SO. številtra. • lirtimi, i WpWi, Z. marca XLIX. Ido. .Slovenski Narod* velja v tfmbljanl na dom dostavljen: celo leto naprej • ■ • . K 24-— pol leta m - 12-— četrt leta . . -» pa mesec m • mi 6- 2-- ▼ npravr.ištvu prejeman: celo leto oaprej • 9 • . K 22*~ pol leU . • • • • . 1F— četrt leta m # 5*50 na mesec - • ••-'« • 1*90 DopfsT naj se frankirato. Rokopisi se ne vračajo, creonršivo: Knailova ulica si. 5 (v pritličju levoj telefon št 34. Iskafa vsak dan sveeer izvzcmil nedelfe in praznike. laserati veljajo: peterostcpna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d* to je administrativne stvari. m—— Posamezna stsrrlka vei'a 10 trlnarfev. — Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Naredna tiskarna" telefon št. 85. .Slovenski Narod" ¥0lja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej pol leta aa m . četrt leta m m • • na mesec • m • • K 25-— . 13'-# 650 . 2 30 za Nemčljot celo leto naprej - • t X 3>-za Ameriko in vse druge dežele i celo leto naprej , » • « X 35.— Vprašanjem glede inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« VpravniŠtvo (spodaj, dvorišče levo), KnaHova ulica si 5, ieleSon št.85« bitki ori Verdunu. BOJI NA CELI FRANCOSKI FRONTI. EerGiin, !. marca. (Kor. urad.) VVoIiiov urad poroča: Vefiki glaviri stan dne 1. marca. Zapadao bojišče. Artilerijska delavnost je bila tudi včeraj na mnogih delih fronte zelo živahna, z:asti na sovražni stra- la več točkah je zasledoval na-sproinik 5 tern seveda fe namen, da bi nas premotil. Nasprotno pa se zdi, da se v po ■rujan! ob Yseri ter med Maso in Moslo trudi, prizadejati nam resno škodo. Svojega namena ni dosege! zračnem boju smo pri Meninu premagali neki angleški dvokrovnik. Id so vieti. Obrambni topovi so dva francoska dvokrovnika, enega pri Vezaponinu, severo - zapadno od Soissonsa, — letalci vjetl. — drugega tik iugo - zapadno oa Soissoasa, letalci najbrže mrtvi. Letalo, katero je vodil poročnik v rezervi KuhL opazovalec poročnik v rezervi Kaher. Je ustavilo na progi Eesancon - Jussey neki vojaški transportu] vlak z bombami ter se uspešno borilo s svojo strojno puško proti transportnemu moštvu, ki je izstopilo. Vrhovno armadno vodstvo. ■ FRANCOSKO URADNO POROČILO. 29. februarja popoldne. Severno od Verduna se je obstreljevanje silneiše nadaljevalo. V odseku vzhodno od Mase so se čez noč silni krajevni napadi v okolici vasi Pouau-mont večkrat obnovili. Prišlo je do boja moža proti možu. Naše čete so napade zavrnile. V Voevru se je posrečilo Nemcem po močni artiljerijski pripravi zavzeti vas Mauhenlles. Takojšnji protinapad nam je dal za-pj (ni rob vasi nazaj. Vas obstreljujemo. V Lotaringiji je vdrl sovražnik z majhnimi oddelki v neki »nirani jarek, od koder pa smo ga skoraj takoj zopet prepodili. Z lega dela fronte ni poročati ničesar. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 29. februarja. Danes je obstreljevala naša artiljerija sovražne jarke. Pri Ovillersu, Authuillu in Fro-mellesu na obeh straneh močno artiljerijsko delovanje. Pri Vpresu smo zbili pri MerviHn za našimi črtami neko nemško letalo tipa »Albatros . Neko drugo nemško letalo je prevračajoč se padlo goreče za nemške črte. Ententa se zopet posvetuje. > Nov oje Vremja< poroča s fran-coske fronte, da so se vršile zadnje dni v hrane glavnem stanu velike in važne konference, katerih se je udeležil tudi angleški vrhovni poveljnik Sir Pctiglas Maig. Francoska vojska pričakuje rusko ofenzivo, ki r;aj razbremeni francosko fronto. Baje bo dobil tudi general Sarrail te dni povelje, da prične z ofenzivo v Makedonijo. V francoskem glavnem stanu so prepričani, da so poslali Nemci elito Mackensenove armade z grške meje na francosko fronto. Fort DouaumCnt. Dunaj, l. marca. (Kor. urad.) Nasproti francoskemu poročilu, da je bil fort Douaumont razorožen in da je torej njega osvojitev brezpomembna, je konstatirati: Z ozirom na izkušnje v Liittichu, so Francozi res odstranili v betonskih pozicijah se nahajajoče topove iz Pouaumonta ter jih postavili v bližnje baterije. Vendar pa so ostali v utrdbi topovi, ki so se nahajali v nekem oklopnem stolpu in še posamezni drugi topovi. Za fort določena infanterijska posadka enega bataljona, ni prišla pravočasno v utrdbo, pač pa je pri-bežalo v njo kakih 1000 vojakov iz okolice, ki se pa vsled silnega rimskega ognja niso upali zasesti Ivinih pozicii. Vsled tega tudi pri sin nih puškah ni bilo nikogar. Pač pa je streljala zgoraj popisana artiljc rija. Smešna trditev, da Pcuaumon? ni stopil v akcijo, je ovržena že z ?ej-stvom, da smo našli tam večje število artiljerijskih opazovalcev. Živahni protinapadi pričajo tudi, kako važnost pripisuje sovražnik utrdbi. j Francoski protisunek. . I Pariz, 29. februarja. (Kor. ur.) 1 vFigaro- poroča: Ministrski predsednik Briand je prišel včeraj zvečer I v kuloarje komore ter izjavil, da je vojaški položaj dober. Čete so navdušene in močne rezerve so pripravljene, vzdržati najsilnejši sunek. Listi poročajo soglasno, da se bo francoski protisunek, ki se je pričel dne žfi. februarja, s popolnim uspehom izvedel. Nemci niso pridobili niti za ped zemlje več. Zapuščeni Verdun. Bern, 1. marca. (Kor. urad.) Iz poročila »Petit Parisiena«. izhaja, da je mnogo vasi v okolici Verduna zapuščenih. Razen prebivalcev, ki so že prej zbežali, zapuščajo nadaljnja skupine Verd u n in beže v Pariz. Mesto je huJo trpelo. Prebivalci, ki so se skrili v kleti, so stali pod vtiskom, da so živeli neprestano pod peklensko točo železa in ognja, ki je padala na Verdera in okolico. Mnogo prebivalcev so morali S silo iztirati iz mesta. Vsaka aprovizacija te bila nemogoča. Sedaj se nahaia v Verduna samo 1? prebivalcev in en uradnik. Najbolj krvava bitka