Br at ko K r e f t D R . F R A N C E K I D R I Č (23. marca 1880 — 11. apri la 1950) K o j e le tos s lav i l l i t e r a r n i zgodov ina r - s l av i s t d r . F r a n c e Kid r i č , r e d n i p r o f e s o r l j u b l j a n s k e u n i v e r z e , p r e d s e d n i k S l o v e n s k e a k a d e m i j e znanos t i in ume tnos t i , s e d e m d e s e t l e t n i c o s v o j e g a ž i v l j e n j a , j e bi l ispet ves čil. D a j a l j e videz, tla s e m u j e z d r a v j e i zbo l j ša lo , s a j j e n e k a j m e s e c e v p r e d t e m ce lo snel z r o k e p ro tezo , k i j o j e m o r a l nosi t i v e č le t . P o z a k l j u č e n i h s l avnos tn ih s e s t ank ih , k i so m u n e k a t e r i bi l i ze lo p r i s rcu , z las t i s e s t a n e k s s v o j i m i u č e n c i š t i r ih p o k o l e n j , k i ga j e o r g a n i - z i r a l o S lav i s t i čno d r u š t v o , j e b i l n a r a v n o s t m l a d o s t e n i n po ln za le ta . P r i p r a v l j a l se j e , d a se spet z vso v n e m o loti de la , k a k o r j e b i l t e g a v a j e n vse ž i v l j e n j e . S k r b i , d a b i n e k o n č a l P r e š e r n o v e g a a l b u m a in d r u g e g a d e l a s v o j e m o n o g r a f i j e o P r e š e r n u , so k a r n e k a m izgin i le . H o t e l j e iti n a š t i r i n a j s t d n e v n i d o p u s t v domač i k r a j p r i R o g a š k i S la - t ini , d a b i s e t am n e k o l i k o odpoči l , p o t l e j p a bi se spe t v r n i l k s v o j i p i sa ln i mizi . N i h č e n i moge l n i t i n a j m a n j s lu t i t i , da n i smo s lavi l i l e n j e g o v e s edemdese t l e tn i ce , m a r v e č d a se j e t a k r a t že p o s l a v l j a l od ž i v l j e n j a , d e l a i n p r i j a t e l j e v . Zato j e t a k o p o r a z n o u č i n k o v a l a t i . a p r i l a vest , d a j e p o k r a t k i bo lezn i u m r l . S m r t m u j e p r e p r e č i l a , d a b i za- k l j u č i l s v o j a p r e š e r n i a n a in to r a v n o o b š t i r idese t l e tn ic i s v o j e g a p r e - š e r n o s l o v j a , k i ga j e začel l e t a 1910, k o j e o b j a v i l v L j u b l j a n s k e m Z v o n u p o r o č i l o o Z u s n e r j e v i h n e m š k i h p r e v o d i h iz P r e š e r n a . I Bit i p r i m a l e m n a r o d u l i t e r a r n i zgodov ina r , še ni bi l ni t i p r e d š t i r i - de se t im i le t i k d o ve k a k o h v a l e ž e n posel , z last i če si m o r a l n a t em p o d r o č j u o r a t i l ed ino , s a j j e b i lo naše l i t e r a r n o z g o d o v i n o p i s j e p r e d P r i - j a t e l j e m in K i d r i č e m p r e d v s e m b i b l i o g r a f s k o in b i o g r a f s k o . Še t o j e b i lo p r e c e j skopo , k e r j e p r e v l a d o v a l a f i l o l o š k a smer . K o sta si o k r o g ' 1908. l e t a m l a d a u r a d n i k a d u n a j s k e d v o r n e k n j i ž n i c e K i d r i č in P r i j a t e l j r a z d e l i l a p o d r o č j i s v o j i h bodoč ih l i t e r a r n o z g o d o v i n s k i h in v z p o r e d n o s t e m d r u ž b e n i h , po l i t i čn ih in sp lošno k u l t u r n o - z g o d o v i n s k i h r az i sko - v a n j , k o l i k o r so za v s e s t r a n s k o o s v e t l j a v o l i t e r a r n i h , u m e t n i š k i h smer i in osebnos t i p o t r e b n e , n i s t a s to r i l a s t e m l e n e k e g a v t is t i dob i o s e b n o d r z n e g a k o r a k a , m a r v e č j e b i l a to n a r a v n o s t i n d i v i d u a l n o revo luc io - n a r n a odloči tev. N a p o v e d a l a s ta b o j d i le tan t izmu, lažem, »zmotam in p o t v a r a m za r azne pot rebe«, k a k o r j e naslovi l K id r i č s v o j bo j ev i t i č l anek v »Naših zapiskih« 1909. leta . Sk len i l a s ta raz i ska t i in obdela t i s lovensko k n j i ž e v n o - k u l t u r n o p re tek los t in j o t a k o osvetl i t i , da bi dom in svet spoznal naš resnični delež p r i g r a d n j i domače in e v r o p s k e k u l t u r e . P ro fe so r Kidr i č j e p re - vzel dobo od poče tkov do r e v o l u c i j e 1848. le ta , k i se v z p e n j a v t r i v rhove : p r o t e s t a n s k a kn j i ževnos t , r a z sve t l j ens tvo in P reše ren . Ras t in mogočnost tega našega k u l t u r n o - n a c i o n a l n e g a T r i g l a v a j e z vso vnemo pa t r io ta , h k r a t i p a z gorečo r e s n i c o l j u b n o s t j o in n a t a n č n o s t j o n a p r e d - nega znans tven ika za v s e l e j in n e o m a j n o dokaza l r a v n o dr . Kidr ič . N j e g o v a danes že l e g e n d a r n a na tančnos t in vestnost p r i i s k a n j u vseh, t ud i n a j p o d r o b n e j š i h d e j s t e v in dogodkov n i mogla nas ta t i le kot po- sledica s t ras t i do podrobnos t i , m a r v e č ima s v o j izvor t u d i v splošni, na rodov i po t reb i . V b o j u , k i smo ga bili , n a m j e bi l vsak d robec d rago- cen. L i t e r a r n i zgovodinar K id r i č j e mora l dokaza t i , da o b s t a j a m o k u l t u r n o - n a r o d n o že s to le t j a , č e p r a v so se t ega s k o r a j t j a do P r e š e r n a zaveda le le posamične naše glave, t oda n j i h i n d i v i d u a l n a k u l t u r n a za- vest in delo zas topa ta v teh s to le t j ih ves naš t lačeni na rodn i in l j u d s k i kolekt iv , ki doseže s P re še rnov imi »Poezi jami« tud i n a j v i š j e ume tn i ške v r h o v e sve tovnega fo rma ta . Zato j e b i lo p o t r e b n o zbra t i vse, vel iko in malo, zabeleži t i in oceni t i s l e d n j i drobec, vse odkr i to , p r e v e r j e n o in d o g n a n o p a kot moza ik zbra t i v z a k l j u č e n o l i t e ra rnozgodov insko po- dobo naše pre tek los t i . R a v n o p r i tem moza ičnem u p o d a b l j