko vseh tež-koč in razočaranj, dokler se ne izpolni cilj vašega osvoboienja. Kdo je postavil desettisoč ljudi za lastnike zemlje, nas druge za pritepence v deželi našega rojstva? Kdo je odgovoren za sistem, ki ureja, da oni, ki ne dela, dobiva vsako uro po noči in po dnevi, če bdi ali spi več kakor pa njegov ubožen sosed vse leto trdega dela? Kdo je postavil te zakone? Čigava roka jih je napisala? To so vprašanja bližnje bodočnosti. Odgovori so polni nevarnosti za oni red, ki ga predstavljajo lordi ali obloženi z bogatimi in osvežujočimi sadovi za žejna ustna mas, ki so prehodile prašno pot temnih dob, za katere se že užiga jutranja zarja.« Finančni minister je govoril tako! Ljubljana in Kranjsko. — - Neumestna in neumna provokacija. Sobotni »Slov. Narod« se je moralno razkošatil nad nami, ker smo objavili nezgodo soproge nekega šišenskega liberalnega stebra, ki se ji le pripetila onega dne v Kamniku. Registrirali smo ta dogodek, knkor zabeležujemo sicer kriminalno kroniko; iz prizanesljivosti smo celo zamolčali ime prestopnice, ki se je tako daleč spozabila. »Slov. Narod« nas je zato obsul s ploho psovk in v sobotni številki maha kakor besen s podlostjo okrog sebe in otepava z lažjo. »Slov. Narod« vprašamo prav ponižno, če »je podla in nesramna laž«, da je soproga na liberalnem programu izvoljenega nadomestnega občinskega svetnika v Sp. Šiški, pripravljalnega odbornika »Narodno-socialne zveze« in odbornika ljubljanske podružnice »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, g. Tomšiča, izmaknila v trgovin' gdč. Cudermanove v Kamniku rveč drobnarij? »Slov. Narod« je navadno tatvino navedene žene razpihnil v politično afero in tlači prav nerodno in po nepotrebnem v to afero njenega soproga in vso liberalno večino občinskega zastopa v Sp. Šiški. S svojo predrznostjo nas je »Slov. Narod« izzval iz rezer-iVe, da se bi po našem mnenju politična polemika prav lehko izhajala brez take zabele in liberalnemu glasilu prav resno priporočamo, da kroti svoje surove nagone! — Kedar govore, lažejo. Sobotni »Slov. Narod« na lepem laže, da smo krivdo za prestopek gospe T. naprtili njenemu možu in jugoslovanski železničarski organizaciji. Kdor je čital našo notico, spozna lažnjivost liberalnega glasila, ker v vsej notici niti z besedico ne omenjamo krivde. Ampak ne le zlobna je »Narodova« laž, tudi abotna je čez vse mere. Ves dogodek, ki se tiče izključno le prizadete gespe, smo zabeležili kot kronisti, sodbo pa pepuščamo sodnikom! Zlasti pa je smešna misel, da se hočemo bojevati zoper krumirstvo med železničarji s takimi osebnimi sredstvi, zakaj da bo jugoslovanske sleparije kmalu konec, zato skrbe njeni aposteljni sami. — Iz Abdere pri Ljubljani. V »Slov. Narodu« beremo, da si bodo občinski očetje v Spodnji Šiški poiskali za »pavšalno sumničenje« »primerno zadoščenje« — ker smo registrirali prestopek gospe T. Če se hočejo gospodarji Šiške na vsak način do kosti blamirali, če hočejo dokazati, da se Abdera še ni podrla, jim tega seveda ne branimo. Ampak v interesu šišenske občine in njenega prebivalstva bi bilo vsekako bolj želeti, da si občinski očetje po- ft-HMU. _i-TaejSSL MAKSIM OORKIJ: Duševni boji. Pomlad je. Jasno sije solnce. Vsi ljudje so veseli, celo šipe oken na starih, kamenitih hišah se milo smehljajo. Po cestah mesteca se preliva pestra, prazniško oblečena množica. Vse mesto je na nogah — delavci, vojaki, meščani, duhovniki, uradniki, ribiči. Vsi čutijo pomlad v krvi, govore glasno, smejo se, šalijo in pojo. Kakor veliko, zdravo telo so vsi napolnjeni z veseljem 'do življenja. Pestro barvani solnčniki, ženski klobuki, rdeči in modri otroški baloni, vsi so podobni čudovitim cveticam. In kakor iskreči se dragi kameni na sijajnem oblačilu bojnega kralja se povsod smehljaje in radostno svetijo obrazi otrok, veselih vladarjev sveta. Bledozeleno listje na drevesih se še ni razvilo in srka, zvito v brstje, željno gorke solnčne žarke. V daljavi igra godba in vabi. Vtisk imaš, kakor da so ljudje vse hudo pretrpeli in kakor da je bil včeraj zadnji dan težkega, morečega, ostudnega življenja. Danes pa so se vsi zbudili kakor otroci z jasnimi obrazi, s trdnim, veselim zaupanjem in vero vase, v nezmaganost svoje volje, ki se mora vse ukloniti pred njo. In tako gredo združenih, gotovih korakov bodočnosti nasproti. Čudno je bilo, moreče in neprijetno, v tem živem vrvenju veselih ljudi zagledati žalostno obličje. Ob roki mlade žene Je šel mimo visok, krepak mož, gotovo ne nad trideset let star, toda s popolnoma osivelimi lasmi. Držal je klobuk v roki, njegova okrogla glava se Je srebrno blestela, suhi, zdravi obraz je bil miren in z večno otožnostjo obsenčen. Velike, otožne, napol zastrte oči so gledale tako, kakor morejo gledati v svet samo oči človeka, ki nosi v sebi globobo bolest in je ne more nikdar pozabiti. iščejo raje primerne modrosti. V Abderi je ne najdejo! — Imeniten socializem. Ob priliki smo že bili povedali, kako-imeniten je tisti narodni socializem, ki ga oznanja z velikim zvonom »Dan«. Ob znani narodno socialni polomiji se je namreč »Dan« hudo zaletel in v splošni zmedi, ki je takrat vladala v narodno socialnih vrstah ali pravzaprav vrsticah, je naivno izjavil, da domačega oziroma slovanskega kapitala ne gre napadati, češ da bi se s tem koristilo le tujemu kapitalu, z drugimi besedami: slovanski kapitalisti naj izkoriščajo svoje delavstvo kolikor morejo, narodni »socialisti« jih zato ne bodo napadali, ker se boje, da bi to koristilo tujemu kapitalu. Da je »Dan« velik prijatelj kapitalizma, samo če je slovanski, je zo-•pet s hvalevredno odkritosrčnostjo pokazal v zadnji nedeljski številki. V tej številki se je sicer nenavadno razgostobesedil o internacio-nalizmu, ampak pametneje bi bil ukrenil, da bi bil preje prijel v roko prvo pametno brošuro o internacionalizmu socializma, preden je šel pisati o tem vprašanju, ki je za »Dan« silno temno. Ampak to le mimogrede. Pokazati hočemo, kako velik prijatelj kapitala je »Dan«, samo če je slovanski. V omenjeni številki oznanja »Dan« z neprikritim, velikonočnim veseljem, da ustanavljajo nekateri slovenski denarni mogotci ob Vintgarju steklarno. »Dan«, narodno »socialno« glasilo, želi tej kapitalistični družbi »kar največ uspeha«. Imenuje jih »odlične goste«. In na koncu navdušeno vzklika: »Dal nam Bog še več takih rodoljubov, resnično vnetih za bodočnost naše slovenske zemlje in skrbnih, da je ne dobi v roke tujec!