Načrt disciplinarnega zakona za Istro. Po predlogu deželnega zbora Svoje mejne grofije Istre ukazujem to-Ie: Olen I. III. oddelek, t. j. §§ 43—55 deželnega zakona z due 30. marca 1870, dež. zak. in ukaz št. 19, se t sedanji obliki razveljavi in na njegovo mesto stopijo sledeča določila. § 1Učiteljske osebe se kaznujejo, ako pre- krše vršenje dolžnosti, ki jim jih nalagata služba in službena prisega, ali ako s svojim izvenšolskirn vedenjem škodujejo učiteljskerou ugledu ali svojemu delovanju kot učitelji in vzgojevalci. §2. Eazni so: I. opomin, II. disciplinarne kazni. Opomin more biti usten ali pismen, a izreče ga v smislu odredne ustauove okrajni šolski svet. Disciplinarne kazni so: 1. Pismen ukor. 2. Denarna kazen od 20—100 K, ki se ima izterjati v 12 enakih mesečnih obrokih od letne plače in ki gre v deželni šolski zalog. 3. Odložitev kviukvenij« za eno in najve6 za dve leti, a to tako, da nima nobenega vpliva na naslednje kvinkvenije. 4. Izguba stalne namestitve na dotičuem mestu. 5. Odpust od dotičnega službenega mesta. 6. Odpust iz učiteljske službe. Disciplinarne kazni izreče disciplinarni senat v smislu naredbene ustanove, a ni vezan držati se zgoraj navedene vrste kazni. Kazni, razen one pod 6, se brišejo po triletnem neoporečljivem službovanju. *) Ta naSrt smo prejeli 8 prošnjo, da ga objavimo. Dne 11. t. m. bo istrsko slovensko učiteljstvo o njem razpravljalo. Uredn. Učitejjske osebe, ki bi bile obsojene sodno, da izgube pravico voliti v občinsko zastopstvo, ima deželni šoK-ki svet takoj odpustiti, ne da bi mu bilo potreba vprašati za to razsodbe disciplinarnega senata. §3. Ako spozna okrajna Jolska oblast. da zaradi postopanja disciplinirane učiteljske osebe trpi rjgled učiteljstva in šolstva, jo sme deželni šolski svet rned disciplinarnim postopkom suspendirati od službe, a ne sme ji ustaviti nje službenih dohodkov. §*• Kazenski seoat ima sedež tam, kjer deželni šolski svet, a člani tega se pozivljajo in plačujejo t smislu ustanov, ki veljajo za člane deželnega šolskega sveta. Disciplinarni senat obstoji: 1. Iz predsednika, a ta je zmerom predsednik deželnega šol. sreta, odnosno njegov namestnik. 2. Iz administrativnega poro5evalca dež. šol. sveta. 3. Iz štirih članov, ki jib izbira deželni odbor, a ne smejo biti člani ne okrajnega ne deželnega šolskega sveta ter morata biti dva slovenske ali hrvaške, a dva italijanske narodnosti. 4. Iz treb članov in dveh namestnikov, ki jib izbere slovensko-hrvaški oddelek deželne učileljske konference; ti člani in njih namestniki morajo biti stalno nameščene učiteljske osebe v Istri. člani slovensko-hrvaške narodnosti, izbrani od deželnega odbora, in člani, oziroma namestniki, izbrani od slovensko-hrvaškega oddelka deželne konference, se pozivijajo v senat, kadar se ima razpravljati o uSiteljski osebi, službujoči na šoli s slovenskim, oziroma hrvaškim učnim jezikom; dočim se pozivljajo v senat člani italijanske narodnosti, izbrani od deželnega odbora, in člaui, oziroma namestniki, ki jih izbere italijanski oddelek dežel. učiteljske konferenee, kadar se ima razpravlj4i o uči- teljski osebi, službujoči na šoli z italijanskim učnim jezikom. Namestniki članor, navedeni v 4. točki, se pozivljajo v senat, kadar je kateri član zadržan ali pa je sam obtožen. Poslovni rok disciplinarnega eenata se zlaga s poslovnim rokom deželnega šolskega sreta. Disciplinarni senat napravlja veljavne sklepe, ako je navzočen predsednik, oziroma njegov naraestnik, administrativni poročevalec dež. šol. sveta in trije člani in ako za predlog glasnje večina prisotuih. Predsednik, oziroma njegOT namestnik ne glasuje nikdar. V slučaju, da je enakost glasov pade predlog. Da je sprejet predlog za odpust iz učiteljske službe, morata zanj glasovati dve tretjini navzočih. §5- Učiteljske osebe morejo biti kaznoTane samo na podlagi pismene pritožbe pri okrajnem šolskem svetu in zaradi pozredeb in razprave t smislu narednih ustanov. Vsaka pritožba mora biti podpisana od tožitelja in naj je ta zasebna ali uradua oseba. Na nepodpisane pritožbe se ne sme ozirati, pač pa se