svetovne zgodovine. italijanski poročevalci popisujejo boje pri Verdunu, ki da so ne-zasiišno krvavi. Grmenje topov je nepopisno, zdi se. kakor bi rjul pekel in pod strašno točo šrapnelov in granat izginjajo jarki ter utrjene pozicije s posadkami vred. Spopadi pehote so tako ljuti in tako krvavi, da jih svetovna zgodovina ne pomni. Izgube so velikanske. Bojišče je dobesedno oblito s krvjo. Prijatelj in sovražnik se zavedata velikega vojaškega, morallčnega in političnega pomena te grozne bitke. Poročevalec »Berlincr Taghlat-ta# javlja ^nc 27. februarja iz Hau-monta: Boji, ki se odigravajo pri Verdunu. so desetkrat povečana bitka pri Sedanu. Ko so nase vrle čete jurišale višino .1-14. iih je obsipala sovražna artiljerija z naravnost grozno množino granat. Se huiše pa je bilo na višini sami. Naši hrabri vojaki so morali vztrajati tam v koncentričnem francoskem ogniu čeki d v \ dneva kakor na kakem otoku. Niti jesti niso mogli. Francosko časopisje ugiba, kakšne namene zasleduje nemško armadno vodstvo. »Journal des Pebats< iz- javlja, da bo bitka pri Verdunu jasno pokazala vsemu svetu, da Nemci nikdar ne morejo predreti francoske fronte. Herve svari v »Victoire^ pred predčasnim optimizmom. Napačno bi bilo iz nastalega odmora sklepati, da so Nemci že omagali. Narobe, utrdili bodo osvojeno ozemlje, pripeljali novo artiljerijo in naval bo zopet pričel. Vsa Francija je v skrbeh, kaj prinesejo poročila prihodnjih dni. Artillerisski boji pri Verdunu. Vojni poročevalci poročajo dne L marca: Bitka pri Verdunu traja. Namesto infanterijskih bojev se vrše sedaj silni artiljerijski boji. Samo ob sebi umevno je, da se morajo Nemci vsled dejstva, da je njih infanterija prodrla 7 do 8 kilometrov, ozirati na to, da jih bo mogla artiljerija pri nadaljnjih akcijah podpirati. To je pro-vzročiio najbrže tudi malo pavzo v bojih pehote. Journal de Geneve« piše: Okrog Verduna so zbrali Nemci tako velikanske čete, da se čudijo celo nevtralni vojni poročevalci. V Parizu praviio, da so poslali Nemci v boj nad četrt milijona mož in uporabljali toliko težke artiljerije, kakor še nikdar. »Conrant« piše: Strašni udarci se nadaljujejo, so pa šele v začetku. Nemci se bore z uspehom, iz česar na se Še ne da sklepati na končni izid. Zdi se, da se Francozi vedno hujše branijo. Verdu n je s severa in vzhoda močno ogrožen. Iz Punkerqua poročajo: Ugledni angleški častniki so se odpeljali v Verdun, da jih tam dodele raznim službenim strokam. Pred svojim odhodom so izjavili, da bitka pri Verdunu ravnotako odloča za Angleže, kakor za Francoze. V tem trenotku ne preostaja drugega, kakor udariti od Severnega morja do Belforta. Večji del francoskih ranjencev so nostoli v Bretagno, ker služijo južno-francoske železniške proge za transporte vojakov in municije. Angleške trditve. Punajski listi poročajo: Angleški listi poudarjajo, da je nemška ofenziva pri Verdunu omagala, pričakujejo pa, da bodo Nemci že prihodnje dni udarili z novo silo. V ostalem skušajo naslikati položaj tako, kakor da bi bili boji pri Verdunu za Francoze uspešni. »Manche- ster Guardian« objavlja celo uvodnik o »francoski zmagi pri Verdunu«. V isti rog trobi tudi neki drugi list, ki piše: Zmaga je na francoski strani, ako Verdun ne pade; kajti če sedemdnevni naval ne doseže svojega cilja, potem se zlomi sam od sebe. Ko bo nemški juriš pri kraju, bo začela z vso silo velika francoska ofenziva. Joffre vrhovnim poveljnikom ar-madnih skupin. Berolin, 29. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Med papirji, vplenjenimi zadnje dni, se nahaja tole povelje: »Vel. gl. st. gen. št. 18.630, tajno, 31. januarja 1916: Navodilo za vrhovne poveljnike armadnih skupin. Večkrat je sovražnik zadnji čas na raznih točkah naše fronte izvršil majhne krajevne napade, vsakikrat je imel uspeh in ga obdržal. To ne more trajati več, ne da bi potlačilo razpoloženje armade. Ne morem pripustiti, da bi čas čakanja, ki ga imamo sedaj, minil brez dela. Vodstvo vseh službenih stopenj se mora pripraviti na to, da prekosi v hitrosti nemška podvzetja in jih odbija. To se bo dalo, ne da bi bila pehota izpostavljena prevelikim izgubam, doseči na ta način, da začne vsakokrat delovati vsa razpoložljiva artiljerija, težka artiljerija, poljska artiljerija in ona v strelskih jarkih ter da rabi po svoji previdnosti municijo. Na ta način se bo mogel posrečiti protinapad, ki se bo ali takoj pričel in ne bo dal sovražniku časa. da se ustali, ali pa kakor kmalu mogoče, potem pa po novi temeljiti artiljerijski pripravi. Navodilo z dne 20. januarja 1915 daje v tem pogledu potrebna pojasnila. — Joffre.« Nemško vojno posojilo. Od 4. do 22. marca bo četrto vojno posojilo v obliki 41/?r': državnih zakladnih nakaznic in 57° državno posojilo razpoloženo v podpis. Nemško letalo nad Dansko. Nemška vlada je izrazila danski vladi svoje obžalovanje, da je neko nemško letalo poletelo dne 12. februarja pri Kodanju preko danskega ozemlja. Nemške vojaške oblasti so v določni obliki obnovile svoje prejšnje naročilo, da letala ne smejo letati preko nevtralnega ozemlja. Zločin ? Drchjfliu. Francoski spisal E. G a b o r i a n. (Dalje.) -Izgubljen sem,« je zaječal in ^am ni vedel, kaj je izgovoril. Berta ga je krepko prijela za ramo in ga potegnila kvišku. Njegova strahopetnost jo je jezila tako, da jI je kri šinila v obraz. »Ti se bojiš? Ti se treseš? Ti misliš, da si izgubljen? Strahopetec! Nikoli bi ne bil izrekel besede, da si izgubljen, če bi me ljubil tako, kakor ljubim jaz tebe! Izgubljen si! Ali zato, ker postanem lahko tvoja žena in ker bova smela končno vsemu svetu pokazati, da se ljubiva. A tebe je strah!/ »Pomisli vendar, s kakim hudodelstvom hočeš to doseči!