« Naivni »Dan« je v hudi zmoti, če misli, da je kapitalizmu kaj do domovine. Ampak zdelo se nam je potrebno konštatirati, kako se navdušuje »Dan« za kapitalizem, tisti »Dan«, ki pravi, da se bori za slovenske delavce. Lep bojevnik za delavstvo, ki kliče hozana kapitalistom! — Humor idealista. Profesor dr. Karol Olaser je že večkrat pozabaval vse vesele in poštene Slovence. Po daljšem presledku se je zopet spomnil nas. Priobčil je namreč članek, v katerem dela propagando, da bi se izdala antologija Aškerčevih pesmi v nemškem prevodu. Gotovo nadvse hvalevredno! Ampak gospod profesor dr. Olaser se je obrnil na dva velika velika gospoda v kranjski deželi, ki naj bi pripomogla do uresničenja tega načrta. Ta dva gospoda sta znana vsakemu Kranjcu, to sta dr. Tavčar, ljubljanski župan, iif — dr. Šušteršič, voditelj slovenskih klerikalcev in kranjski deželni glavar. Gospod dr. Glaser se čudi, da ni dobil o tej zadevi od gospoda dr. Tavčarja, župana slovenske napredne Ljubljane in voditelja narodno-napredne stranke, nobenega odgovora. Mi, ki poznamo »naprednost« slovenskega liberalizma, se temu nismo začudili prav nič-, vendar se tudi nismo začudili nad razočaranjem profesorja dr. Glaserja, ker vemo, da je žal na Slovenskem še nekaj naivnih ljudi, ki jih razne fraze premotijo o »naprednosti« slovenskega liberalizma. Da pa sega gospoda profesorja dr. Glaserja politična naivnost tako daleč, da se čudi, ker ni dobil od glavarja kranjskih klerikalcev odgovora z ozirom na izdajo nemške Aškerčeve antologije — ta nezaslišana politična naivnost pa more nas navdati le s tako veselim razpoloženjem, kakor če bi brali izborno humoresko Mark Twainovega značaja. Pomislite, gospod profesor! Dr. Šušteršič, voditelj tiste stranke, ki se je besno zaganjala v živega Aškerca, ki je bljuvala ogenj in žveplo na vse posetnike Aškerčevega pogreba, ki je preganjala tiste častilce Aškerčevega spomina, do katerih je segla njena oblast — ta dr. Šušteršič naj bi pospešil izdajo antologije Aškerčevih pesmi! Gospod dr. Glaser naj le zahvali svojo politično naivnost, če se čuti razočaranega! — V Šiški pri Anžoku bo danes v torek shod konzumentov. Začetek ob 8. zvečer. — Vabijo se vsi v področje obeh prodajalen »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico« v Šiški spadajoči člani, da se shoda zanesljivo u- r.53m.iC.M, »Oglej si pozorno to dvojico in zlasti moža,« je dejal moj tovariš. »Pretrpel je eno tistih dram, ki se vedno češče odigravajo v delavskih krogih severne Italije.« In sodrug mi je pripovedoval: Ta mož je socialist, urednik tukajšnjega delavskega lista, preje sobni slikar. Ena tistih narav, ki jim je znanje vera in ki jim vera še bolj užge žejo po znanju. Srdit, moder sovražnik klerikalcev — le poglej, s kakimi sovražnimi pogledi zagledujejo črni kutonosci njegovo postavo. Pred kakimi petimi leti, ko se je pečal s socialno propagando, je naletel v enem svojih okrožij na dekle, ki je takoj zbudila njegovo pozornost. Tam so se žene preveč učile, da molče in neomejno verujejo. Stoletja in stoletja so razvijali duhovniki to zmožnost v njih, in sicer s polnim uspehom. Nekdo je resnično pripomnil, da je katoliška cerkev zgrajena na prsih ženske. Češčenje Madone ni le pogansko lepo, ampak predvsem —- modro. Madona je preprostejša, bolj človeška od Kristusa; srcu je bližja, nima nobenih neskladnosti, ne preti s peklom. Ona je vsa ljubezen, sočutje in odpuščanje in more z lahkoto prikovati žensko srce za vse življenje nase. Videl Je torej deklico, ki je umela govoriti in vpraševati, in vedno je čutil v njenih vprašanjih, poleg otroškega strmenja nad njegovimi nazori, neprikrito nezaupanje proti njemu, pogosto celo strah in stud pred njegovimi besedami. Socialističen propagandist v Italiji mora pogosto in mnogo govoriti o veri in rabiti ostre besede o papežu in duhovnikih. Toda kadarkoli se je dotaknil tega predmeta, je videl v očeh deklice sovraštvo in zaničevanje proti njemu, in če jo Je vprašal, so zvenele njene besede sovražno in mehki glas je bil prepojen s strupom. Bilo je jasno, da se je seznanila z antisociali-stično literaturo katoličanov, in da ni v tem okrožju uživala prav nič manjšega zaupanja kakor on sam. deleže. Na shodu se bo razpravljalo o več zelo zanimivih predmetih, zlasti o nasprotniški agitacij ter o našem lastnem delu, ki naj se povzdigne naše inače prav lepo procvitajoče društvo. — Zdravstvene razmere na Kranjskem. O stanju nalezljivih bolezni v zadnji poročilni dobi (od 21. julija do 17. avgusta) poročajo: S 191 iz prejšnje dobe prevzetimi slučaji je bilo v opazovanju 464 nalezljivo bolnih oseb (proti 504 v prejšnji dobi). Od 100.000 prebivalcev jih je torej 90 (proti 98 v prejšnji dobi) obolelo za nalezljivo boleznijo. Umrlo jih je 29. Legar je bil naznanjen v sedmih okrajih, skupaj 37 slučajev, med temi 23 iz prejšnje dobe. Ozdravilo je 22 bolnikov, trije so umrli in 12 jih je v nadaljni oskrbi. Skrlatinka je bila razširjena v devetih okrajih (21 občinah). Vsega vkup je obolelo za škrlatinko 96 oseb (32 iz prejšnje dobe), od teh jih je 47 ozdravilo in 11 umrlo; 38 bolnikov je še v oskrbi. Davica se je pojavila v 7 okrajih (10 -občinah); 14 bolnikov je ozdravilo, umrl ni noben. Trakulja se je pomnožila za pet slučajev. Koze javljajo iz 4 okrajev. Od 24 bolnikov jih je 16 ozdravilo, 1 umrl, sedem bolnikov še oskrbujejo. Oslovski kašelj je bil razširjen v devetih okrajih. Z 72 iz prejšnje dobe prevzetimi bolniki je bilo naznanjenih 180 bolnikov. Od teh jih je 114 ozdravilo, 6 umrlo in 60 bolnikov je ostalo v nadaljni oskrbi. Drisko so opazovali v sedmih okrajih. Od 70 bolnikov (26 iz prejšnje dobe) jih je 34 ozdravilo in osem umrlo. Osemindvajset bolnikov še oskrbujejo. En slučaj ušena iz prejšnje dobe se je končal z ozdravljenjem bolnika. — Cirilmetodove družbe velika skupščina bo letos dne 22. septembra v Trstu v veliki dvorani »Narodnega doma«. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev in volitve v družbeno vodstvo, nadzorstvo in razsodništvo. Iz vodstva izstopajo letos: Aleksander Hudovernik, dr. Janko Šlebinger in Ivan Vrhovnik, doagro-merkuril pa je dr. Gregor Žerjav, ki se je odpovedal odborništvu. Voliti je torej štiri odbornike, tri za dobo treh let, enega za dobo enega leta. V odboru ostanejo Še: Fr. Črnagoj, dr. Ernest Dereani, dr. Ivan Merhar, Fr. Pahernik, Matija Prosekar, Andrej Senekovič, Luka Svetec, dr. Ivan Tavčar. V nadzorništvu so bili: dr. Fran Ilešič, dr. Alojzij Lavš, dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Miloš Stibler. V razsodništvu so bili: dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogej, dr. Fran Rosina, dr. Fran Tekavčič, dr. Karel Triller. — Do dne 27. avgusta t. 1. so bili podani predlogi, o katerih bode sklepala velika skupščina: a) za Štajersko se ustanovi mesto posebnega potovalnega učitelja; b) glavna skupščina se deli v zaupno in manifestacijsko zborovanje; c) tajnikovo in blagajnikovo poročilo naj se izroči tiskano delegatom 14 dni pred veliko skupščino. — Umor v Št. Jerneju pred novomeško poroto. V soboto je novomeško porotno sodišče razpravljajo b umoru v Št. Jerneju. Obtožen je 151etni Avg. Kopitar iz Krašnje, ki je bil v Šent Jerneju za trgovskega vajenca. 