a n j u se j e izpr ičal dr . K id r i č kot n e p r e k o s l j i v mo j s t e r . O p r i j e l se j e n a j t e ž j e g a de la in se odločil za n a j n a p o r n e j š o metodo, k i n i z ah t eva l a od n j e g a le n a j v e č j e ma r l j i vos t i in po t rpež l j ivos t i p r i i s k a n j u in b r s k a n j u , m a r v e č p r a v t a k o si lne b is t rovidnos t i a n a l i t i k a in s in te t ika . Domač im malovernežem in t u j i m zlohotnim zan ikova lcem j e začel dokazovat i , da smo bili , d a smo in d a za rad i t r d n i h k u l t u r n i h t e m e l j e v našega izročila tud i bomo. S f ana t i čn im z b i r a n j e m in r a z i s k o v a n j e m vsega, na videz še t a k o malenkos tnega , splošnega in osebnega, pozi t iv- nega in nega t ivnega , j e u p o d a b l j a l naš s tole tni b o j za b i t j e in neb i t j e , vsa naša d e j a n j a in n e h a n j a v d u h o v n e m in m a t e r i a l n e m svetu, posebno glede n a našo ku l tu rno- l i t e ra rno rast . Ni pisal ideološko-metodoloških č lankov , iz š t u d i j a in de la mu j e sprot i r a s t l a podoba s t a n j a in r a z v o j a d ružben ih ma te r i a ln ih in i d e j n i h gonil al i zavor , v iškov in padcev , borbenos t i in h lapčevs tva , časti in s ramot , osebnost i in p r i t l ikavcev . N j e g o v o pog lav i tno ideološko in metodološko znans tveno goni lo in vodilo j e bi lo — odkr iva t i i d e j n o in ma te r i a lno resnico. « II D r . F r a n c e Kidr i č se j e rodi l 23. m a r c a 1880 v R a d a n s k i vasi p r i Rogašk i Slat ini , G i m n a z i j o j e dovrši l v Mar ibo ru , na to j e šel š tud i ra t s lav is t iko na d u n a j s k o univerzo, k j e r j e t a k r a t p r e d a v a l Va l ros lav Jagič , k i j e n a d a l j e v a l ve l iko t r a d i c i j o s lavis t ične znanost i p o K o p i t a r j u in Miklošiču. Le t a 1906 j e bi l n a osnovi d i s e r t ac i j e »Revision de r glago- l i t ischen Ki rchenbücher« p r o m o v i r a n za d o k t o r j a f i lozof i je . S š i rokega p o d r o č j a splošne s lavis t ike se j e že t a k o j v zače tku s v o j e znans tvene pot i u s m e r j a l p r edvsem v r a z i s k a v a n j e s lovenske l i t e r a rne tvornos t i i n n j e n i h zgodovinskih , n a r o d n i h in ume tn i šk ih p rob lemov . S k u p a j s P r i j a t e l j e m m u gre čast u t e m e l j i t e l j a m o d e r n e l i t e ra rno-zgodov inske s lovenis t ike , k a t e r e pomen ni ve l ik le za na še l i t e r a r n o znanstvo, m a r - več v isti mer i za našo splošno nacionalno, socialno in pol i t ično b o r b o v pre tek los t i . I d e j n a p r i z a d e v a n j a in smern ice n j u n e g a dela se zd ru - ž u j e j o in p r e p l e t a j o z n a j ž l a h t n e j š i m i tokovi naš ih p rogres ivn ih sil. K l j u b svoj i s lovenist ični spec ia l izac i j i ni K id r i č izgubil n ikol i z v id ika s lavis t ike nasploh, s a j j e po podrobn i anal izi domače l i t e r a r n e tvornos t i in s tva rnos t i vedno znova i skal s t ikov, m e d s e b o j n i h vpl ivov in pobud m e d s lovanskimi l i t e r a tu rami . O d tod p a j e vedno našel pot in zvezo z r a z v o j e m sve tovne kn j i ževnos t i , p o u d a r j a j o č našo izvirnost , k j e r j o j e o d k r i l in za t r d n o ugotovi l z vso vnemo n a r o d n e zavest i in ponosa, nič m a n j p a s s t rogos t jo znans tvene resničnost i in pravičnost i , k i mu spr ičo n j e g o v e g a r a z u m s k e g a z n a č a j a ni n ikol i dovo l jeva la , d a bi p r e h a j a l v romant ičn i zanos. Kot š i roko razg ledan č lovek in znan- s tven ik se ni n ikol i i zgub l j a l v ož inah ali dogmatičnost i , m a r v e č j e iz naših sotesk, v k a t e r e so nas večk ra t v p re tek los t i pahn i l e n a m sovražne sile, skuša l v o k v i r u našega l i t e r a r n e g a p r i z a d e v a n j a n a j t i steze n a p lan , zlasti tam, k j e r dos l e j niso b i le t a k o zaznavne in vidne. T o v e l j a zlast i za n j e g o v a r a z i s k a v a n j a p r o t e s t a n t s k e kn j i ževnos t i in razsvet - l j ens tva . Večk ra t j e p r e p r i č l j i v o dokaza l , k a k o smo si tud i v hud i t emi znal i p r ižga t i luč, č e p r a v smo včasih mora l i p r v o i sk ro dolgo in t e ž k o k resa t i o b k r e m e n u r azmer in naše za t i rane , a s k r a j n o t rdož ive bi tnost i . V zače tku le ta 1908 j e posta l K id r i č u r a d n i k v d u n a j s k i dvo rn i kn j ižn ic i . T a s lužba m u j e omogočila , d a j e s v o j e vseuči l i ške š t u d i j e mogel n a d a l j e v a t i s samos to jn im znans tven im r a z i s k o v a n j e m in se t a k o smot rno p r i p r a v l j a t i za bodočega p r o f e s o r j a s lovenske univerze , čep rav j e t a k r a t še ma lo ali s k o r a j nič kaza lo na to. S l edn j i naš znans tven ik- slavist j e bi l zato n u j n o navezan n a t u j e univerze , k j e r p a ni z m e r a j od loča la zgo l j kva l i te ta , k e r so na names t i tve vp l iva le tud i pol i t ične s tvar i , s a j j e b i la s lavis t ika , zlasti p a še s lovenis t ika , t r n v pe t i r azn im g e r m a n i z a t o r j e m . D r . Kidr ič , k i j e bil 1914. le ta n e k a j časa n a š i u d i j u v Rus i j i , se j e 1919. l e ta hab i l i t i r a l n a d u n a j s k i un iverz i za s lovansko f i lo logi jo . V t r e n u t k u , k o p a j e b i la u s t a n o v l j e n a s lovenska un ive rza v L j u b l j a n i , se j e odpoveda l k a r i e r i n a d u n a j s k i un iverz i in postal 1920. le ta r edn i p ro fesor n a l j u b l j a n s k i un iverz i za zgodovino s t a r e j š i h s lovanskih l i t e ra tu r , posebno g lede n