« Berta se je glasno zasmejala in potem rekla z zaničljivim pogledom: »Take pomisleke bi bil moral imeti tisti dan, ko si zapeljal ženo svojemu prijatelju, onemu prijatelju, ki ti je ohranil življenje in te obvaroval sramote.« »Tvoj mož vendar nič ne sluti o najinem razmerju.« Kako se motiš! Ali si tako slaboviden? Sauvresv vć vse.« »Ni mogoče!« »Jaz pa ti pravim, da ve vse; že od onega dne. ko se je tako pozno vrnil z lova. 2c takrat sem slutila, da je vse Izvedel. Preiskala sem njegovo obleko in našla v žepu to-le premočeno in zmečkano pismo.« Tremorel je pismo spoznal na prvi pogled in se vnovič prestrašil. »To je usodepoln slučaj.« je ves potrt čez nekaj trenotkov rekel. »Toda, vse še ni izgubljeno; jaz lahko odpotujem od tod.« »Prepozno! Zdaj morava braniti svoje življenje. Ti ne poznaš mojega moža. Molčal je doslej, a molčal je samo za to, da se pripravi za čim najhujše maščevanje.« »A kaj je treba storiti?« »Najprej je treba izvedeti, kako je ukrenil glede oporoke.« »Kako naj to izvem?« »Ko bi to sama vedela, bi ne vprašala tebe za svet. Poklicala sem te. da bi mi šel na roke in mi pomagal, vidim pa, da si strahopeten kakor najslabejša ženska. Bodi! Opravila in uredila bom vse sama.« Berta ni več izgubljala besed in pustivši zbeganega Tremorela samega v sobi, je odšla. Šele zvečer je do- bil Tremorel toliko moči in poguma, da je šel v Sauvresv j evo sobo in je tam z začudenjem videl, kako naravno vesela in zabavna je Berta. »Pragi prijatelj,« je rekel Sauvresv, »ti mi posvečaš toliko pozornosti, da ne vern, kako naj ti dokažem svojo hvaležnost.« Tremorel ni imel samega sebe tako v oblasti, da bi bil mogel na te besede dati primeren odgovor. Le sam pri sebi je mislil: »Ta mož naj vse ve in naj ima tako moč, da lahko vse prikriva? Kako usodo je neki namenil svoji ženi in meni?« Sedeč kraj Sauvresyjeve postelje in govoreč o brezpomembnih vsakdanjostih, je Tremorel z grozo in s strahom zapazil, kako je Berta skrivaj vrgla iz modro barvane ste-kleničice nekaj belih zrnec v čašo, iz katere je pil Sauvresy. Ko sta se Berta in Tremorel pozneje zopet videla, je Tremorel izrekel mnenje, da ravna Berta neprevidno in da jo zna Sauvresv ali kdo drugi zasačiti, če bo metala zrnca v čašo. »Mene naj kdo zasači?« je odgovorila s posmehom. »Kaj misliš, da sem tako neumna in dajem svojemu možu mišnična zrna?« »Lepo te prosim, Berta, ne govori tako brezskrbno o takem strašnem početju.« »Preskrbela sem si jako malo znan strup, ki ga nihče ne razkrije, naj preiskuje mojega moža kolikor hoče.« »Kje si dobila ta strup?« »Kaj te to briga? Preskrbela sem si ga in to z največjo previdnostjo, in ga tudi dovolj drago plačala. Povem ti le, da se mi ni ničesar bati.« »Ta strup učinkuje jako počasi,« je mislil reči grof Tremorel, a ni imel poguma, da bi to povedal na glas. Berta pa je uganila njegovo misel in je rekla: »Ta strup učinkuje tako, kakor jaz želim; moj namen je, naj učinkuje jako počasi, ker moram najprej dognati, kaj je z oporoko mojega moža.« Nekaj dni po tem razgovoru je Sauvresv nenadoma poklical svojo ženo k sebi in je zahteval, naj mu da svojca s njej izročeni prepis njegove oporoke. Berta se je ustrašila. »Ne vem več, kje je shranjen ta prepis,« je končno odgovorila. »A jaz dobro vem, da je v levi miznici omare s steklom. Prosim, pojdi ponj.« Ko je bila Berta odšla, je Sauvresv bolestno vzdihnil. »Uboga moja žena; če me vzame smrt, me ne bo preživela. < Tremorel pa ni na to nič odgovoril, nego si le mislil, da Sauvresv res nič ne ve o njegovem razmerju z Berto. Čez nekaj časa je Berta prinesla prepis oporoke. Sauvresv je zahteval, naj mu da Še črnilo in pero in je prepisu nekaj pripisal ter potem dal pisanje Tremorelu, naj je prečita na glas. Tremorel je čital: Panes, dne ... izjavljam, dasi telesno bolan, a duševno popolnoma zdrav, da na svoji oporoki ne premi-njam nobene besede. Nikdar nisem svoje žene srčneje ljubil, nikdar nisem iskreneje želel, naj dobi vse, kar imam, kakor sedaj, ko bom umrl. — Klemen Sauvresv.« Berta je bila tako močne volje, da ni niti najmanj izdala, kako jo ta izjava veseli. A ko je bila pozneje s Tremorelom sama, ni več skrivala svojega zadoščenja in je zasmehovala Tremorela, ko jo je ta prosil, naj vendar opusti zastrupljevanje moža. Tremorel je pa v to ni nagovarjal iz usmiljenja za Sauvresvja, nego ker mu je bila v mislih Lavrencija Cour-tois in ker se je bal, da bi moral postati mož Sauvresvjeve vdove. Sauvresy je hiral od dne do dne bolj in zdravniki so previdno dopovedovali Berti, naj se pripravi na katastrofo. Ta vest je Berto navidezno tako potrla, da so jo zdravniki komaj potolažili. (Dalje prih.) Stran 2. .SLOVANSKI NA KOD*, dne 2. marca 1916. 60. štev. Dogodki na Balkanu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša; Jugovzhodno bojišče. Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 1. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 1. marca. Balkansko bojišče. Ničesar pomembnega. Vrhovno armadno vodstvo. * Proslave osvojitve Drača v Črni gori. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Osvojitev Drača so praznovale naše čete v Črni gori na slovesen način, slavja se je povsodi udeleževalo tudi domače prebivalstvo. V Cetinju se je vršila bakljada z godbo, proslave so se vrnile tudi v Baru, Nikšiču, Kolašinu, v Peči, Plevlju ter v Podgorici, kjer je vzbudila vest, da pripeljejo kmalu vple-njene italijanske topove, posebno veselje. Razmere v Srbiji. Iz Belgrada poročajo: Dne 14. februarja se je vršil v Gornjem Milanovcu prvi sestanek zastopnikov srbskih okrajev, ki se nahajajo pod avstrijsko upravo. Zbralo se je nad 100 oficijelnih delegatov, katerih zborovanje je poteklo v popolni harmoniji z avstro - ogrskimi oblastmi ter je bilo historičen dokaz dobrih odnošajev med avstrijsko okupacijsko vlado in domačim prebivalstvom. Zborovanje je vodil nadpo-ročnik Baumann, razvivši kulturni in gospodarski program okupacijske vlade, ki so ga navzoči pozdravili z burnim odobravanjem. Nato so bili župani posameznih občin zapriseženi. Sledil je neprisiljen pogovor o raznih upravnih zadevah. Da pokažejo c. in kr. vladi svoje zaupanje, so poslali delegati c .in kr. generalnemu gubernatoru v Belgradu bi-zojavko, v kateri mu izražajo svojo ponižno vdanost. Zvečer se je vršila slavnostna večerja, pri kateri je napil arhimandrit Makarija cesarju Francu Jožefu kot očetu svojih narodov. Delegati so se vračali domov s prepričanjem, da prihaiajo za deželo časi nove. srečnejše bodočnosti. Kralj Nikita in njegovi ministri. Kakor smo poročali, so sporočili v Črni gori ostali ministri kralju Nikiti prošnjo, da naj imenuje pooblaščence, ki bodo pričeli mirovna pogajanja z Avstrijo. Dotično prošnjo je prevzelo naše zunanje ministrstvo, ki je zaprosilo špansko vlado, da naj izroči dopis potom francoske vlade kralju Nikiti. Sedaj je dobila naša vlada obvestilo, da se dotičen dopis kralju Nikiti ni mogel dostaviti, ker tega francoska vlada ne dopusti. K včeraj objavljeni izjavi črnogorskih ministrov je še pripomniti, da konštatirajo princ Mirko in ministri izrecno, da so znane Miiu- škovičev e izjave neresnične. Zlasti ni r e s, da bi bil kralj Nikita princu Mirku ali generalu Vukotiču zaukazal, da naj se umakneta z armado na Skader in da naj se pod nobenim pogojem ne spuščata v mirovna pogajanja. Avstrijsko zunanje ministrstvo je tej izjavi pridalo tudi besedilo pred kapitulacijo Črne gore izmenjanih brzojavk. Med njimi se nahaja tudi telegram kralja Nikolaja na našega cesarja z dne 13. januarja, v katerem pravi črnogorski kralj: Črnogorska vlada se nahaja v prisil-j nem položaju, da mora prositi c. in kr. vlado za obustavljenje sovražnosti in za mir. Kralj apelira na velikodušno in viteško srce cesarjevo, ki naj ne pripusti, da bi bila Črna gora nonižana. — Cesar Franc Jožef je odgovoril, da mu je v zadoščenje, da opušča kralj odpor, ki je postal brezpredmeten. V ostalem opozarja kralja na pogoje armadnega poveljstva in c. in kr. vlade. Ubogi Esad paša. »Messaggero« poroča: Esad paša je odpotoval iz Rima ter se podal v Francijo. Seveda se namerava vrniti v Albanijo, toda šele čim bodo Italijani iz Valone sem prijeli Avstrijce ter tako spopolnili velike škode, ki jih je utrpela avstrijska armada vsled zavzetja Tirane in Dra-Ča (!?). Pozneje pa hoče Esad paša skrbeti, da postane Adrija čisto a 1-bansko - italijansko morje! Odnošaji med Grško in četverozvezo. »Corriere della sera« poroča iz Aten: OdnoŠaji med Grško in četverozvezo so se po obisku generala Sarraila znatno zboljšnli. V političnih krogih se govori, da bo zbornica zopet razmiščena ter da bo poveril kralj sestavo prehodnega ministrstva Zaimisu. ki naj pripravi Veni-zelosov povratek na krmilo. Položaj v Romuni?!. Iz Bukarešte poročajo: Zapo-vednik romunskih čet v Dobrudži se je na vojaškem vežbališču svojega glavnega stana ustrelil. Oficijozno se zatrjuje, da je bil neozdravljivo bolan. »Secolo« javlja: Romunija je pretrgala pogajanja z Anglijo o nakupu nadaljnjih množin žita. Petro-gradsko »No^oje Vremja« očita romunski vladi, da postaja Nemcem vedno bolj prijazna. To dokazuje že ekspert velikih množin žita v centralne države. »Baseler Anzeiger« noroča: S pritegnitvijo zadnjih letnikov, šteje sedaj romunska armada 750.000 mož. Spor med profesorji in dijaki na univerzi v Jassviu je poravnan na ta način, da je vseučilnki senat preklical izrečene kazni. Rektor univerze profesor Stert je odstopil, z izjavo, da je bile gibanje med dijašt\ ■m naperjeno proti njemu in pripr. vijeno od zunaj. Profesor Stere je erma-nofil. Filipescu v ruskem glavnem stanu. Bukarešta, 1. marca. poca« javlja iz Petrograda: Filipescu se je mudil dva dni v ruskem glavnem stanu ter je prispel v nedeljo zvečer v Petrograd. V petek je kosil pri carju. Vojna z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalrega štaba pl. 1 i d i e r, fml. • • ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 28. februarja. Na soški fronti topovski boji in majhne infanterij-ske akcije. Pri Ločniku smo vjeli 15 mož 22. dalmatinskega polka. Vzhodno Vermeljana smo pognali v beg in postreljali sovražne oddelke, ki so zapustili lastni strelski jarek in so mahali z belimi rutami, orožje pa so imeli pri sebi skrito. Na progi pri Nabrežini živahen promet z vlaki. 29. februarja. V odseku La-gacio, severno prelaza Falsarego, je c tvoril sovražnik v noči na 28. t. m. živahen ogenj topov in pušk na naše pozicije, katerega pa smo mi ustavili V dolini Bela je obstreljevala lastna baterija učinkovito kolone na maršu iz Ukev v Naborjet. Na višinah severozapadno Gorice je obstreljevala naša artiljerija uspešno sovražne oddelke, ki so se zamenjavali v prvih črtah. — Na Kraški planoti je megleno vreme včeraj oviralo artiljerijsko delovanje. Italijanski ministrski svet proti napovedi vojne Nemčiji. »Tagesanzeiger« poroča iz Rima: Italijanski ministrski svet 27. februarja se je soglasno izrekel proti napovedi vojne Nemčiji in proti debati o tem vprašanju v parlamentu. >Stampa« pravi, da večina parlamenta se ne da voditi s strani vojne stranke in ceste, da bi zahtevala napoved vojne Nemčiji. Vojna stranka je v skrbeh, ker se vedno bolj kaže, da možnost, da se vlado prisili k vojni z Nemčijo, vedno bolj gine. »Secolo« izraža nevoljo, da se Giolittije-va stranka vedno bolj približuje vladi. Italijanski parlament. Za otvoritveno sejo je bil zajamčen popoln mir, ker se je