131etna Ang. Hrastarjeva iz Dobravice je dečku ponovno nagajala, kedar je vozil kolo; tudi 12. julija se mu je poredno smejata, kar je Kopitarja tako raztogotilo, da jo je udaril s kladivom po glavi. Misleč, da jo je smrtno zadel, jo je zavlekel v Valetovo šupo, kjer jo še nekolikokrat s kladivom udaril po glavi; da ga s krikom deklica ne izda, ji je z robcem zamašil usta. Ob pogledu na razgaljeno telo, je ubijalca prevzela pohotnost in je umirajočo deklico oskrunil. Mrtvo žrtev je zakopal v seno. Krvavi sledovi na slami so omogočili najdbo trupla in okrvavljena srajca je tudi izdala mladega zločinca. Po mnenju sodnih izvedencev udarci s kladivom niso bili smrtni in je smrt nastopila vsled zadušitve. Po izpovedbah prič je obtoženec duševno nenormalen in dedno obremenjen. Na predlog zagovornika dr. Ravniharja se je razprava preložila, da psihiatri natančno preiščejo duševno stanje mladega zločinca. — Novo postajališče. Na progi Trbiž-Ljubljana ob km 19, 5/7 med postajama Kranj- Tukaj v Italiji ravnajo z ženami mnogo preprosteje in siroveje kakor na Ruskem in do zadnjega časa so dale Italijanke resnično mnogo povoda za to. Ker se niso zanimale za nič izven cerkve, so stale v najboljšem slučaju tuje nasproti kulturnemu delu mož in ga niso razumevale. Njegovo moško samoljubje je bilo užaljeno, njegova slava spretnega propagandista je trpela vsled spopadov z deklico. Razhudil se je, razsrdil in jo je večkrat uspešno napadel. Ona pa mu je poplačala z enakim uspehom in ga prisilila, da je proti svoji navadi posvečal posebno pozornost in skrbnost pripravam za svoja predavanja v okrožju. Poleg tega je vedno videl, če je govoril o sramotni sedanjosti, o zatiranju človeka in popačenju njegovega telesa in njegove duše, vedno če je razgrinjal pred svojimi poslušalci podobe bodočega življenja, v katerem bi bil človek vnanje in notranje svoboden, takrat je vedno videl čisto spremenjen obraz pred sabo. Prisluškovala je njegovim besedam z jezo močne, modre ženske, ki ji je bilo dobro znano breme življenja, prisluškovala iim je z zaupno poželjivo-stjo otroka, ki sliši krasno bajko, vzbujajočo sorodne zvoke v njegovi prav tako krasni, zagonetni duši. To je zbudilo v njem predčuvstvo zmage nad močnim sovražnikom, ki je utegnil biti izboren tovariš, pogumen bojevnik za bodočnost. Skoro eno leto je trajal ta dvoboj, ne da bi bil eden izmed njiju začutil željo, da bi se približal drugemu in bi nadaljeval boj oči v oči. Slednjič je stopil on prvi do nje: »Gospodična, Vi ste moja stalna nasprotnica. Ali se Vam ne zdi, da bi bilo v interesu stvari boljše, če se bliže spoznava?« Rada je privolila in že skoro po prvih besedah je razplamtel boj med njima. Deklica je z največjo silo branila cerkev kot edino zavetišče, kjer si lahko odpočije trudni, izmučeni človek in kjer so vsi, neodvisni od svoje zunanjosti, ska gora in Dovje nameravajo ustanoviti nov > postajališče, namenjeno prebivalcem vasi Srednji vrh in Rute, ki štejeta 400 prebivalcev, kakor tudi turistom, ki obiščejo Martulikov jarek. Političen obhod z ozirom na nameravano postajališče je razpisan 17. t. m. ob 11. dopoldne pri čuvajnici št. 17. — Da ima mir. Juri Osredkar, pijanosti vdan užitkar v Verzdencu pri Horjulu, je v nedeljo zvečer okoli 7. udaril s sekiro po glavi svojo ženo tako, da je kmalu izdihnila. Ko so ga vprašali na Vrhniki, kamor ga je pripeljal orožnik, zakaj je to storil, jc smehljaje odgovoril, da zato, da ima zdaj mir. — Ljubezenska drama v Postojni. Kakor smo že poročali je 29. t. m. popoldne okrog pete ure ustrelil Karol StoBreiter (ne Zadre, kakor je bilo napačno poročano), revident v riževi tovarni v Trstu, ob reški cesti med Rakitnikom in Zalogom pri Postojni, svojo zaročenko Malči Černjačevo, rojeno v Rakitniku, služečo v. Trstu, ki je bila takoj mrtva, njeno prijateljico nevarno ranil in izvršil samomor. StoBreiter in Černjačeva ležita v mrtvašnici pri Sv. Ivanu, težko ranjeno dekle pa so prepeljali v postojnsko bolnišnico. Vzrok samomora je baje sledeči: Karol StoBreiter Je nameraval poročiti Malči Černjač, s katero je bil znan že več let. Zadnje čase se je pa Černjačeva seznanila z bratom svoje prijateljice ter odbila StoBreiterja, prijateljica jo je pa vzpodbujala. Zadnje dni je bivala Černjačeva s prijateljico v Rakitniku na dopustu. Dobila je brzojavko, naj se zaradi nujnega dela v trgovini vrne v Trst, kar je tudi hotela storiti. StoBreiter se je 29. t. m. pripeljal iz Trsta v Rakitnik, kamor je že prejšnja leta večkrat zahajal, dobil dekleti, ko sta se vračali iz Postojne in po kratkem razgovoru izvršil strašno dejanje. — Tat iz navade. Dne 31. avgusta je sedel na zatožni klopi pred novomeško poroto zaradi tatvine in ropa s skupno ječo 20 let pred-kaznovani krojač Miha Hudoklen. Po prestani 7letni ječi, meseca junija je zopet padel v staro navado. Tako se je tudi podnevi priklatil v Mačkove v hišo in brskal po skrinji. Ko Je vstopila gospodinja, jo je pogledal in na vprašanje dejal: »Nič, nič ne iščem«. Ko je začela vpiti, je skočil skozi okno in odnesel mošnjiček denarja. Porotniki so vprašanje zaradi tatvine iz navade soglasno potrdili in sodni dvor je obsodil Hudo-klena v 41et'.io ječo in po prestani kazni se odda v prisilno delavnico. — Nezgoda delavke. Marija Stehova, delavka v predilnici v Litiji, je snažila stroj. Po neprevidnosti jo je pa zagrabil stroj za sredinec desne roke in ji ga zmečkal. —• Nesreča pri mlatilnem stroju. Alojzij Šuštaršič, 6 let stari posestnika sin v Tomi-šelju, se je smukal pri mlačvi okolo mlatilnega stroja, nakar ga je prijel »gepel« pri stopalih za desno nogo in mu jo poškodoval. — Nezgoda hlapca. V soboto je peljal Končanov hlapec Karel Melihen iz Rožne doline v Kozarje pivo. Ko se je zvečer vračal nazaj, sta se mu konja splašila, pri čemur je^ Melihen padel z voza in so mu šla kolesa čez obe nogi ter ga talca poškodovala, da Je onemogel obležal na cesti. Ko je pozneje prišel mimo z vozom neki posestnik, ga je dejal na voz in prepeljal h Končanu, odkoder so ga potem poslali v deželno bolnišnico. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Skušnje pevskega zboru se začno z današnjim dnem. Skušnja za ženski zbor je nocoj v torek 3. septembra ob osmih, skušnja za moški zbor jutri v sredo ob osmih. Prva skušnja za dramsko osobje bo v sredo 4. septembra popoldne ob treh v mali dvorani. Intendanca vljudno vabi k polnoštevilni udeležbi. — Tujski promet v Ljubljani. Meseca avgusta je prišlo v Ljubljano 8528 tujcev, tedaj 1450 več nego prejšnji mesec in 837 več kakor lani meseca avgusta. Nastanilo pa se je v Hotelu Union 1673, Slon 1481, Lloyd 792, Cesar avstrijski 499, Ilirija 437, Malič 332, Južni kolodvor 316, Štrukelj 290, Tratnik 193, Tivoli 157 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 2358 tuj- enako vredni in enako ubogi pred madono. Nato je on odvrnil, da si ljudje ne smejo odpočivati, ampak se morajo bojevati, da je meščanska enakost nemožna brez enakosti materialnih dobrin in se skrivajo za madono vsi tisti, y katerih interesu je, da ljudje ostanejo v svoji neumnosti in nevednosti. Odtlej so vroče razprave izpolnjevale vse njuno življenje. Ob vsakem sestanku se je nadaljeval ta brezkončni, strastni prepir in z vsakim dnem je jasneje stopala na dan ostra ne-sprijaznjenost njih nazorov. Za njega je bilo življenje boj za razširjenje znanja, za zmago nad naravnimi silami, boi za podjarmljenje skrivnmirnh človeka. Vsi ljudje se morajo enako pripraviti za ta boj, katerega končni cilj je svoboda in zmaga razuma, zmaga tiste edine, najmogočnejše sile, ki je vedoma delovala v svetovju. Za njo pa je obstojalo življenje v počasnem, mučnem žrtvovanju človeka, v podreditvi razuma tisti skrivnostni volji, katere zakoni in cilji so bili znani le duhovniku. Osupnjen jo je vpra-»Zakaj pa posečate moja predavanja? Kaj pričakujete od socializma?« »Vem«, je odgovorila žalostno, »da Kres™ in delam nezmiselno. Ampak tako lepo je Vas poslušati in sanjati o možnosti sreče vseh ljudi.* Ni bila zelo lepa; bila je lične postave, pametnega obrazka z velikimi očmi, ki so znale biti mile in jezne, prijazne in trde. Delala je v, tovarni za svilo in živela skupno s svojo staro materjo, s hromim očetom in mlajšo sestro, ki je hodila v rokodelsko šolo. Časi je bila vesela, ne glasna, toda očarujoče ljubezniva. Ljubila je muzeje in starinske cerkve in se je razvnela ob pogledu na slike in umotvore. »Kako čudovito,« je dejala, »da so bile te krasne stvari nekoč skrite v hišah posameznih oseb in da so le posamični ljudje imeli pravico do uživanja njih lepote. Lepota mora biti vseirt dostopna, samo potem je živa.« (Konec prihodnjič.) Samo pri tvrd&i ►— & p^ (A l*r o N M« "O ►* o p o< Cenik zastonj in poštnineprosto cev. — Bilo jih je s Kranjskega 1683, z Dunaja 1356, iz slovenskih dežel 1630, iz dežel češke krone 720, iz drugih avstrijskih dežel 1339, z Ogrskega 272, iz Hrvaške in Slavonije 483, iz Bosne in Hercegovine 108, iz Nemčije 332, iz Italije 286, iz Rusije 7, iz Anglije 8, iz Francije 12, iz balkanskih dežel 97, iz Rumunije 4, iz drugih evropskih dežel 92. iz Severne Amerike 86, iz ostale Amerike 7 in iz Afrike, Azije in Avstralije 6 tujcev. — Tržič. Pri nas se počasi gibljemo. V gospodarskem oziru smo zatrti, plače male — življenje drago. Da bi si mogli priboriti kake večje plače, smo preslabo organizirani. Prepozno je pač prišla žcleznica v naše kraje... — »Zarja« se počasi vendarle širi med delavci. Kdor jo začne redno brati, jo zelo rad bere; marsičemu se priuči, kajti edino »Zarja« prina- za delavstvo poučne in potrebne članke. — nri d ? ■ 8- sePtemhra bo shod konzumentov J, t.e,erJu. Nadejati se je obilne udeležbe. So-urugi, agitirajmo, da pridejo vsi, ki se zanimajo za organizacijo konzumentov. . 7“ s tr®bnhom za kruhom. V nedeljo se je Z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 57 Makedoncev in 20 Hrvatov; nazaj je pa prišlo 29 Hrvatov in Slovencev. 17 Hrvatov je šlo v Heb, 2 v Buclis, 21 v Inomost, 25 pa v Kočevje. 17 Kočevarjev se je odpeljalo na Dunaj. V soboto je šlo v Ameriko 25 Makedoncev in 20 Hrvatov. —- Mestna klavnica. V mestni klavnici ljubljanski je bilo od 18. do 25. avgusta t. 1. zaklanih 79 volov, 4 biki, 5 krav, 172 prašičev, 250 ,elet, 28 koštrunov, 3 kozliči. Vpeljalo se je 528 K'logramov mesa, 1 prašič in 20 telet. — Dr. Hudnik umrl. V nedeljo ob 6. zjutraj U, u™rl v Postojni na domu svoje žene dr. Ma-»ni l-h"- Hudnik je smrtna žrtev poloma nefelf po^ojil“ice“* Prevelika zaupljivost in kor ?• V S|,ekuIac«ah sta ga privedli do korakov, ki so povzročili veliko nesrečo ™ mno?o ljudi Ko je bil vslecl te*a d? . S&nfc obsojen na triletno ječo in na izgubo doktorata se ga je polastila globoka potrtost, ki je vplivala nanj tudi telesno, /e v ječi je nevarno obolel in ko ni bilo več upanja, da okreva, so ga pomilostili. Svobode ni dolgo užival; napredovanje bolezni sc ni dalo ustaviti in tako je izdihnil Štrinajst dni po pomiloščenju, star 52 let. , — Poneverba. V soboto je aretirala policija 261etno natakarico Marijo Kastelic iz Le-sicja pri Rudniku, ker je bila osumljena, da je gospodinji mesarici in gostilničarki Mariji rfnanovi v St. Vidu nad Ljubljano v službi neverila okrog 600 K in v malih zneskih na' ‘igala v hranilnico. Ko je v soboto šla Cirman • mesto, je tudi natakarica odšla od doma ter ves denar dvignila iz hranilnice. Prišedši nazaj aomov je svoje stvari pobrala in zopet v odsotnosti gospodinje odšla. Nato je sla k neki prijateljici na Rimski cesti in ji dala spraviti 500 K ^enarja. Policija je spravljeni denar odvzela, n‘uakarico pa izročila deželnemu sodišču. ^ — Nepreviden strelec. Posestnik Janez ‘-■rjavec z Viča je 25. avgusta streljal na neko Se?k° j?. daljave 20 korakov. Po bližnici mimo 'Znidersičevega- vrta, kjer je bila deska, je nesla gostinja Jožefa Viharjeva kruh domov. Erjavec je zgi ešil cilj in po nesreči zadel Viher-jevo v prsa ter jo nevarno ranil. — Umrl je v Ljubljani včeraj dopoldne v M. letu svoje starosti profesor v pokoju Davorin Karlin. — Szgubila je posestnica Terezija Lovše-: va denarnico, v kateri je imela 90 K denarja n železniški vozni listek. — Srečko Magolič je gubal zlat obesek. — Neki gospod je izgubil ‘ito brožo. — Kurjač Martin Vrenk ie izgubil denarnico, v kateri je imel 70-80 K denarja. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek sredo 4. m četrtek 5. septembra 1912: 1. Geometrična deformacija pod pritiskom se nahn-gjocih kovin. (Znanstveno. samo popoldan.) 2. premeteni zid. (Komični prizor, samo popoldan.) 3 Nazaj na pravo pot! (Drama samo popoldan.) 4. Perutnina. (Zanimiva živalska slika.) 5- Zurnal Pathd. (Kinematografska poročila, ^ajnovejši dogodljaji, šport, moda itd. 6. Bi!Iy njuha! (Amerikanska humoreska.) 7. Moje |e maščevanje. (Življenska zgodba retoucheuse. ^činkovita drama. Mesterfilm v Berlinu. Samo večer.) 