a slovensko. O d 1925. l e ta d a l j e j e p r e d a v a l tud i p r i m e r j a l n o kn j i ževnos t . Ko j e s svo j im delom v sk lopu vsega našega znans tvenega i s k a n j a pomaga l u t rd i t i sloves naše un ive rze doma in v t u j i n i , j e h k r a t i z n e k a t e r i m i d rug imi znans tven ik i posvečal n a j v e č sk rb i us tanovi tv i SI ovenske a k a d e m i j e znanost i in umetnost i . P r i tem mu p r i p a d a vel ik delež. V o j n a in o k u p a c i j a sta p r e t rga l i n j e g o v o delo. Goni l i so ga po zapor ih in i n t e r n a c i j a h v I t a l i j i in Avs t r i j i , v ečk ra t m u j e grozi la smr t . P o osvobodi tv i j e posta l p r e d s e d n i k A k a d e m i j e in j i j e z a d n j a le ta , k o j e p r e n e h a l s p r e d a v a n j i na univerz i , posvečal vse svo je sile. Znans tveno delo dr . K id r i ča j e zelo obsežno. Mnogo ga j e razmeta - nega p o r e v i j a h in r azn ih zborn ik ih . T r e b a ga bo zbra t i in izdat i v k n j i g a h , k i bodo še v mar s i čem spopolni le podobo tega našega ve l ikega znans tven ika , k a k o r ga poznamo z d a j na splošno p o več j ih in samo- s to jn ih p u b l i k a c i j a h . I l l Ko j e p r e d dobr imi š t i r idese t imi let i p revze l nase vso dobo od poče tkov do r e v o l u c i j e 1848. leta, b r ž k o n e ni t i on ni t i P r i j a t e l j n i s ta s lut i la , k a j vse še b o v t eh ma lo znan ih in t emačn ih b l o d n j a k i h naše p re tek los t i našel . Pe r spek t iva , k i j o j e imel P r i j a t e l j p r e d seboj , j e b i la v p r i m e r i s Kidr ičem, z i z j e m o P r e š e r n a , j a s n e j š a p a tud i hvalež- ne j š a . D o b a od P r e š e r n o v e smr t i do C a n k a r j a in Zupančiča , k i sta v času razde l i tve o b d o b i j znans tven ih r a z i s k o v a n j dveh mlad ih l i t e ra r - n ih z g o d o v i n a r j e v vzorno n a d a l j e v a l a in zas topala P r e š e r n o v o in Lev- s t ikovo k u l t u r n o in ume tn i ško izročilo, j e s ta la b o l j ž ivo in b o g a t e j e p r e d zgodov ina r j ev imi očmi k a k o r pa dolga, večk ra t m r a č n a s t o l e t j a od poče tkov do P r e š e r n a k l j u b T r u b a r j u , L i n h a r t u in Vodn iku . Našo k u l t u r n o p re t ek los t j e bi lo p o t r e b n o n e samo n a novo osvetl i t i in ocenit i , m a r v e č v mnogih p r i m e r i h m a r s i k a j šele odkr i t i . K a r j e b i lo o d k r i t i j p r e d Kidr ičem, so b i la mnoga ali oma lovaževana ali p a ten- d e n č n o - r o d o l j u b a r s k o in dnevnopol i t i čno izkor i ščana v l i be r a lne ali k l e r i k a l n e n a m e n e našega k l a v r n e g a ma lomeščanskega in meščanskega prov inc ia l izma. I zpe l j a t i našo l i t e r a rno zgodovinop is je iz p rov inc ia ln ih zagat na sve tovno r a v a n in s t em h k r a t i opozor i t i n a naše resnične, o b j e k t i v n e l i t e ra rne , k u l t u r n e i n u m e t n i š k e v r e d n o t e t e r n j i m in svo jemu n a r o d u pomaga t i v b o j u za p rav ice , ki j i m gredo, ni b i la za l i t e r a r n e g a zgo- d o v i n a r j a nič m a n j š a naloga, k a k o r j o i z v r š u j e n a p r e d n i sociolog, če- p r a v se t a p r e d v s e m bor i za p r av i ce d o p r a v i č n e j š e g a , n a p r e d n e j š e g a in h i t r e j š e g a d r u ž b e n e g a r a z v o j a t a k o pr i svo jem n a r o d u k a k o r člo- veške d r u ž b e sploh. Kid r i č j e mora l o d k r i v a t i tud i na še p rogres ivne d r u ž b e n e tokove p redvsem iz k u l t u r n e nads tavbe , s a j sociološki zgo- d o v i n a r ni mogel na p rv i pogled ugotovi t i v t is t ih s t o l e t j i h — razen kmečk ih u p o r o v — k a k š n i h posebnih pol i t ično p rogres ivn ih vzponov, ke r j e p a č naš na rod bil le t l ačansko l j uds tvo , za t i r ano nac iona lno in socialno. Naša e k o n o m s k i d r u ž b e n a osnova j e b i l a bedna , t oda med posebnost i zgodovinskega r a z v o j a v t akšn ih okol išč inah sodi pomemb- nost k u l i u r n e nads tavbe , čeprav se m o r d a man i f e s t i r a včasih le v delu posamezn ikov in v svo j i dobi in d ružb i o saml j en ih po j av ih . N a po- m e m b n o d r u ž b e n o ak t ivnos t k u l t u r n e nads tavbe , ki j o slabi mater ia l i s t i r ad i p o d c e n j u j e j o , j e večk ra t o p o z a r j a l že Engels, p o z n e j e p a Len in . \ IY R a z i s k o v a n j e in o c e n j e v a n j e na še s t a r e j š e kn j iževnos t i , p r i k a t e r i z z g o l j es te t sk imi mer i l i n e p r ideš daleč, ga j e n u j n o n a p e l j e v a l o k temu, da j e š tud i ra l in se p o g l a b l j a l t ud i v sp lošne d r u ž b e n e r a z m e r e in okoliščine, k i so vpl iva le al i p a celo nepos redno določale ob l iko in vsebino t a k r a t n e naše kn j iževnos t i , k i sicer n e u s t r eza s t rogim mer i lom estet ike, k i p a v sk lopu našega n a r o d n e g a in k u l t u r n e g a r a z v o j a n i za to nič m a n j važna . S v o j nazor o l i t e r a rn i zgodovini j e s t e s t ran i j a s n o oprede l i l z i z j a v o v L j u b l j a n s k e m Zvonu 1927. l e ta n a s t r . 452 in 453, k j e r p r a v i : »Poseganje v področja politične, socialne in kulturne zgodovine je pri oblikovanju odgovorov na ta in slična vprašanja neizogibno, a pri literarnem zgodovinarju, ki se hoče osredotočiti, da skozi prizmo svoje stroke gleda in po vidikih njenih potreb ocenjuje, bodo dotični odstavki dobili obliko, ki bo v skladu s to koncentracijo. Značilno je, kako slabo so osvetljena pri nas razdobja, k j e r se literarni zgodovinar zanaša na bodoče delo političnega zgo- dovinarja, a ta zopet meni, da opravi glavno delo že oni.