sklenilo, sejo zakbučiti takoj do spominskem govora za umrlim podpredsednikom Aprile. Pričakuje se za danes živahne seje. Tri Interpelacije v svrho pojasnit ve zunanje politike. Italijanskemu parlamentu so predložene tri interpelacije, ki hočejo pojasnitve zunanje politike in La-briola bo vprašal, ali hoče zunanji minister priobčiti akte, ki se nanašajo na delež Italije v evropski kon-flagraciji. Fradeletto zahteva pojasnila o mednarodnem položaju, Sci-aloja zahteva od poljedelskega ministra razjasnila o gospodarskem problemu. Italijanska vlada razširja pol-uradno noto, v kateri pravi, da je pripra\::na v parlamentu dopustiti razpravo o notranji in zunanji politiki in podati s potrebno previdnostjo izjave o novejših vojnih dogodkih. Italijanski republikanci. Na kongresu republikanske stranke so ostro napadali Barzilaja in mu odrekali pravico, da bi on pri kralju ali vladi obvezno zastopal republikansko stranko. Poudarjali so, da njegova osebna vrednost se je ra- di njegovega vstopa v ministrstvo znatno znižala. Sklenili so tudi ojačiti republikansko propagando v južni Italiji, kjer so sedaj za to ugodni časi. Zavzamejo se tudi z vso močjo za one železničarje, ki so bili pred dvema letoma odpuščeni iz službe zbog republikanske revolucije v vzhodnih in srednjih provincah, da vstopijo zopet v državno službo. »Štampa« poroča, da je na kongresu odvetnik Conti posebno ostro napadal Barzilaja, rekoč, da je stranka ž njim doživela fiasko, v zunanji politiki je napravljal same neumnosti in svojim somišljenikom škodoval. Stranka naj ga izbacne. DROBNE VESTI IZ ITALI.IE. Cene plina so jako poskočile in so za celo Italijo že neznosne. V Tu-riru in drugih mestih gorenje Italije so se občinski sveti na dolgo bavili s to težko kalamiteto. Mornariški minister je pooblaščen, da omeji vožnjo italijanskih trgovskih ladij z nad tisoč tonami cd slučaja do slučaja, zlasti čez Sredozemsko morje, kakor tudi inozemska pristanišča in med inozemskimi pristanišči. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Po!ožaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. Kofer, fml. * * * NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 1. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne i. marca. Vzhodno bojišče. Ničesar pomembnega. Vrhovno armadno vodstvo. * m RUSKO URADNO POROČILO. 27. februarja. Živahen artiljerijski boj in ogenj pušk v odseku pri Rlgi. O naši artiljeriji poročajo o dobrem učinkovanju. Pri Ledsu (11*5 km jugo - vzhodno od Frid-rihštata) so izvršile naše čete dobro uspel poizvedovalni sunek. Brez strela sc napadle neko nemško postojanko ter več sovražnikov zabodle Pri Ilukstu traia trdovratni boj za posest kosa nekega jarka. Prestolonaslednik na severovzhodni fronti. Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef je obiskal zadnje dni februarja našo fronto ob Njemnu in Szc ari. Ogledal si je posebno močno izgrajene pozicije ter odlikoval mnogo vojakov. Dne 29. februarja se je vrnil na Dunaj, da poroča cesarju. Nova ruska ofenziva? »Az Est< poroča iz Bukarešte: Poročevalec »Minerve« poroča, da pripravljajo Rusi novo ofenzivo. Dan na dan prihajajo v Besarabijo nove čete, zlasti artiljerija. Ruska duma. Petrograd, L marca. Pri proračunski razpravi je pojasnil poročevalec Prizor, da znašajo redni dohodki 3.022,049. 31S rabljev, redni izdatki pa 3.232,463.696 rabljev, primanjkljaja je torej 210,414380 rub-liev. Dohodki od opojnih pijač, ki so leta 1914. znašali 689 milijonov rub-Ijev, so preračunjeni na 9 milijonov. Izredne vojne potrebščine znašajo za leto 1915. osem milijonov rubljev in bodo znašali za leto 1916., če traja vojna še celo leto. 11 milijard rubljev. Sveta se ie manj kakor prej obdelalo 2,600.000 desjetin, a to se vsled ugodne žetve ne čuti. Poročilo pravi, da je potrebno sprožiti vsa vprašanji političnega življenja na Ruskem in ustvariti soglasje glede zunanje in notranje politike, financ, trgovine in kmetijstva. — Finančni minister Bark je dejal, da bodo izdatki za ka-km 374 milijonov večji kakor dohodki. Minister upa, da bodo vsled vojne nastali novi viri dohodkov znašali nad 500 milijonov. Vojni stroški so znašali začetkom vojne na dan deset milijonov in so narasii na 31 milijonov. Vsi izdatki bodo znašali leta 1916. kakih 12 milijonov. Vojna je zahtevala, da se je izdalo mnogo papirnatega denarja, vsled česar je treba previdno gospodariti. Pripravlja se novo notranje posojilo v znesku dveh milijard. Nova Rusija. »Dailv Chronicle<, poroča o izreku predsednika ruske dume, da se bo Rusija po končani vojni popolno ma^ preustrojila -in obnovila, ter se otresla:stare konservativnosti. Boji na morju. POOSTRENA VOJNA PODMORSKIH ČOLNOV. 0 Prve žrtve. Koln, 1. marca. (Kor. ur.) »K61-nisehe Volksztg.« poroča iz Pariza: Glasom uradnega poročila je bila pomožna križarka »La Provence« s transportom v Solun 26. m. m. v Sredozemskem mor£u potopljena. Od posadke 1800 mož je bilo 676 mož rešenih. Berolin, 1. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Od naših podmorskih čolnov sta bili dve francoski pomožni križarki, vsaka s 4 topovi, pred Havrom. in en oborožen angleški opazovalni parnik ob izlivu T h e m s e potopljeni. V Sredozemskem morju je bila glasom uradnih poročil iz Pariza potopljena francoska pomožna križarka s 1800 mož na poti v Solun. Samo 696 mož je bilo baje rešenih. Dne 8. februarja ob sirijski obali potopljena francoska vojna ladja ni bila. kakor izhaja iz poročila podmorskega čolna, ki se |e vrnil, linijska ladja »Suffren«, marveč oklopna križarka »Admiral Charner«. Šef admiralskega štaba mornarice. Iz Marseilla poročajo, da so doslej rešili na Ciklopski otok Miloš 862 mož posadke parnika »La Pro-vence«; 296 mož je baje dospelo v Malto. Poslanec ,Iakonowskij, ki Je bil na ladji, pravi, da ni bik) videti niti prej, niti pozneje, ko se je ladja potopila, periskopa. Tudi o torpedu ni bilo videti sledu, niti ni bilo velikega vala pri eksploziji. Vreme je bilo jasno, samo malo megleno. Ladja je bila zadeta na zadnjem delu in se je potopila tekom 14 minut. Uradno priznavajo v Parizu, da je bila ladja »La Provence« ali »Provence IT.