8. Moderni zakon. (Krasna amer. vese-J°igra. samo zvečer.) Koroško. l — Roparski mnor. Kakor smo poročali svoj ^s, ni bilo mogoče najti morilcev Ivana Strpna, čigar truplo so našli 28. julija ob izlivu Pred nekaj dnevi so aretirali delavca >°mbo in minerja Kavčiča, ker sta kradla piš-bknrk' Med Preiskavo pa so prišle na dan take ga()-isčine, da imajo sedaj oba delavca na sumu, " s'a izvršila omenjeni roparski umor. Dne 29. avgusta so zaprli tudi Kavčičevo ljubico Kepičevo. — Žepne tatice. Na sejmu v Volšperku je zapazil trgovec s konji Franc Schreiner dve ženski, ki sta šteli za nekim plotom denar, katerega sta imeli v različnih denarnicah. Mož je ženski na videz že poznal, ker jih je videl že na več sejmih. Obvesil je o tem policijo, ki je obe aretirala. Obenem pa je policija zajela Še dve drugi njuni tovarišici, ki so tvorile skupaj nevarno tatinsko družbo, ki je posečala večje sejme in kradla sejnim jem denar iz žepov. Pri obtoženkah so dobili več denarnic, cele zavitke bakrenega in srebrnega denarja in tudi več zlatnine in srebrnine ter raznega blaga. Vse štiri so tajile, kar so mogle, toda sedišče Je dognalo, da so vse štiri jako nevarne žepne tatice iz Ogrskega. Sodišče v Celovcu je obsodilo Nežo Mražovics na 3 leta, njeno sestro Rozo na 2 leti, Ano Novakovič na 8 mesecev in Marijo Korent na 4 mesece težke ječe. Goriško. — Sprememba v goriškem liberalnem taboru. Andrej Gabršek, urednik in izdajatelj »Soče« in »Primorca« je vzel slovo od omenjenih listov, ki prideta v oblast večje liberalne družbe. Istra. — Puljska kamora pred sodiščem. V soboto se je vršila pred rovinjskim sodiščem razprava proti bivšemu uradniku puljskega mestnega urada, Francu, in proti založniku vina, Pilatu. Razprava je dognala, da sta Franc in Pilat puljsko mestno občino sporazumno ogoljufala za precej velikfe svote. Obsojena sta bila prejšnji uslužbenec mestnega davčnega urada Franco v petmesečno, založnik vina pa v enoletno težko ječo. Trst. — Sv. Križ. Pri nas bi se narodnjaki na vsak način radi dvignili do nekdanje svoje moči. Pa ne gre in ne gre. Da bi zbrali skupaj svoje raztresene ovčice, operirajo s pevskim društvom »Skala«, ki ga skoro ni več, in so v to svrho ustanovili tudi svojega Sokola. Svoje narodno delo vrše z vpitjem po vasi: Živio »Skala«, živio »Sokol!« Dlje ne gre. K večjemu da zavpijejo kedaj še poseben: živio »slovenski« (notabene: slovenski) Sokol. Za podružnico družbe Ciril-Metoda se pa nič ne brigajo in jo puste, da spi spanje pravičnega. Edino narodno društvo, ki je pri Sv. Križu res potrebno, edino, ki bi vživalo simpatije tudi od nas socialnih demokratov, pa ga naiodnjaki puste spati. Kdo naj še verjame v resničnost narodne ljubezni do slovenskih šol. Nihče in mi socialisti najmanj! Tu naj bi dr. Rybar malo podrezal, namesto da blati socialne demokrate okrog kakor stara baba, ki nima drugih opravkov. — Smrtna nesreča delavca. Pri razkladanju parnika pri škedenjskih plavžih v Trstu, je zašel nadzornik delavcev 401etni Jakob Godina iz Skednja med strojno kolesje. Našli so ga šele, ko so slučajno stroj ustavili, popolnoma razmesarjenega med kolesjem. —~ Samomor postreščka. V Trstu se je za-?Kupil postrešček 361etni Viktor Carouzella. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je v kratkem vndružin/T1(?niC>r ^ 'zvr^ zaradi nesporazuma — Legar v Trstu se vedno bolj širi. V zadnjih šestih tednih je (..bolelo 106 oseb. Od sobote do petka Pa so konstatirali že 22 novih slučajev legarja. Umetnost in književnost. Naši Zapiski. Te dni sta izšli 8. in 9. številka kot skupna septemberska s prav zanimivo vsebino. Dr. H. Tuma piše o »Jugoslovanskem problemu.« Prihaja do zaključka v svoji interesantni študiji: »da je stranka, ki je po svojem bistvu edino mogoča, za bodočnost poklicana za oživotvoritev jugoslovanske ideje, delavska socialno - demokratična stranka. — Dr. Adlerjev govor »o razmerju nemške socialne demokracije napram bratskim strankam v Avstriji je v tej skupni številki končan. Ta govor je zelo informativen za vsakogar, ki ga zanima spor med »separatisti« in »centralisti«. Priporočamo, da ga vsi tisti resno preštudirajo. »Naši .Zapiski« so v prejšnjih številkah prinesli študijo Ceha dr. Beneša, ki je spor risal iz stališča avtonomistov. Urednik N. Z. piše na str. 284., da je napravil to vsled tega, »ker naši ljudje črpajo reformacije o sporu separistov in centralistov zgolj iz meščanskih listov, in ker »Zarja« dotlej še ni izpregovorila besede o njem, dasi bi bilo umestno. — Mi pripominjamo k temu to, da »Zarja« baš zaradi tega ni o sporu pisala, ker je bila mnenja, da je pisanje o sporu predmet socialne revije N. Z., če tudi ni še — »Parteizeitschrift« v polnem obsegu te besede in pa formalno. Da bi priobčevali neokusnosti tega spora v »Zarji«, in da je bil ta spor v dnevnem časopisju zelo neokusen — to je brez dvoj-be. Rešetati spor po bistvu, pa že spada v revijo. »Der Kampf«, »Akademie«, in pa — » Naši Zapiski« so kakor nalašč tozadevne svubodne tribune. — Vladimir Knaflič polemiznje proti ve-leučenemu dr, Rostoharju v članku »Še enkrat: narodni radikalizem socializem in drugo.« — J. Kitek piše o »Našem razumništvu in socializmu,« ki ga konca tako-le: »Neovrženo je da razumniku njegov poklic krši prostost in samostojnost in kar mu še teh dveh preostaja, ju izčrpa vsakdanja skrb. Rešitve iz tega podedovanega mračnjaštva pričakuje od zgorej zaman; stopiti bo moral v nižino, na realna tla ter z maso vred izvojevati si višje oblike za svoje življenje. Prelevil bode svoje brezbarvno prepričanje v socialistično ter z zavestjo pravega proletarca zahteval socialno pravičnost in s tem uresničenje najvišje kulture. Zavedati se bo moral vsekakor prej svoje velike materialne in duševne revščine, zavedati se njih vzrokov v nepopolnosti naših naprav, in dokopal se bo do primernejšega svetovnega nazora, ki ga sigurno dovede v socializem.« — Pregled N. Z. obsega šolstvo, zadružništvo, socialni, politični in kulturni pregled, ter notico ing. D. Gustinčiča: »K vprašanju slovenskega pravopisa,« v kateri zahteva pisec »enquetto« o slovenskem pravopisu. — »Naši Zapiski« podajajo torej precej raznovrstnega, dobrega gradiva aa študij socializma ter sploh socialnega gibanja. Cena N. Z. je primerna slovenski revščini; stanejo 5 K na leto. Naročajo se v Gorici pri upravi. —a— »Drobtine Iz Pavlihove zapuščine.« Napisal Etbin Kristan. — Izšle so v tej knjižici tri igre našega sodruga E. Kristana, ki bodo gotovo prišle prav našim delavskim odrom. Igre so izšle pozneje v podlistku »Zarje«. »Uspeh« je komedija, »Kdo je blazen?