« Znači lna z a n j j e t ud i i z j ava , d a se n e s m e l i t e ra rn i zgodovinar p repus t i t i vods tvu edin ih es te t sk ih oz i rov ni t i tam, k j e r » j im že v res- nici g r e t e h t n a b e s e d a . . . S lovenska k n j i g a j e imela pr i f o r m i r a n j u Slovencev v zaves tno n a r o d n o s k u p i n o p r e c e j d r u g a č n o vlogo nego n. p r . u p o d a b l j a j o č a umetnost«, (ibd.) Kid r i č j e že znane p o j a v e in osebnost i n a novo raz iskal , posamič in v skupnos t i splošnega zgodovinskega r azvo ja , upoš teva l n a s p r o t j a in p r o t i s l o v j a t e r iz vsega t ega v sintezi predoči l resn ična n a p r e d n a in poz i t ivna d e j a n j a in osebnosti . Ni le dokaza l , k a k o t e sno in ne raz - d r u ž l j i v o j e P r e š e r e n človek in pesn ik povezan z našimi in svetovnimi r azmerami , k a k o ras te n j e g o v g e n i j iz s lovenske in s lovanske l j u d - skost i in ž l ah tnega ev ropskega sve tov l j ans tva , m a r v e č j e v isti mer i zgovorno in z ne izpodbi tn imi de j s tv i , z rea l i s t ično-mater ia l i s t ično in rac ional is t ično ana l izo in s intezo izpr ičal našo v r h a t o in n e p r i t l i k a v o k u l t u r n o s t že p r e d P reše rnom, ki se j e ko t g e j z i r pognal iz n j e . Vse to j e izvršil p ro feso r Kidr i č za t o o b d o b j e s to l ikšno znans tveno do- g n a n o s t j o in j a s n o s t j o k a k o r n ihče p r e d n j i m . Posreči lo se mu j e t o e n k r a t za v se l e j za rad i tega, k e r se j e o t rese l vseh p redsodkov p r e j š - n j i h poko l en j , ki so v rednot i l a našo l i t e r a r n o p re tek los t n a eni s t r an i b iog ra f sko in b ib l iografsko , n a d rug i p a r o d o l j u b a r s k o - r o m a n t i č n o in ideal is t ično. S P r i j a t e l j e m sta p r v a pr i nas raz i skova la l i t e r a rne p o j a v e v sk lopu splošnega d r u ž b e n e g a in n a r o d n e g a r azvo ja . Če j e bil P r i j a t e l j roman- tični pozit ivist , j e bil K id r i č v zače tku real is t-pozit ivist , k i se v z a d n j i h svo j ih de l ih r a z v i j a v smeri zgodovinskega mater ia l izma. Kdor raz- i s k u j e k u l t u r n o in l i t e r a r n o zgodovino v n j e n e m n a s t a j a n j u in r a z v o j u tako, da neus t r a šeno o d k r i v a t ud i n j e n a n a s p r o t j a in p ro t i s lov ja , ki k l j u b temu p r e i d e j o n e k j e v svo j s tveno enotnost , ki se j i p r av i na ro - dova k u l t u r a , k d o r se zaveda, d a j e k u l t u r n a n a d s t a v b a sicer osnovana v ma te r i a ln ih d ružben ih t eme l j ih , da pa ne r a s t e iz n j i h n e p o s r e d n o i n m e h a n i č n o , m a r v e č t u d i p o v e l i k i h osebnos t ih , d a m o r e v p l i v a t i t u d i n a s v o j e i zhod i ščne o s n o v e n a z a j , t a k z g o d o v i n a r se p r e j in t r d - n e j e d o k o p l j e d o r e sn ice in p r v i n d r u ž b e n e g a m a t e r i a l n e g a in d u h o v - n e g a r a z v o j a . K i d r i č e v zgodov insk i m a t e r i a l i z e m k o t n a z o r in m e t o d a r a s t e p o s t o p o m a in n e p o s r e d n o iz n j e g o v i h poz i t iv i s t i čn ih in r ac io - na l i s t i čn ih z n a n s t v e n i h i z s ledkov , k a k o r r a s t e iz n j e g o v i h o d k r i t i j in z a k l j u č k o v n a š a l i t e r a r n o z g o d o v i n s k a r e s n i c a in n j e g o v a z n a n s t v e n i š k a osebnos t . S s v o j o »Zgodovino s l o v e n s k e g a s lovstva«, s s v o j i m žal še n e z a k l j u č e n i m » P r e š e r n o m « j e e n k r a t za v s e l e j d o k a z a l , k a k o ni i n n e m o r e b i t i P r e š e r n o v a g e n i a l n a osebnos t le o d b o g a p o s l a n a n a k l j u č n o s t , m a r v e č da r a s t e P r e š e r e n č lovek in g e n i j o r g a n s k o tud i iz vseh , včasi l i s k o r a j r e s že n a d č l o v e š k i h n a p o r o v n a š e p r e t e k l o s t i , iz naše n a r o d n e , l j u d s k e , d r u ž b e n e in č loveške b i t i v p r e t e k l o s t i in n j e g o v i sodobnos t i . P r v i m e d n a š i m i l i t e r a r n i m i z g o d o v i n a r j i j e u s t v a r i l s s v o j o r az - p r a v o » P r i m o ž T r u b a r « (Domov ina , C e l j e 1908) n j e g o v rea l i s t i čn i , z g o d o v i n s k o - l i t e r a r n i i n č loveški , n a r o d n i in v e r s k o - r e f o r m a t o r s k i p o r - t r e t . C e j e že naše l za p r v e poče tke , za p r o t e s t a n t s k o dobo in k a t o l i š k o p r o t i r e f o r m a c i j o m a r s i k a j n a b r a n e g a , č e p r a v včas ih z m o t n o in t en - d e n č n o o b r a v n a v a n e g a , j e b i s t v o n a š e g a r a z s v e t l j e n s t v a in n j e g o v o ve l i č ino o d k r i l in o v r e d n o t i l še le on . Zdi se, d a s t a se t u o b r a v n a v a n a snov in z n a n s t v e n i k o v a i n t imna , v b i s t v u r a c i o n a l i s t i č n a osebnos t , znaš l i v n a j v e č j i sk l adnos t i . I zp r i ča l j e p r a v i p o m e n in u s t v a r i l ž ive p o d o b e r a z s v e t l j e n s k i h o sebnos t i L i n h a r t a , Zoisa, V o d n i k a i. dr . , k r o n a v sega p a j e n j e g o v » D o b r o v s k i « (1930). Z z a v e s t n o soc io loško -ana l i t sko p r o - n i k a v o s t j o j e ugo tov i l d r u ž b e n o p o l i t i č n o o z k o s t n a š e g a p r e r o d a , k o j e z a p i s a l : »Na r a s t g o s p o d a r s k e moči s l o v e n s k e g a k m e t a so n e k a t e r i i zmed p r e r o d i t e l j e v p a č misli l i , a le m a l o k d o bi sii b i l u p a l p r i z n a t i , d a j e k l i c p o r e v o l u c i j i , k i n a j i z t r g a k m e t a iz f e v d a l n i h spon, s loven- s k e m u p r e p o r o d u n u j n o p o t r e b n o geslo, če n a j i m a sp loh resen smise l p r i z a d e v a n j e za r e g e n e r a c i j o in za v e č j e u v e l j a v l j a n j e t i s t ega j e z i k a , k a t e r e g a e n o j e z i č n i nos i l ec j e b i l le s l ovensk i vaščan.