« — kakor jo imenuje drugo poročilo, — oborožena s petimi topovi, kalibra 14 cm. dvema topoma, kalibra 5*7 cm in štirimi topovi, kalibra 4*7 cm. Londonska poročila pravijo, da je do-snelo na otok Miloš 489 rešenih, na ?x>ti pa je še S9 mož. Vsega skupaj je baje rešenih 870 mož. Turška vojna. TURSKO URADNO POROČILO. 29. f e b r u a r j a. Z raznih front ni dospelo nobeno poročilo, ki bi vsebovalo posebno izpremembo položaja. Rnsko poročilo iz Kavkazije in Perzije. 27. f e h r u a r j a. Kavkaska fronta. Tekom zadnjih dni zasledujejo naše kolone Turke z vso silo, dasiravno močno sneži in šega sneg močno do prsi. — Perzija. Naše čete so vrgle sovražnika iz cele vrste pozicij in zasedle mesto Ker-manšah Amerika in Nemčija. WILSON IN CENTRALNE DRŽAVE. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Washingtona: Nikdar v zgodovini ni bilo take revolucije v kongresu pro- ti vladi. Od torka sem je kon. gres prepričan, da mora VVilsonov nastop privesti do vojne. Ta vtisk se je poglobil, ko so imeli v ponedeljek trije demokratični voditelji zelo dramatično konferenco s predsednikom. \Vilsor, je izjavil, da bi storil skoraj vsaj skrajni korak, da bi ščitil pravico ameriških državljanov, da potujejo na oboroženih trgovskih ladjah. Senator Stene je nato udaril s pestjo oh mizo in razburjen vprašal predsednika: Ali mi hočete zavezati oči in pamet? Vi nimate pravice zahtevati od mene, da vam sledim na tej poti, ki pomeni vojno. Slediti moram svoji vesti. Poročila o tej konferenci so razburjala kongres včeraj do besnost". Strankarski voditelji so sporočili predsedniku, da bo zbornica z veliko večino objavila svarilo, če tega predsednik sam ne stori tekom 48 ur. Voditelji demokratov v reprezentantski zbornici izjavljajo, da je razpoloženje proti predsedniku kakor 5:1. Velika večina je naravnost histerično razburjena zaradi položaja. V obeli hišah so bile predložene resolucije, v senatu ona Gcresa, da naj noben Amerikance ne dobi dovoljenja za potovanje brez svarila pred oboroženimi parnlki. Kdor se ne pokori, se kaznive kot zločinec in nai ga vlada ne ščiti. Predsednik pa skuša zadržati vmešavanje kongresa, toda skoraj gotovo brez uspeha. Splošno prevladuje mnenje, da ne bo prišlo do vojne, niti ne. če bi se diplomatič-ni stiki s centralnimi državami prekinil?. Reuter poroča iz V/ashingtoua: V seji kabineta se je vršil razgovor o nemški spomenici. Sklenjeno je bilo, da kabinet počaka Še na nadaljna sporočila, ki so na potu iz Berolin a ter se baje tičejo instrukcij. ki so jih dobile angleške trgovske ladje za napad na podmorske čolne. Wff90H m kongres. »Neue freie Presse« poroča z dunaiskih ameriških krogov: Smatrati je, da se odnošaji med Nemčijo in Ameriko ne bodo poostrili do preloma. Na drugi strani pa je neverjetno, da bi nastal resen konflikt med kongresom in predsednikom Wil-sonom. in iz gnistini m. Odlikovanje. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje izvrstnega službovanja pred sovražnikom je dobil poštni višji oficijal Kazimir B e 11 -ram tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Za vporabo slovenskega kmečkega prebivalstva iz goriške okolice pri kmetijskem delu. Na zborovanju predsednikov vseh deželnih kulturnih svetov in kmetijskih družb na Dunaju se je govorilo tudi o vporabi slovenskega kmečkega prebivalstva iz goriške okolice pri kmetijskem delu. Po begunskih barakah je mnogo takega kmečkega prebivalstva, ki si želi ven iz barak na polje in v vinograde, vešči so v raznih kmetijskih delih, posebno v zelenjadarstvu in vinarstvu. Naj bi se jim torej dala prostost, da si poiščejo sebi primernega dela. Pričakovati je, da se to zgodi, ker je bil dotični predlog sprejet. Med mrtvimi v seznamu izgub št. 348 je izkazan Josip Gombač iz Podgore, rojen 1896; umrl 22. oktobra 1915. V Trstu jemljejo s kupole palače Carciotti bakreno streho, katero na-domeste s streho iz kositarja. Cene mesa v Pulju. Za mesec marec so določene te cene mesa: goveje meso, sprednji del, 5 K 04 vin., zadnji deli 5 K 40 v, telečje meso 4 K 60 v, svinisko 4 K 80 v, ovčje 3 K 20 v. V Pulju so otvorili 1. marca c. in kr. higijenični zavod vojnega pristanišča v bolnici št. 4. Zavod je podrejen kot znanstvenotehnični pomožni organ zdravstvenemu šefu vojno-rristaniškega poveljstva in ima nalogo staviti predloge v vseh vprašanjih splošne higijene in sodelovati pri pobijanju infekcijskih bolezni. Umrla je v Baderni, okraj Poreč, v Istri, soproga c. kr. orožni škega stražmojstra gosp. Rudi Puharja, gospa Ela P u h a r, roj. B r a z, iz Sr-penice št. 140, v starosti 22. let. Trpela je 17 mesecev na težki bolezni, katere je bila sedaj rešena. Bodi ji mir in pokoj! — (Ekspresno pismo — žal — prejeli šele danes, 2. marca. — Op. uprav.) Pismo iz Italije. Olga Zorgut, učiteljica v Pazinu, hčerka gospoda nadučitelja iz Medane in sestra bogoslovja Ludvika (interniranih v Campagna, prov. Salerno v južni Italiji) je prejela od obeh pismo od dne 24. januarja t. 1. sredeče vsebine: . . . Božični prazniki so nam minuli razmeroma še precej dobro. Drugi ll 50. Stev. .SLOVENSKI NAROD", dne 2. marca isnb. Stran 3. šege in običaji na božični večer. Prebivalstvo se v tem oziru pač drži svojih starih navad. Nama so celo ugajale. Naša Rezka, tvoja sestra, mi piše iz