« je šala, »Klub Resignacija« pa tudi komedija. Vse tri so enodejanke. — Knjižico je prav lično natisnila »Učiteljska tiskarna«.' Sezite po nji. Juraj Demetrovič iz Zagreba je napisal v septemberski številki revije »Der Kampf« zanimivo študijo o razvoju jugoslovanskega vprašanja. Vestnik organizacij. Odbor Ženskega odseka „Vza]emnosti“ ima v sredo ob 8. zvečer redno mesečno sejo v društvenih prostorih. Osredni odbor »Vzajemnosti" v Ljubljani ima v sredo 4. t. m. ob 8. zvečer redno mesečno sejo, na katero so vabljeni tudi člani nadzorstva. Prosi se za točnost in polnoštevilno udeležbo, ker gre za določitev delvvnega programa za jesensko in zimsko sezono. Zadaje vesti. KABINETNE SKRBI. Grof Stiirgkh se umakne? Dunaj, 2. septembra, časopisje priobčuje sledečo izjavo »merodajne politične osebnosti«; Minister notranjih zadev baron Helnold se je zopet vrnil na Dunaj. Že v prihodnjih dneh se odloči, ali ostane ministrski predsednik grof Stiirgkh na svojem mestu, ali pa se na podlagi zdravniškega mnenja ne smatra več za sposobnega za naporni svoj posel ter znova zaprosi cesarja za demisijo. Če se grof Stiirgkh na podlagi zdravniškega mnenja odloči za to, utegne priporočiti vladarju ministra notranjih zadev barona Heinolda za svojega naslednika. Poljaki pa bodo v slučaju, da grof Stiir kh odstopi, močno nsprotovali nameri, da se poveri nasledstvo baronu Heinoldu, ker mu še niso odpustili svoječasne zahvale rusinskemu klubu za njegovo stališče napram brambni reformi. V poljskih krogih zatrjujejo, da tedaj ,pod vtiskom dr. Leove avdience pri cesarju niso podvzeli nobene akcije proti baronu Heinoldu, da pa bi Poljaki zdaj ne sprejeli prijazno Imenovanje Heinolda za ministrskega predsednika. Naslednik BrAfa. Praga, 3. septembra. Češko časopisje raz-motriva o nasledstvu dr. Brafa v poljedelskem ministrstvu. Agrarci žele posl. Biškovskega, konservativci princa Schwarzenberga. Izpopolnitev kabineta. Dunaj, 3. septembra. Ta teden se domenita minisuski predsednik grof Stiirgkh in minister notranjih zadev, če »so zrele razmere za izpopolnitev kabineta«. Negotovo je, ali trgovinski minister dr. RoBler, ki je nekaj bolehen, še nadalje ostane v kabinetu ali ne. Njegov naslednik bo zopet ministrski uradnik. POSL. UDR2AL O »SLOVANSKI ZVEZI«. Izdajstvo slovanskih bratov. ,^Praga* -3; “Ptembra. Agrarni poslanec Ldržal, »prijatelj« naših klerikalcev, je izjavil na nekem shodu: Izkušnje češke delegacije 9 »Slov. zvezo« so pokazale, da je češko-nemška sprava nujno potrebna, ki bo podlaga velike In zanesljive parlamentarne večine in parlamentarne vlaide. Tudi posl. Kotlaf se je pridružil izvajanjem Udržala. (Kje pa ostane v tem kal-kulu dr. Šušteršič s svojo klerikalno kohorto?) ZBOROVANJE SODNIKOV NA DUNAJU. Dunaj, 2. septembra. Danes dopoldne se je pričelo zborovanje sodnikov, ki se ga udeležujejo po odposlanstvih organizacije sodnikov iz Avstrije, Ogrske, Nemčije in Italije. Zborovanje je v imenu pravosodne uprave pozdravil justični minister dr. Hohenburger, ki se je v svojem pozdravnem nagovoru izjavil proti ta-kozvanemu prostemu sodstvu. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Ustje, 3. septembra. Osobni vlak, ki vozi iz Prage v Ustje je v nedeljo ob tri četrt na štiri popoldne skočil s tira na postaji Schonpriesen. Več voz je popolnoma razbitih, pet oseb je težko ranjenih. V ZNAMENJU KLERIKALIZMA. Wahrmundova predavanja. Praga, 3. septembra. Profesor dr. Wahr-mund, ki so ga klerikalci svoj čas pregnali iz lnomosta v Prago, ne bo predaval v zimskem semestru na praškem vseučilišču. Zakaj da ne bo predaval, »se še ne ve«, ker NVahrmund ne prebiva sedaj v Pragi. SHOD GOZDNIH DELAVCEV. Ischl, 2. septembra. V Ischlu je bil izredno mnogoštevilno obiskan shod gozdnih delavcev, ki ga je sklical strankin tajnik sodrug Ham-merstorfer. Shod so posetili gozdni delavci iz vsega Salzkammerguta. Shod se je pečal z odpravo neznosnega delovnega reda. OGRSKO. Opoziclonalni shod. Požun, 3. septembra. V nedeljo popoldne je bil tu protestni shod združene opozicije. Govoril je tudi grof Apponyl, ki je izjavil, da želi miru, vendar pa je mir nemožen, dokler ne odstopita Lukacs in Tisza. Poostrena kolportaža. Budimpešta, 3. septembra. Uradni list priobčuje razglas notranjega ministra, ki ureja cestno prodajo listov in uvaja bistvena po-ostrenja. Kolporterji ne sinejo biti mlajši kakor 18 let. Cestni raznašalci dobe prevezo, na kateri bo njih legitimacijska številka. TURČIJA. Proti listom. Carigrad, 2. septembra. Časnikarski biro je sporočil listom pisanje poveljnika 1. zbora, ki liste zadnjikrat poziva, naj ustavijo polemiko o reformah v Albaniji. Liste, ki bodo delali v nasprotju s tem pozivom, bodo ustavili. Spopad na meji. Carigrad, 3. septembra. Kakor poročajo listi, so se dogodili na turško-grški meji pri Tir-novem novi spopadi. Na obeh straneh je bilo 15 težko ranjenih. Nov vali. Carigrad, 3. septembra. Bivšega valija v arhiplu Ekrom-beja so zopet imenovali za arhi-pelskega valija namesto od Italijanov izpuščenega Subi-beja. ALBANIJA. Atentat na vlak. Skoplje, 3 septembra. Pri Čupriliju je bit zopet nameravan atentat na vlak orienzalske železnice. Vlak so še pravočasno ustavili vojaki. Bombo so prinesli v Čuprili. Stališče vstašev. Skoplje, 3. septembra. Vstaši, ki so se vrnili iz gor, so sklenili, da počakajo še do baj-ramovega praznika. Če vlada dotlej ne izvede vseh pogojev, se bo proti njej nadaljevalo sovražno gibanje. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Vjeti Beduini. Rim, 3. septembra. Iz Derne poročajo: General Rajzuli je oskrbel južno fronto s težkimi topovi. Ponoči 29. avgusta so vjeli beduinsko paruljo, obstoječo iz 43 mož in enega častnika VOJNI HUJSKAČI V SRBIJI. Belgrad, 2. septembra. V nedeljo popoldne je bilo tukaj ljudsko zborovanje, ki ga je sklicalo patriotično društvo »Narodna obramba«. Shoda se je udeležilo okolo 3000 meščanov in mnogo častnikov. Vsi govorniki so se navduševali za vojno. Zborovalci so sprejeli resolucijo, s katero poživljajo vlado k najodločnejšemu koraku in zahtevajo zadoščenje za žrtve pri Sjenici in Belem polju. Zborovalci so se razšli mirno in klicali »Boj Turčiji!« BOJ POMORŠČAKOV. Marseille, 3. septembra. Od vlade imenovani razsodniki, ki naj bi poravnali konflikt med vpisanimi pomorščaki in družbo Message-rie maritime, so izjavili, da družba ni dolžna povišati mezdnih postavk svojim nastavljen-cem. RUSKA DUMA. Peterburg, 3. septembra. Te dni bo razpuščena duma in obenem bodo razglašene volitve za četrto dumo. PANAMSKI PREKOP. Los Angeles, 3. septembra. Glavni inženir panamskega prekopa je izjavil v pisanju na pristaniški urad, da bo prekop gotov že v teku leta 1913. MEHIKO. London, 3. septembra. Po poročilih vašing-tonskih listov je prejelo mestno zastopstvo od poslanika Zedinjenih držav v Mehiki, WHsona, brzojav, da so rebeli obkolili 2000 Amerikancev v Kananeji in da vsak hip zavzemo mesto. Bati se je klanja. Wilson sili v mestno zastopstvo, naj zahteva od mehikanske vlade, da nemudoma odpošlje čete, ki bodo osvobodile Ameri-kance. MAROKO. Osvoboditev Francozov? Pariz, 2. septembra. Generalni resident Ly-autey poroča iz Casablance 30. avgusta: Ču-jejo se glasovi, da je Kajd el Glaui osvobodil svojega brata in Francoze, ki so se zatekli k njemu. Lyautey pripominja, da je treba to vest sprejeti z največjo previdnostjo. Nadalje Ly-autey poroča, da se je v Mogadorju 30. avgusta vkrcala kompanija, ki bo skrbela za mir v, mestu in za varstvo inozemskih priseljencev. Novice. * Kinematografska blaznost. Iz Budimpešte poročajo: Kinematografično podjetje v Budimpešti je v četrtek popoldne najelo 16 letnega učenca meščanske šole Dijoniza Kovalika, da bi skočil iz najvišje točke Franc Jožefovega mostu v Donavo v svrho posnetkov za kinematograf. Splezal je na stolp, ki se vzdiguje približno 25 metrov