« ( P r e š e r e n s t r . V 1 I I - I X . ) V K a k o r j e b i l o že p r e d p e t d e s e t i m i let i p o t r e b n o očis t i t i naš po l i t i čn i A v g i j e v h lev , k a r n a j z g o v o r n e j e p r i č a C a n k a r j e v a k o m e d i j a »Za n a - r o d o v b lagor« , j e b i l o is to p o t r e b n o n a z n a n s t v e n e m p o d r o č j u , če s m o ho te l i p r i t i iz d i l e t a n t i z m a v znanos t , k i se j e s l o v e n s k e m u m a l o m e š č a n u in m e š č a n u zde l a p r a v t a k o n e p o t r e b n a k a k o r p r a v a ume tnos t . Z a h t e v a p o u n i v e r z i j e m o r a l a b i t i p o d p r t a z r e s n i m in k v a l i t e t n i m z n a n s t v e n i m d e l o m . P r o f e s o r K i d r i č j e že k o t m l a d z n a n s t v e n i k spozna l , da j e le b r e z o b z i r n a r e s n i c a v z m m s t v u t i s to r e v o l u c i o n a r n o g iba lo , k i t u d i p o m a g a n a r o d u in d r u ž b i d o p o s p e š e n e g a r a z v o j a v v i š j o s t o p n j o . V »Naših zap i sk ih« j e 1909. l e t a zap i sa l : »Jezo, da se smejo širiti v slovenski javnosti leto za letom napačne pred- stave, slovensko usposobljenost k znanstvenemu raziskavanju pa diskredi- t irati pred inorodci v časih, ko potrebujemo pr iznanja zrelosti za vseučilišče, vodi pero, ko piše opomin: Rojaki, zajmite malce domorodnega usmiljenja in postanite nekoliko opreznejši!... Še premalo štejejo posamezne stroke resnih delavcev in že predolgo nam manjka znanstvene kontrole... Brez ugovora pro- daja par predrznežev bajke kot dokazano zgodovinsko resnico! . . . Kdor si pa postavi tezo po željah srca ali stranke, potem pa opazi le momente, ki govorijo za vzljubljeno tezo, a izpregleda vse, kar govori proti, ni resen delavec! In kdor potvarja zgodovino, da bi privabil v svoj politični tabor mladino, ima morda talent za širokovestnega političnega agitatorja, gotovo pa ne za znanstvenika! In kdor si ne da dopovedati, da si je treba vsak znanstveni moment, s katerim se hoče operirati, ogledati od raznih strani, nič škoda, če umolkne! In kdor ne zna drugega, nego nekritično ponavljati to, kar se prepisuje že desetletja, a še vedno ni pojasnjeno, Bog ž njim! Da pretiravam?! Pa se dajmo!« T a k o o d l o č n o n i p r e d K i d r i č e m nas top i l še n o b e n s lovensk i z n a n - s tven ik . S s v o j i m »Pa se d a j m o ! « j e k o t z n a n s t v e n i k , k i m u j e in m o r a b i t i r e sn i ca g l a v n i smote r , v r g e l v i m e n u r e sn ice r o k a v i c o v a r e n o z n a n s t v e n e g a r a z i s k a v a n j a , p r a v t a k o p a v a r e n o n a š e g a javnega» živ- l j e n j a , s a j vse n j e g o v o n a d š t i r i d e s e t l e t n o de lo z g o v o r n o i z p r i č u j e , d a j e t a k o k o t z n a n s t v e n i k in č l ovek z m e r a j s ta l s r ed i ž i v l j e n j a i n se t u d i o d l o č n o bo r i l za s v o j e znans tveno , po l i t i čno in s v e t o v n o n a z o r s k o spo- z n a n j e . N j e g o v b o j n i p o z i v »Pa se d a j m o ! « j e v r e d n o i m e n o v a t i z a z n a n s t v e n o p o d r o č j e v z p o r e d n o z L e v s t i k o v i m v z k l i k o m »Bog živi k r i t i ko !« S š t ev i ln imi s v o j i m i spisi in s p r e d a v a n j i n a u n i v e r z i j e p r i s p e v a l k r a z b i s t r i t v i p o j m o v in v r e d n o t v to l ik i mer i , d a so se že p r e d v o j n o j a s n o in o d l o č n o iz n j i h ču t i l e t u d i s m e r n i c e za sodobnos t in bodočnos t , k a r so n e h o t e t u d i m e d o k u p a c i j o v ve l ik i m e r i p r i z n a v a l i n a s p r o t - n i k i o s v o b o d i l n e g a b o j a i n n a š e r e v o l u c i j e v s v o j i h j a v n i h i z p a d i h p r o t i n j e m u . D e l o s l a v i s t a - l i t e r a r n e g a z g o d o v i n a r j a j e b i l o o b K i d r i č e v i h po- č e t k i h d v a k r a t t ežko , z las t i še, če si b i l s in m a l e g a n a r o d a . Sve tovn i z n a n s t v e n i s v e t j e u p o š t e v a l in p r i z n a v a l p r e d v s e m t i s t e r a z p r a v e s p o d r o č j a s l av i s t ike , k i so b i l e n a p i s a n e v n e m š k e m j e z i k u . T e g a za s l av i s t e s l o v a n s k i h n a r o d o v ž a l j i v e g a s t a n j a se j e b i l o t r e b a o t res t i . T o n a l o g o so si na lož i l i K i d r i č e v i v r s t n i k i p r e d v s e m p r i m a n j š i h slo- v a n s k i h n a r o d i h . K o so češk i s lav is t i u s t a n o v i l i »Časopis p r o m o d e r n i f i lologii«, j e o t e m p r o b l e m u zap i sa l d r . K i d r i č j a s n e in n a r a v n o s t p ro - g r a m a t i č n e besede , k i ne z a d e v a j o l e s t r o k e same, m a r v e č so p o m e m b n e t u d i z a r a d i s v o j e g a n a c i o n a l n o b o r b e n e g a p o u d a r k a : » . . . M a r s i k a k n a š z n a n s t v e n i k j e p r i i n o r a n ob lač i t i p lod s v o j e g a t r u d a v n e m š k o o b l e k o . . . , t o d a pozab i t i se n e sme, d a n a m p r e o s t a j a le e n a pot , a k o hočemo, d a i zgub i v e l j a v o p o n i ž u j o č p r e g o v o r : s l av ica non l e g u n t u r ( s lav is t ična de la , p i s a n a v s l ovansk ih j e z i k i h , s e n e be ro . O . pr .) , da r a z p r a v l j a m o v p r a š a n j a , k i j i h n e m š k i z n a n s t v e n i k i m o r a j o pozna t i , a k o h o č e j o b i t i n a v i š k u s v o j e s t roke , v s v o j e m jez iku .