jih mora enostavno zavreči. Enako je zavreči pritožbe, ki bazirajo na Darodnem ali politiškem prepričanju učiteljske osebe. §6. Okrajni šolski svet dostavi mko pritožbo z vsemi prilogami dotični učiteljski osebi s pozivom, da se pismeno opraviči v času 30 dni ali eventualno vloži proti tožitelju tožbo pri sodniji zaradi žaljenja časti ali zaradi obrekovanja. Ako dotična učiteljska oseba vloži tožbo na sodnijo, mora to naznaniti okrajnemu šolskemu svetu in po razpravi predložiti razsudbo. Ako je obsojen tožitelj dotične učiteljske osebe, preneha vsak nadaljni postopek. K pisraenemu opravičevanju more priložiti zatožena učiteljska oseba pismeue izjave svojib. prič. §7. Okrajni šolski svet razpravlja v svoji seji o pritožbi in optavičevanju pritožene učiteljske osebe ter sklene, ali se ima oprostiti ali se jo kaznuje z opominom, ali se postayi predlog na deželni šol. svet, da se diseiplinarno postopa proti zatožencu. Ako okrajni šolski svet sklene ustni opomin, mora istodobno skleniti, ali ima izreči t& opomin okrajni šolski nadzornik ali en zastopnik učiteljstva v okraj. šol. svetu. § 8. Na predlog okrajnega šolskega sveta more odrediti deželni šolski svet, da se uvede proti zatoženi učiteljski osebi disciplinarni postopek, ali pa ukazati, da jo okrajni šol. svet kaznuje 8 pismenim opominom. Ako deželni šol. svet sklene, da se uvede proti zatoženi učiteljski osebi disciplinarni postopek, določi dan javne ustne razprave pred disciplinarnim senatom. K tej javni razpravi povabi deželni šolski svet tožitelja in njegove priče, ako jih je navedel v zatožbi, ter aatoženo učiteljsko osebo in nje priče, ako jih je navedla v pismenem opravičevanju. Dotična vabila se moraje vročiti straukam vsaj 30 dni pred obravnavo. §9. Zatoženee in tožitelj moreta privesti k javni obravnavi tudi druge priče, ako sta jih naznanila vsaj tri dni pred obravnavo deželnemu šolskemu svetu. Zatoženec more privesti tudi branitelja, ako je to naznanil vsaj pred pričetkom obravnave predsedniku disciplinarnega senata. Brauitelj more biti stalno nameščena učiteljska oseba, ki službuje v Istri, ali pa tudi odvetnik. § 10. Disciplinarni senat izpraša tožitelja, obtoženea in vse priče. Člani disciplinarnega senata, obtoženee in njegov branitelj smejo postavljati pričam vprašanja, ako to istodobno naznanijo predsedniku senata. Obtožencu, oziroma Djega branitelju pripada pri obravnavi zadnja beseda. Ves postopek obravuave in vse izjave se zapišejo t zapisnik. Kadar se dovrši preslišanje, kakor je Bgoraj navedeno, se odstrani senat in obdrži tajoo sejo, v kateri se sklene z glas,ovanjem, ali se ima obtoženea oprostiti ali kaznovati. V zadnjem slučaju določi na podlagi glaso?anja tudi kazen. Proti razsodbi disciplinarnega senata imata pravico se pritožiti tožitelj in obtoženec pri ministrstvu za bogočastje in uk v dobi 30 dni potem ko se je vročila pismena razsodba. § 11. Priče, ki so vedoma izjavile neresnico pred diseipliDarnim senatom in s tem hotele zavesti senat, da bi izrekel kriro razsodbo, je ovaditi državnemu pravdništvu, da jih zatoži kazenskemu sodišču, ki jib kaznuje na podlagi kazenskega zakona. § 12. Vsi spisi in zapisniki, nauašajoč se na disciplinarni postopek, morajo biti sestavljeni v onem jeziku, ki je učoi jezik one šole, na kateri službuje obtožena učiteljska oseba. V istem jeziku se mora voditi razprava in v istp.m jeziku mora izreči senat ustno in pismeno razsodbo. § 13. Pisarniško osobje, ki ga je potreba pri disciplinarnem postopku in zasedanju discipli- narnega senata, daje okrajni, oziroma deželni šolski svet. § H. Vae stroške vzdrževanja razprav pred diseiplinarnim senatora se plačuje iz deželuega šolskega zaloga, a v slučaiu, da je obtoženec oproščen, jih mora povrniti tožitelj deželnemu šolskemu zalogu. V tem slučaju je dolžan tožitelj povrniti tožencu vse stroške, provzročene mu zaradi obtožbe, ne izvzemši tudi onib za branitelja. Člen II. Ta zakon stopi v veljavo oni dan, ko zadobi najvišje potrdilo. Clen III. Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročeno, da skrbi, da se ta zakon vrši.