nad vodno površino. Splezal je pa tako hitro, da mu pri stolpu stražeči policist ni utegnil zabraniti. Ko je prišel Kovalik na vrh stolpa, je še nekoliko počakal, da bi bile slike bolj učinkovite, ker je med tem prišla požarna bramba in brizgala v predrznega dečka vodo, da bi ga spravila s tem iz stolpa. Skušala ga je doseči z lestvicami, ali ko so bili gasilci že prav blizu njega, je skočil deček v globočino. Prej se je že slekel in je bil le v plavalnih hlačah. Skok se mu ni posrečil. Nekolikokrat se je v zraku pre-vrgel in je padel s hrbtom v vodo. Izginil je takoj v valovih. Trupla doslej še niso dobili. * Maeterlinck. Dne 29. avgusta je bil pesnik Maurice Maeterlinck petdeset let star. Tihi pesnik, ki je že pred nekaj leti živel izven literatrirnega trga v Gentu, je postal mednarodna veličina, odkar je dobil Noblovo nagrado. Maeterlinck je bil jurist in je izvrševaj advokatsko prakso, kar pa ga ni oviralo, da je pisal najčudovitciše fantastične pesnitve, ki so večinoma izražala skrivnostna plaha čuvstva. Najlepša teh malih dram so „Slepci", kjer so nežno in skrivnosti polno orisane slutnje tistih, ki ne vidijo, vendar čutijo svetlobo. Vedno visi strašna usoda nad ljudmi te prve dobe Maeterlinckovega j isateljevanja. Z Mestna hranilnica LJUBLJANSKA = v Ljubljani, Prešernova ulica 3. ssk Največja slovenska hranilnica, Prometa koncem leta 1911: 614*5 milijonov kron, Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi viožne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5o/0 obrestim in najmanj */a ®/0 amortizacije. Za varčevanje Ima vpeljane domače hranilnike. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. leti je Maeterlinck odrastel tem čudovitim in grozovitim predmetom. Pod vplivom naravoslov-skih študij se je razvedril njegov verski pesimizem se je umaknil veri v življenje. Najlepše spričevalo te spremembe je njegova lepa knjiga »Življenje čebel". Tudi njegova dramatična dela, ki so bila dotlej senčnata 5n slabokrvna, so ^ razživela in »Monna Lisa" je bila velik evropski uspeh. Potem so izšle še nekatere filozofske knjige »Zaklad revnih" in »Modrost in usoda", ki sta tudi podali spričevalo o notranji spremembi v pesniku. Negotovost, sanjavo življenje je bilo dottej Maeterlinckov ideal, zdaj pa je učil »modrost", to se pravi, vsak posameznik naj se zave samega sebe in svojih življenskih pogojev. Takih nravnostnih razmišljevanj je polna tudi Maeterlinckova do sedaj še zadnja knjiga »Modri tič". Nekaj let živi Maeterlinck j. od svetnega hrupa na samotnem gradu blizu Pariza. Hrup literarne borze, pehanje literatov ne prodre do njega, on sam se ne trudi s produciran jem za vsako ceno, Tako zopet stopa eden mladih na prag starosti. Toda Maeterlinck je bil kot mladenič mračnejši kot mož in tako smemo pričakovati od njega še marsikatero duhovito in bodro delo. * Analfabeti v Galiciji. Pravkar je izšla šolska statistika za Galicijo. Iz te statistike je razvidno, da je v mestu Premisel, ki je po velikosti tretje mesto v Galiciji 9000 šoloobveznih otrok, a od teh jih natančno 3300 ni obiskovalo šole. V Premislu že petnajst let niso oblasti uporabljale zakona, ki določa staršem pod kaznijo pošiljati otroke v solo. * Dobiček od brzojava. Države imajo od svojih brzojavnih naprav lepe dobičke. Izračunali so, da ima Anglija 80 miljonov frankov na leto dobička pri brzojavnih napravah; Rusija 73 in tri četrtine miljonov frankov, Nemčija 48 miljonov, Francoska 44 in eno četrtino miljonov, Kitajska 25 miljonov, angleška Indija 21 in pol miljonov, Japonska 19 in pol miljonov, Avstralija 17 in pol miljonov, Avstrija 16 in pol miljonov, Nova Zelandija 11 miljonov, Španska 10 in pol miljonov. Manj kakor 10 miljonov prinaša brzojav v naslednjih deželah: Egipt, Alžir, Belgija, Bosna in Hercegovina, Bulgarija, Čile, Danska, Grško, Nizozemska, nizozemska Indija, Rumunija, Švica, Turčija, Ogrska. V Združenih ameriških državah so vse brzojavne proge last privatnih družb. * Spomenik delavcem. V Tolpudllu na Angleškem so postavili šestim kmetiškim delavcem spomenik. Ti delavci so poizkušali leta 1835. ustanoviti organizacijo in so morali zaradi tega sedem let v pregnanstvo. Spomenik so jim postavile strokovne organizacije. * Najstarejša časopisa na Japonskem, ki sta bila ustanovljena pred 36 leti, izhajata v 130.000 izvodih. Lista se imenujeta „Mai-Nič“ in „Tokio-Nič“. Posamezna številka stane pol-drug sen, t. j. okolo 7 vinarjev. Mesečna naročnina 95 vinarjev. Tiskarji imajo povprečne plače na dan K 1’60 (!). * Pametna odredba. Občinski svet Saar-brticknu na Nemškem je sklenil, da naroča svoje tiskovine le v tiskarnah, ki priznavajo pogodbo med delavstvom in podjetniki. To so zahtevali tudi podjetniki. * Razredna Justica. Dva zaupnika organizacije lesnih delavcev v Hamburgu sta v inse-ratu svarila pred stavkokazi. Ko sta bila tožena zaradi žaljenja časti in nasilstva, sta bila obsojena na 10, oziroma 14 dni zapora. Pomagalo jima ni nič, čeprav sta opravičevala svoje dejanje s tem, da sta hotela opozoriti svoje tovariše, da jih puste pri miru, ker utegnejo drugače priti v nepriliko s sodnijo. * Obsojen urednik. Peterburški mestni glavar je obsodil urednika „Rječi“, ker je prinesla Članek o dogodkih na saratovski univerzi, obsodil na trimesečen zapor. * Rdeči torek v Holandiji. Socialni demo-Kratje so pripravljali za dan 17. septembra, ko se otvori parlament, v Hagu demonstracijo za volilno pravico. Zupan je demonstracijo prepovedal. Nato je izdalo strankino vodstvo manifest, da naj se vseeno vrši demonstracija in sicer v obliki ljudskega tabora. Ko pa se bo peljala kraljica v parlament, bodo prikorakali demonstrantje na trg pred zbornico. * Občutljiv zbornični predsednik. Predsednik avstralskega parlamenta v Sidneyu je izključil iz časnikarske galerije zastopnika „Daily Telegrapha", ki je v uvodniku ostro kritiziral predsednikovo postopanje. * Uničena oporoka. Pred nekaj dnevi je umrl na Dunaju odvetnik Laudenbach, ki je zapustil imetje dveh miljonov kron. Takoj po njegovi smrti se je raznesla govorica, da je svoje ogromno premoženje zapustil v kulturne in dobrodelne svrhe na Hrvaškem. Ker pa niso nikakor mogli najti oporoke, je sodišče uvedlo preiskavo. Osumljena sta vdova Laudenbacha in njen brat, duhovnik Joco Jeremič v Karlovcu, da sta uničila oporoko. * Nekdaj in danes .. Kakor pripovedujejo ^evangeliji, je hodil Kristus reven in brez denarja i'L kraja v kraj. In on, sin vsegamogoč-nega, dostikrat ni vedel, kam bo položil na večer :>vojo trudno glavo. Tako kakor njeniu se le godilo tudi njegovim učencem. Ako bi pa učenik v naših časih hodil po zemlji — bolje bi se mu godilo, ker njegovi nasledniki žive tako, kakor so svci čas živeli razsipni bogatini, ki jih je on tako obsojal in o katerih je dejal, da bo prej šel velblod skozi ušesce