« (Veda 1912, s t r . 105.) K v a l i t e t - nos t z n a n s t v e n e g a d e l a s l av i s tov m a l i h s l o v a n s k i h n a r o d o v , p i s a n e g a v d o m a č e m j e z i k u , b o p r i s i l i l a t u d i n e m š k e z n a n s t v e n i k e , d a se b o d o n iora l i uč i t i s l o v a n s k i h j e z i k o v . K a k o v o s t i n s t v a r n o s t i z s l edkov in z a k l j u č k o v so bil i p ro f . K i d r i č u ves čas ne i zp rosn i k a t e g o r i č n i i m p e r a t i v v n j e g o v e m z n a n s t v e n e m d e l u . D a j e n u j n o k r e n i t i n a n o v a p o t a in p r a v o l i t e r a r n o z g o d o v i n o p r i n a s še le u s t v a r i t i , j e m o r a l j a v n o p o n o v n o o p o z a r j a t i , k o j e b i l ž e s r e d i b o j a z a n j o . V k r i t i k i G r a f e n a u e r j e v e Z g o d o v i n e n o v e j š e g a s l o v e n s k e g a s lovs tva j e zap isa l , d a se »na S l o v e n s k e m o na log i l i t e r a r n e z g o d o v i n e sp loh in Spec ia lno še s l o v e n s k e vse p r e m a l o r a z p r a v l j a in d a m a n j k a t u d i za d o b o o d P o h l i n a do P r e š e r n a p o d r o b n i h p r e d š t u d i j , o d g o v a r j a - j o č i h m o d e r n e m u p o j m o v a n j u l i t e r a r n o - z g o d o v i n s k e s t roke« . (Veda 1911, s t r . 105.) P r o f e s o r K i d r i č n i u s t v a r i l l e t i s t ih p o t r e b n i h p r e d š t u d i j , m a r v e č j e d a l v s v o j i Zgodov in i s l o v e n s k e g a s lovs tva (od z a č e t k o v d o Zoisove smr t i ) t ud i z v seh s t r a n i u t e m e l j e n o in t r d n o z g r a j e n o s in tezo , k i n i l e ž i v a in b a r v i t a m o z a i c n o g r a n i t n a p o d o b a l j u d i in r a z m e r , m a r v e č j e h k r a t i K i d r i č e v i d e j n i p r o f i l , k i za v s e l e j po l eg » P r e š e r n a « in d r u g i h n j e g o v i h del p r i č a , d a se n a m j e v n j e m i z o b l i k o v a l m o d e r n i n a p r e d n i l i t e r a r n i z g o d o v i n a r , k i g a s k u p a j z d r . P r i j a t e l j e m u p r a v i - č e n o š t e j e m o m e d n a j v e č j e l i t e r a r n e z g o d o v i n a r j e , k a r j i h p o z n a s loven i s t i ka . O m e t o d i in i d e j n o s t i s v o j e g a z n a n s t v e n e g a d e l a n i n e p o s r e d n o v e l i k o p isa l , k e r g o v o r i n j e g o v o de lo s a m o z a n j , t o d a k d a j p a k d a j j e v e n d a r l e r e k e l v p o l e m i k i t u d i o n j e j k a k š n o besedo . » . . . Išči k o m - p o n e n t e , n a p r a v i č r t o in n a p i š i sodbo , k i se t i p o p r e t r e s u vseh m o m e n - t o v zdi p r a v i l n a . (LZ 1912, s t r . 566) . . . N e mis l im, d a sem n e z m o t l j i v , t u d i o n i p o g u m i m a m , d a l a h k o v s a k o s v o j o z m o t o b r e z o k l e v a n j a p r i - z n a m in p o p r a v i m , a r e š p e k t sem ime l že 1911. l e t a l e p r e d a r g u m e n t i , n e p a p r e d p sovko , p o d t i k a n j e m in d e m a g o š t v o m . (LZ 1928, s t r . 5 6 6 ) . . . « T o j e b i l a m o ž a t a , h k r a t i p a b o j e v i t a i z j a v a , k i j e ze lo z n a č i l n a za K i d r i č a č l o v e k a in z n a n s t v e n i k a . N a j o b š i r n e j e p a j e i z p o v e d a l d r . K i d r i č s v o j e n a z o r e o l i t e r a r n i zgodov in i v r a z g o v o r u z u r e d n i š t v o m L j u b l j a n s k e g a Zvona 1927. l e t a (str . 449—458). P r v i č j e t a m m e d d r u g i m t u d i p o u d a r i l p o m e n k o m - p a r a t i v n e k n j i ž e v n o s t i za s l o v e n s k e g a l i t e r a r n e g a z g o d o v i n a r j a : »Slovenskemu l i terarnemu zgodovinarju za starejšo dobo j e minimum iz komparat ivne književnosti ravno tako neobhodno potreben kakor vsakemu drugemu, ako noče, da mu pojavi njegove književnosti ostanejo v zraku. Le oni, ki so mu znane faze in gibala v evropski l i terarni produkcij i , bo razumel, k a j je pomenila za slovensko l i teraturo izguba lastne, jezikovno-homogene državo z lastnim dvorom in plemstvom, v čem je t reba iskati l i terarni pomen reformaci je in prot ireformacije , k a j so elementi preporoda, k a j tvori ceno Prešernovo.« (Str. 458.) O d l o č n o se j e v t em r a z g o v o r u pos t av i l na b r a n i k s l o v e n s k e l i t e - r a r n e zgodov ine , k i so j i n e k a t e r i »Jugos lovan i« oč i t a l i o z k o s t : »Raziskovanje slovenske l i terarne preteklosti štejem med naloge, kater ih moderno reševanje je po pr ičakovanju internacionalnega znanstvenega sveta predvsem naša dolžnost. Razočaranje onih, ki so mislili, da se vrši publici- stično delo slovenskih l i terarnih zgodovinarjev na naši univerzi v preozkem okviru, se mi ne zdi le nasprotno pravičnemu pojmovanju jugoslovanstva, ampak tudi protivno ekonomični razdelitvi znanstvenega dela. Dokler bo večina slovenskih literarno-zgodovinskih problemov šele načetih, se znan- stvenik, ki mu dekret p redpisu je med slovanskimi l i teraturami »poseben ozir na slovensko«, ne more z večino dela vdinjat i drugje.