Medane, da je izbruhnil v hiši Ivana Kocina, trgovca z jedilnim blagom, velik požar. Poslopje je pogorelo do tal, k sreči brez življenjskih žrtev. Vrednostne, stvari in denar so rešili. Škoda je pokrita z zavarovalnino. Prebivalstvo v Medani ima jako vestnega in skrbnega duhovnika, Italijana sicer, ki pa govori izvrstno slovensko in se tudi razume na orgijanje. Glede matere tvoje in sestre bodita s Cirilom brez vsake skrbi, medseboj si dopisujemo stalno. — Čutijo se varne in so zdrave. Meni in Ludviku je vedno dobro, zdrava sva. Želimo si edino le to, da se čim prej zopet povrnemo vsi skupaj domov. Mnogo internirancev se je že vrnilo domov. Mogoče bova tudi midva tako srečna. Prošnjo sva vložila. Tukaj imava priliko, govoriti z italijanskimi vojaki, ki se vračajo iz naših krajev domov na počitnice v Campagna in ki niso bili samo v Medani, temveč so se še eelo pogostili (!) v naši hiši in tamkaj tudi prenočevali. Na županovem domu, pri stricu, so govorili z našo materjo. V šoli, našim prejšnjim stanovanju je še vednob olnišnica italijanskega Rdečega križa. Prihodnjič ti bova mogoče pisala že iz Medane. Dnevne vesti. — Nov vitez zlatega runa. Cesar le imenoval nadvojvodo Albrehta za viteza zlatega runa. :— OiflfTi TTy m|l Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo sta dobila pred sovražnikom padli poročnik 4. topničarskega polka Ciril Hrast in poročnik 3. lov- :ga bataljona Bogoljub Smola. — Cesarjevo pohvalno priznanje je bilo izrečeno nadporočniku 4. bos.-herceg. pešpolka Viktorju Prebegu. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje dobili: stražmojstra 6. orožniške-ga poveljstva Anton I v a n u š a in Franc Hrastnik; stražmoister Franc L e g n a r in polkovni trobentač Josip J u v a n, oba 5. dragon-skega polka. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: korpo-ral Franc Špur in topničar Emil ž g a v e c, oba 7. topničarskega polka; korporala Josip D a c a r in Ciril Oman, poddesetnik Ernest C e g n a r ter črnovojniški infante-ristl: Alojzij P u g e 1 j, Anton Jelovica in Ivan Knez, vsi 17. pešpolka. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili: korporal 4. sa-perskega bataljona Štefan P e r k o -v i č, četovodja Mihael J a n ž e 1 j, korporali enoletni prostovoljci Franc K a s t e li c. Franc Pestotnik, Josip R u č i g a j in Tomaž G o 1 -m a j e r. poddesetniki Valentin J u r-man. Karel Prijatelj in Ignacij Bovhan, ter infanterista Joshr K o s 1 e r in Alojzij Š i f r e r, vsi 17. pešpolka. — Občinski svet v Zagrebu je imel v ponedeljek sejo, v kateri je župan Holjac predlagal, naj se v trajen spomin na izredno junaštvo hrvatskega vojr^tva postavi v Zagrebu primeren sponenlk in naj se imenu-ieta generala inf;nterije Svetozar pl. B o r o e v i ć in Stiepan pl. 5 a r k r> t j ć za častna meščana. Predlog Je bil soglasno in z navdušenjem sprejet. — Ministrske izjave. Gorenje-avstrijski deželni glavar, njegov namestnik in predsednik gorenjeav-strijske trgovske zbornice so bili sedaj na Dunaju, da sporoče vladi sklepe, ki jih je storilo v imenu go-renjeavstrijske kronovine posebe sklicano deželno zborovanje. To zborovanje se je izreklo za gosposko zvezo z Nemčijo. Rečeno deputacijo so sprejeli ministrski predsednik grof Stiirgkh, minister no-:ranjih del princ Hohenlohe in trgovinski minister dr. Spitzmuller. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je rekel, da je soglasna izjava take kronovine, kakor je Gorenja Avstrija, za vlado posebna važnost. Vlada se sploh dobro zaveda vrednosti gospodarske zveze z Nemčijo, katera zveza enako varuje interese Avstro - Ogrske in Nemčije in uvideva potrebo, da se že zdaj pripravlja podlaga za tako zvezo. V istem smislu sta se Izrekla tudi princ Hohenlohe in dr. Spitzmuller. Slednji je zlasti poudarjal, da je treba trgovsko politično razmerje med Avstro - Ogrsko in Nemčijo za dolgo časa zagotoviti. — Prememba pri upravi v Srbili. Dosedanji adjutant armadnega zapovednika generala infanterije Boroeviča, generalnoštabni major Slavko Kvaternik, je imenovan za vojaškega namestnika generalnega guvernerja Srbije grofa Salis - Seewisa* — Za 26 milijonov 750.000 kron darov ljubezni je razposlal urad za vojno oskrbo dosedaj našim četam na bojišča. Darovi so tehtali več kakor 400 milijonov kilogramov. Za transport je bilo torej potrebnih najmanj 40.000 vagonov. — Iz ruskega vjetništva sta se po dolgem času oglasila dva narodnjaka iz Stepanje vasi; Ivan Genu s s i je pisal iz gubernije Jekate-rinoslav, Ivan K r e g a r pa iz Su-srana v simbirski guberniji. Oba sta zdrava. — »Glasbena Matica«. V dobrodelnem koncertu, v soboto, dne 11. marca 1916, bodo sodelovale odlične slovenske in hrvatske umetniške moči: izvrstna operna pevka in ljubljenka slovenskega in hrvatskega gledališkega občinstva, gospa Irma P o 1 a k o v a, operna pevka hrvatskega zemaljskega kazališta v Zagrebu; slovenski koncertni in operni pevec, gospod Josip R i j a v e c, in hrvatski mojster violinist, gospod Henrik S i m o n i c h iz Sušaka pri Reki. — C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je naznanilo petrazredm dekliški ljudski šoli v Ribnici najvišjo zahvalo za zasluge za vojno oskrbo. — Nabava raznih predmetov za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi v prvi polovici meseca marca 1916 naslednje predmete: predpisano platneno blago za podlogo, sukno za bluze, hlače in plašče, gotove garniture (bluze in hlače) iz sukna, plašče iz sukna, nadalje (v omenjenem številu) poletne monture (bluza in hlače) iz platnenega blaga (v primeru potrebe tudi iz pavolnatega ali kombiniranega blaga), prtovnice 6 cm široke, vrvi za konje. — Ponudbe s potrebnimi vzorci je poslati skupno v