šivanke, kakor pa bogatin v nebeško kraljestvo. To ilustrira prav lepo poročilo olomuškega »Pozora«: »Na evharističnem kongresu bo zastopal olomu-ško škofijo kardinal dr. Franc Bauer, ki pride z velikim spremstvom na Dunaj. V slavnostnem sprevodu se bo peljal kardinal Bauer v zgodovinskem zlatem vozu, ki ga uporablja kardinal le ob največjih praznikih. Voz je še iz dobe Marije Terezije. Bitši knezoškof dr Kohn je dal popraviti voz z velikimi stroški malo prej, preden je bil odstavljen. Voz bodo poslali na Dunaj, pri slavnostnem sprevodu ga bo peljalo šest vrancev, katere bodo tildi iz Olomuca na Dunaj poslali. Vsi služabniki in lakaji bodo dobili nove uniforme- Gospod in učenik je hodil ubog in peš po deželi, njegovi nasledniki se vozijo s šesf-uprežnim zlatim, razkošnim vozom in obdaja jih cela četa lakajev v bleščečih oblekah. In potem pridigujejo, da je napuh greh. * Pomorski parniki velikani. Z občudovanjem smo čitali ob katastrofi »Titanica« popise tega velikana in njega notranje uredbe. Imamo pa še mnogo orjakov, ki plavajo po morju in prevažajo ljudi in blago čez morje po širnem svetu. Tak velikan je n. pr. parnik nemškega Lloyda »Cesar Viljem II.«. Dolg je 215 metrov in 22 metrov širok. Pod vodo ga plava 9,6 metra, nad vodo ga je do glavnega krova 7 metrov in nad tem še 6 metrov vrhnjega solnčnega krova. Oba glavna stroja, ki imata vsak po 7 metrov velik vijak, delata za 20.000 konjskih sil. Vsako minuto se zavrtita vijaka ob polni pari 80krat, tako da prevozi parnik vsako uro 23,5 morskih milj ali vozlov (po 1825 metrov). To je okroglo 44 kilometrov, kar presega brzin navadnega osebnega vlaka. Seboj ima parnik 26 rešilnih čolnov. Na parniku je 17 parnih sesalk, ki izčrpajo na uro 9400 kubičnih metrov vode. Parnik ima 17 zračno ne-prodirnih sten in je torej precej varen pred katastrofami. Če človek pogleda v strojnico, se prvi hip zmede. Oba glavna stroja sta namreč 28 metrov dolga in 13 metrov visoka. Kotlom, ki jih je 19, streže 237 mož. Na uro se porabi okolo 125 centov premoga. Stalno moštvo tega parnika šteje 665 mož. Potnikov z vsemi drugimi potrebščinami pa more jemati 700 prvega, 330 drugega in 800 tretjega razreda. Zaseden parnik šteje torej 2500 oseb. Če primerjamo vsa ta števila, razvidimo takoj, da mora biti vsak prostor na parniku kar najbolj izrabljen. 60 K tedenske plače ali 50 do 60 odstotkov provizije dobi vsak, ki prevzame prodajo mojih ščitov in blaga zasebnikom. Strokovno znanje nepotrebno. Izkaziia i. t. d. se dopošlje. Tudi kot postranski zaslužek se dokazljivo da 10 K in več na dan zaslu-"" žiti. Pojasnila in vzorci brezplačno. :::: ANTON HRUBY, Miiglitz Moravsko. :::: Dopisuje se nemško. :::: Kupujte „Zarjo“. Gospodarski pregled. ** Draginja mesa in izvoz živine. Pomanjkanje mesa postaja na Avstrijjskem vedno občutneje in cene so tako visoke, da si delavec komaj vsake kvatre enkrat lehko privošči meso Ker prihaja premalo živine na trg, zato so cene mesa tako visoke. Tirolski deželni odbornik Ha-bicher je napisal članek v »Tiroler Anzeiger«, ki jasno priča, kako brezvestno se igrajo agrar-ci s širokimi ljudskimi masami. V članku pravi, da je letos nenavadno veliko število goveje živine izborne inodolske pasme na prodaj. Za to živino so došla že mnogobrojna vprašanja z Bavarskega, Ogrskega itd. Človek bi mislil, da je vendar najbolj enostavno, da se ta živina proda v domažih deželah in da bodo pristoine oblasti vse potrebno ukrenile, da pride ta živina po zmernih cenah na domače trge. Ali kaj še! Tirolski deželni odbor nima večje skrbi, nego to, kako bo spravil to živino na Bavarsko. Iz dveh okrajev, Imst in Reut, ki sta tik ob državni meji, izvažajo živino lehko brez vseh zaprek. Iz okraja Landeck je pa uvoz prepovedan, ker je tukaj razširjena živinska kuga. In sedaj pripoveduje Habicher, kako berači tirolski deželni odbor v Lonakovem, da priberači dovoljenje za uvoz avstrijske živine na Bavarsko. Zraven pa še pristavlja: »...ne le na Bavarskem, temveč tudi na Moravskem, Odrskem, v Šleziji itd. močno povprašujejo po naši živini.« In s teškimi miljoni so ustanovili na Avstrijskem centralo za razpeečavanje živine, na Dunaju imajo veleklavnico in mestni urad za sprejemanje živine, ali noben od teh uradov se ne gane, da bi ohranil avstrijsko živino avstrijskim konzumeritom! Delavsko gibanje. Socialistično gibanje na Finskem. Finsko strankino tajništvo ravnokar razpošilja svoje poročilo strankinim listom. Število članov je naraslo. Ob koncu leta je imela finska stranka 48.406 članov. Zanimivo je to, dia stanuje le 12.825 članov v mestih, tri četrtine članov pa po kmetih. Velika industrijska podjetja so na Finskem izven mest, a finski socialisti štejejo med svojimi člani tudi vse polno poljedelskih delavcev in manjših najemnikov. Med člani je 37.090 moških in 11.316 ženskih. Strokovne organizacije so štele koncem leta 1911 19.640 članov, leta 1910 pa 15.346. Torej prav lep napredek. Lansko leto se je pričelo z bojem: 1. januvarja so pričeli stavkati tiskarji in so stavkali do 5. aprila. To stavko so denarno podpirale švedske in danske strokovne organizacije. Stavka se je končala uspešno. Sedaj stavkajo zidarji in sploh stavbinski delavci. Vzlic vsem nasiljem ruske vlade se krepe socialistične organizacije. = Strah pred sindikalizmom. Vlada je pozvala francoske učitelje, da razpuste svoja sindikalistična društva. Francoski sindikalistični učitelji so nato izjavili, da se bodo razpustu energično uprli. Naučno ministrstvo zdaj širi potom časopisja vesti, da je določeno storiti skrajne korake proti sindikalističnemu gibanju v učiteljskih vrstah. Če se sindikalistična učiteljska društva do 10. septembra ne razpuste, bodo najpreje postavili učitelje pred sodišča. ki jih bodo obsodila na stroge kazni. Če pa se učitelji še ne uklonijo, namerava jih vlada povabiti pred disciplinarni svet, ki ima v rokah orožje, da hipoma zastavi pot vsem njihovim težnjam. Ampak francoska vlada se ne namerava lotiti le sindikalističnih učiteljev, ampak svojo roko polaga nad delavsko sindikalistično gibanje sploh. V nedeljo je bil v Dreuxu drugi kongres stavbne sindikatske zbornice, ki se je pridružila splošni delavski zvezi. Na shodu ni prišlo do nobenega konflikta,Zvečer pa je imel pogosto imenovani zaupnik zveze železničarjev Vidamant govor, v katerem je napadal policijo in oficirje. Po shodu pa so aretirali Vidamanta in Sordo, tajnika zveze pariških obratov za živila, češ da sta hujskala pioti armadi in jo žalila. Baje sta po Her-včjem zgledu imenovala zastavo cunjo in močno razžalila sodnike. Oba dva sindikalista so v pondeliek po zaslišanju zopet izpustili. Odgovorni urednik Fran Bar tl Izclaja in zalaga založba »Zarje«, r (Tiska ».Učiteljska Tiskarna* w Ljubljani as Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza Caserma. § Ui "to ’5o