« (Str. 449.) Č e p r a v n i moge l z a k l j u č i t i s v o j e g a »P re še rna« , n a k a t e r e g a es te t - s k o s i n t ezo j e t a a l i o n i č a k a l celo z n e z a u p a n j e m , j e v e n d a r l e t u d i t o p o g l a v j e d r u g e g a d e l a s v o j e m o n o g r a f i j e p r e c e j n a k a z a l v g o v o r u » P r e š e r e n in mi«, k i g a j e govor i l n a g l a v n i s k u p š č i n i A k a d e m i j e zna - nos t i in u m e t n o s t i v L j u b l j a n i d n e 8. f e b r u a r j a 1946. T a m p r a v i m e d d r u g i m : » . . . N a j govori Prešeren o čemerkoli in v kakršnikoli pesniški obliki, vedno čutiš, da se izpoveduje genialni umetnik, ki za jema vsebino svoje izpovedi iz globine razgibane notranjost i ter pozna in s suvereno lahkoto obvladuje vsa raznolika sredstva, vso pisano aparaturo, ki naprav l j a za evropsko šolani okus iz gmote in pokuša dovršeno umetnino. Njegove pesnitve so utr inki razpoloženj mojstra, v kater ih presenečajo še tako razvajenega poznavalca evropskih l i terarnih vrednot odlike, ki so v taki vsestranskosti združene le pri velikih pesnikih svetovnega slovesa: raznolikost, zlasti tudi, kar se tiče verza in kitice; skladnost med vsebino in obliko; premišljeno valo- vanje vsake vrstice, ki se prepušča le na videz enakomernemu menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov, sicer pa predstavlja svojevrsten, sila živ organizem; smisel za blagozvočnost, izredno bogastvo prispodob, ki so pa skoraj vedno nazorne in lahko umljive, pogosto tudi, kakor njegov ukrasni pridevnik, čustveno pogojene; umerjenost in jasnost stavka in celotne zgradbe; tehtanje vsake besede, ki je vedno tudi na takem mestu, da imaš občutek: ne bi smela biti drugje, pa četudi se ti sem ter t ja zdi, da se ravna stavek nekoliko po latinski sintaksi; želja izogniti se vsakemu pret iravanju in vsaki banalnosti, duhovite domislice in besedne igre. Pri tem je jezik Prešernove poezije dvignjen vedno na pesniško višino, razen če ima pesnik sam poseben namen, da išče tudi grob izraz. Tako so vrednotili Prešernovo pesem . . . tudi tujci , ki niso poznali raz- vojne čr te slovenske poezije. Kdor pa se bliža Peršernovi umetnini z upošte- van jem črte, v katero postavlja Prešerna strogi zakon časovne zapovrstnosti, ta mora še bol j strmeti, ka j t i Prešernova pesem se mu mora zdeti kot čudež, kot meteor, ki те padel na slovensko zemljo iz zračnih v i š i n . . . V Prešernu . . . j e prvič v zgodovini slovenskega pesništva spregovorila osebnost, ki j e stala enakovredno na isti s topnji s čudodelci med i tal i janskimi, francoskimi, špan- skimi, angleškimi, poljskimi in ruskimi pesniki svojega časa in p re j šn j ih časov, osebnost, ki ni s lučajen posnetek posebne knj iževne šole, ker ji doba in vplivi ne more jo izpremeniti temel jne osnove genialnosti, dasi jo lahko poglobijo ali tudi obsodijo na m i r o v a n j e . . . Prešeren je na j t eh tne j š i dokaz naše umetniške volje, a obenem na našo srečo absolutna vrednota v smislu svetovne pesniške republike.« (Letopis ZAU, str. 199, 200.) N a v e d e l sem s a m o n e k a j mis l i iz t e g a za K i d r i č a t a k o z n a č i l n e g a s e s t a v k a , k i d o v o l j z g o v o r n o p r i ča , d a j e o b d e l u in z le t i v n j e m z o r e l a i d e j n a in e s t e t s k a o c e n a P r e š e r n a . P o r a z g o v o r i h z n j i m in v zvezi z z g o r a j š n j i m i n a v e d k i t r d i m , d a g a j e g loboko , n o t r a n j e , č lo- v e š k o in e s t e t s k o d o k o n č n o z b l i ž a l o s P r e š e r n o m r a v n o t r p l j e n j e v j eč i in i n t e r n a c i j i . Z a t o t u d i p o l a s t n e m d o ž i v e t j u p o p r a v i c i u g o t a v l j a , d a j e »ed ino on , t ih i , a n a j z g o v o r n e j š i b o d r i l e c naš ih b o r c e v i n n a j z v e - s t e j š i s p r e m l j e v a l e c n a š i h i n t e r n i r a n c e v , b i l v r e d e n « pozo rnos t i , k i m u j o j e d a l o n o v o o b d o b j e n a š e zgodov ine . B i s tvo K i d r i č e v e g a z n a n s t v e n i š k e g a z n a č a j a j e zade l že 1920. l e t a d r . P r i j a t e l j v k r a t k e m p o r o č i l u o n j e g o v i k n j i g i »Die p r o t e s t a n t i s c h e K i r c h e n o r d n u n g d e r S l o v e n e n im XVI. J a h r h u n d e r t « (Slavica , H e i d e l - b e r g 1919), k o j e z a p i s a l : »2e doslej smo poznali dr ja Kidriča kot preiskovatelja, ki nam je v šte- vilnih obravnavah in razpravicah nekatero onlapno sodba naše književnosti in kul turne zgodovine tesneje opredelil, marsikateri razblinjeni pojem zgostil in napolnil z dognano vsebino. Karakteristično je bilo dosedaj zan j ono pre- g a n j a n j e po diletantih v našo znanost zanesenih ,pomot in potvar' , pri kate- rem j e pokazal veliko vztrajnost , pronicavost in eksaktnost, združeno z izredno, živo l jubezni jo do predmeta in znanstvene resnice. Pr ičujoča knj iga monograf i je predstavl ja prvi njegov večji koncept, s katerim j e dokazal, da zna nad skrbno analitično urejenimi, pretehtanimi in razvrščenimi podrobnostmi razpeti s krepko roko vzbočeno sintetično streho. Moderno in za naše k r a j e doka j novo se mi zdi pri d r j u Kidriču zlasti to, kako on gleda na k n j i g o . . . kot na ŽI'D stvor, kako išče v preteklosti pota do njega, kako ga na jde in ga kakor dramatik svojega junaka opazuje po n jega porajanju iz okoliščin časa in kraja , kako se vglablja vanj, motreč z na vse strani uprt im očesom, kako iz najrazl ičnejš ih snovi in sokov dobiva ogrodje, meso in kri — kot živo dete živega individualnega človeka, člana človeške družbe. Kar j e p re j šn j i zgodovinar opisoval, konstruiral, to moderni historik pous tvar ja in podoživlja. . . . Značilno za d r j a Kidriča j e . . . na jves tnejše t eh tan je vseh podatkov, prodi ran je do dna vsem, tudi stranskim vidikom, odpirajočim se mu tekom izsledovanja, a zraven o d k l a n j a n j e vsakih zastranitev z glavne poti in pa skopost in natrpanost forme, ki dela Kidriča v slovenski besedi, navajeni bolj na ekstenzivnost, t ež je čitl j ivega nego v nemškem jeziku, razpolagajočem z znanstveno tesneje očrtanimi izrazi.« (ČJKZ II., str. 114.) K a k o s t a d r . P r i j a t e l j in d r . K id r i č , k i s t a v naš i l i t e r a r n i zgodovin i p r a v t a k i p o m e m b n i sov r s tn i šk i d v o j i c i i n ve l ik i osebnos t i , k a k o r s ta v k n j i ž e v n o s t i C a n k a r in Županč ič , d r u g d r u g e g a r a z u m e l a , p r i č a v d o p o l n i l o z g o r n j e g a n a v e d k a še o d l o m e k iz č l a n k a , k i ga j e K i d r i č n a p i s a l P r i j a t e l j u o b n j e g o v i p e t d e s e t l e t n i c i : »Njegovo delo znači pričetek nove dobe v slovenski l i terarni in kul turni zgodovini: sistematičnega i skanja in reševanja problemov; odgovorov na vpra- šanja, z aka j tako in ne drugače; uvrs tavanja slovenske s t ru j ice v evropske toke; klesan j a duševnih fiziognomij; določanja relat ivne in absolutne cene. . . . Skoro vsaka doba našega duševnega ž iv l jen ja je dobila tudi njegovo o sve t l j avo . . . Doganjivost in vsestransko veselje do dela sta mu prirojena. Noben posel, ki jo v zvezi z njegovim iskanjem, mu ni pretežaški, nobeno vprašanje , katero se mu o p r t u j e pri delu, se mu ne zdi premalenkostno. No- beden njegovih prinosov nima pečata slučajnosti, vsak priča o graditel ju, ki v duhu zre dograjeno stavbo ter pozna vse n j ene arhi tektonske potrebe. Objekt iven znanstvenik j e in t u j e mnen je in prepr ičan je spoštuje, a obenem jo osebnost, ki ne skriva svoje misli in sodbe. Tudi v lastnem, znanstvenem obl ikovanju je estet, ki pr is luškuje ritmu stavka, tehta besedo, l jubi poetično sliko. Rad se v oblikovanju razmahne, ker čuti, da se sme.« (ČJKZ V. 1926, str. 158.) Č e p r a v s t a b i l a t a k o r az l i čn ih s t ikov , t e m p e r a m e n t o v in z n a n s t v e - n i šk ih z n a č a j e v , s t a k l j u b r a z l i k a m naš l a d r u g za d r u g e g a k l j u č in si t o v a r i š k o p r i z n a v a l a p o z i t i v n e t v o r b e s v o j e g a de la . N a j b o l j j u j e v e z a l a l j u b e z e n d o vsega s l o v e n s k e g a in p a k v a l i t e t n o s t de la . N a š a z g o d o v i n a j u b o z m e r a j o m e n j a l a v z p o r e d n o , č e p r a v j e d r . K i d r i č p r e - živel d r . P r i j a t e l j a za 13 le t , t o d a p o n j e g o v i smr t i j o vodi l sam n a p r e j , k a k o r s l a p r e j s k u p a j u s m e r j a l a . K o j e m o r a l d r . K i d r i č p r e v z e t i n a naši u n i v e r z i še s lo l ico za k o m - p a r a t i v n o k n j i ž e v n o s t , j e v z p o r e d i l z n j o tud i s v o j a s loven i s t i čna r az - i skovan j a , k a r j e da lo n j e g o v i m izs ledkom s p o d r o č j a naše l i t e r a rne zgodovine po t r ebn i sve tovni okv i r . K a k o so se naš i samorašči tokov i s p a j a l i s svetovnimi , j e n a j l e p š e dokaza l s p r v i m de lom svo je mono- g r a f i j e o P r e š e r n u , n ič m a n j pozornost i in p r i z n a n j a p a ne zas luž i jo n j e g o v e ugo tov i tve za p ro t e s t an t sko in r a z s v e t l j e n s k o dobo, k i so n a m šele p o n j e g o v i zgodovinski upodobi tv i j a s n e in žive. Iz vsega n j e g o v e g a znans tvenega de la o d m e v a ve l iko s p o z n a n j e : da j e b i la p r i malem, za t i r anem n a r o d u r a v n o k n j i g a , p i sana v n j e g o - vem jez iku , č e p r a v s p r v a le p revod , na to t v o r n a p r e d e l a v a in napos led samobi tna , t i s ta d u h o v n a in h k r a t i od loč i lna m a t e r i a l n a sila, k i ga skozi s t o l e t j a ni o h r a n j a l a le p r e d u n i č e n j e m , m a r v e č mu j e p o d v o j e n o v rača l a t i s to ž i v l j e n j s k o silo, k i j e s icer ves čas prvobi tno , a sk r i t o t le la v n j e g o v e m l j u d s t v u , d a se j e n e k e g a d n e vzdrami lo , zavede lo in napos led dvigni lo g lavo in pest — na rodno , k u l t u r n o in socialno. K temu našemu r a z v o j u v z a d n j i h š t i r ideset ih le t ih j e dr . K id r i č izda tno pr i speva l , s a j j e b i lo n j e g o v o ž i v l j e n j s k o geslo — pomaga t i s svo j im de lom do resnice in n a p r e d k a . Y pre tek los t i n i vedno žel p r i z n a n j a za to. Za rad i znans tvene in č loveškoprogres ivne u s m e r j e n o s t i so ga med o k u p a c i j o vlačil i p o j ečah in i n t e r n a c i j a h . Smr t m u j e b i la s t a lno za pe tami . Sele o s v o b o j e n j e mu j e pr ines lo splošno p r i z n a n j e . Smr t ga j e za- t e k l a ravno , ko se j e p r i p r a v l j a l , da se znova p o p r i m e de la in ga v s a j tu i n t am zak l juč i , č e p r a v za nobenega znans tvenega ali ume tn i škega de lavca p r a v e g a z a k l j u č k a v delu ni, k e r se vedno znova p o r a j a j o nova v p r a š a n j a in o d k r i v a j o d o t l e j neznana g rad iva . O b sedemdeset le tn ic i j e mogel s ponosom zret i n a s v o j e o g r o m n o ž i v l j e n j s k o delo, k i j e za našo l i t e ra rno-zgodovinsko znanost nep re - cen l j i ve in t r a j n e vrednost i . P o k o l e n j a naš ih bodočih l i t e r a rn ih zgodo- v i n a r j e v bodo z m e r a j č r p a l a iz n j e g a . V našo splošno n a r o d n o in ku l - t u r n o zgodovino p a se j e t r d n o zapisal kot znans tven ik in č lovek še za rad i tega, k e r j e tud i v n a j t e ž j i h dneh s ta l t r d n o in samozaves tno na s t ran i l j u d s t v a in n j e g o v e revo luc i j e .