enem zavitku najkasneje do 10. marca 1916 13. oddelku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Ljudskošolske vesti. V Savi pri Jesenicah je nameščena za sup-lentinjo Marija S c h a u t a, ker je nadučite[j Anton Klima obolel. — Pavla Š t r u m b e 1 j je nameščena za suplentinjo v Zužempcrku, Cirila Golja v Dolenji Nemški vasi, učiteljica Ivana P e z d i r v Zužemper-ku je na dopustu radi bolezni. — Poročil se je včeraj v Liub-[jam gospod Nedeljko B r i x e 1 z gospodično Ivanko Grumovo. BV.o srečno. — Poročil se je c. kr. asist. zdravnH: dr. Janko Dernovšek iz znane narodne rr.dbine na Hrast-nikc z gospodično Darinko H o m a-n o v o, hčerko zdravnika dr. O. IJnmana v T? rdeč ah. Mlademu paru iskrene čestitke. — Deloemalc! !n delod3?iI?!. Danes je izšla cesarska naredba, ki ima namen, gotovim skupinam v vojaško službo vpoklicanih delojemalcev zagotoviti povratek v njihove prejšnje služre. To pravico imajo samo tisti delojemalci, ki so bili Jne 25. julija 1914 že en mesec v d nem podjetju nastavljeni. V čas* jaškega službovanja se jim si ne more odpovedati, po končan jaški službi morajo tekom 14 dn stopiti svoje službe. Poleg te glavne določbe obsega cesarska naredhi še več postranskih. Poroka. V Litiji se je vršila danes poroka gosp. Josipa Bor i-š k a, posestnika, z gdč. Minko Preinf alkovo iz Litije. Bilo srečno! Šolska prireditev v Središču. V korist revnim otrokom v vojno službo vpoklicanih očetov središke župnije, priredi ljudska šola v Središču v nedeljo, dne 5. marca t. L ob 3. popoldne v šolskih prostorih pevsko in gledališko predstavo z raznovrstnim, zanimivim sporedom. Za obilno udeležbo se vljudno prosi. Osirotela šola. Iz Celja poročajo: Ljudska šola v St. Vidu pri Planini je izgubila tekom enega leta vse svoje učitelje. Učitelja Ličar in Križman sta podlegla bolezni kot vojaka, poleti je umrl veroučitelj župnik Ribar, pred tednom pa so pokopali nadučitelja Bračiča. Tatvina na železnici. Na postaji Frojach na Štajerskem je bila posest-nici Albini Hauser iz Triebendorfa ukradena denarnica, v kateri je imela 1740 kron. Dvajset let le poteklo v ponedeljek, odkar je umrl veliki hrvatski politik in inicijator državnopravne struje dr. Ante Starčević. - Zagrebški gospenji klub priredi 4. marca glasbeni večer v vojne dobrodelne namene. Na umetniško izbranem programu se nahajajo tudi slovenske narodne pesmi, ki jih zapoje gospa Pipa A r k o, spremljana na klavirju od gdčne. Šaše M a j - * i £ * v o» tič- :ba vo-na- Umrl je v Zagrebu veleugledni trgovec Dragotin Mondecar. »VVilliam Voss,« ta res napeto zanimivi detektivski film, se predvaja samo še danes in jutri v kino »Idealu«. Ne zamuditi! — V soboto do ponedeljka »Božja sodba«. Po ogrski baladi Iv. pl. Aranya v treh dejanjih. Film, edini svoje vrste glede sujeta in fotografij. Domač proizvod. S tem filmom je bilo otvorje-no največje gledališče v monarhiji, Apollo-gledališče v Rovalposlopju v Budimpešti, dne 30. oktobra 1915. — To vse v kino »Ideal«! Nakana se mu ni posrečila. Franc Kočevar, 17 let stari čevljarski učenec v Ložu, se je vtihotapil v stanovanje Neže Žnidaršič v Starem trgu in tam izmaknil dva ključa. Vlomil je v neko omaro, iz katere je vzel 16 K. Hotel je vlomiti še v drug predal, v katerem se je nahajalo 370 kron gotovine, ker je bila pa ključavnica premočna in ker ga je učitelj pri delu zalotil, se mu to ni posrečilo. Kaznovan je bil s 3mesečno težko ječo. Nevaren uzmovič. Luka Poto-kar, tesar v Kamnjeku, je bil že sedemkrat zaradi tatvine kaznovan, a vse to ga ni spametovalo. V Goricah je zlezel skozi okno, s katerega je železno omrežje šiloma odstranil, vlomil v gostilniško sobo Frančiške Oman in tam pobral 25 K gotovine in 8 kg svinjskega mesa. Obdolženec je priznal tatvino in le trdil, da ni toliko denarja vzel. Obsojen je bil na sedem mesecev težke ječe. Koze so ga izdale. Janez Dol in ar, 15 let star kajžarja sin na Primsko-vem, je v odsotnosti svojega očeta opravljal službo cerkvenika. Ko je šla župnikova kuharica k maElzafluid«. To stori dobro! 12 steklenic franko stane samo 6 kron od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 235 (Hrvatsko). Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice 6 škat-Ijic 4 K 40 v franko. Zdravniška priznanja, (es) Kar Odol posebno odlikuje pred vsemi drugimi i § I j II zobnimi čistili, je njegov čudoviti trajni učinek, ki ga je izvajati najbrž od tod, da se Odol pri izplaknenju ust v zobe in sluznico naravnost vsesa, jo takorekoč impregnira in obenem ustno duplino pre-vleče z gosto pa mikioskopično tenko plastjo, ki učinkuje še cele ure po izplaknenju ust Tega trajnega učinka nima noben drugi za negovanje ust in zob v poŠtev prihajajočih izdelkov. Onemu, ki Odol rabi vsak dan, daje gotovost, da so mu usta cele ure zavarovane proti učinku kislinskih snovi in povzročevalcev gnilob, ki pokooem-jejo zobe. Stran 4. .SLOVENSKI NAKOD*. dne 2. marca 1916. oO. štev. Skrivnost na Sensenheimu. Senzocijski spored v »KINO CENTRAL" v deželnem gledališču. I Filijala i BACK & FEHL ILJUBLJANA Stari trg štev. 8. Splošni zavod za uniformiranje, Ljubljana. = izdelovanje onijorm, oni/ormskih opremnih reči in civilnih oblek. == 707 I Centrala i BACK & FEHL DUNAJ IXA Elisabetb^roiaaenade Nr. 23. EMOG 618 l najboljše kakovosti i 1» «» dnevnih cenali na vagone ali vozove L & TJ"2xer Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 4. Tr$ovsK& pomočnico tfl trgovino mešanega blaga, ki je dobro iz-vežbana tudi v manufakturni stroki, so sprejme takoj v trgovini Ivana Ldschnigg v Šmarja pri Jelšah. 741 nvjr Oobi*o iBap^ene šivilje se sprejmejo pri 760 A. Smger, Gradišče 7. v laščfnl se išče pri dobrem učitelju ali učiteljici. 762 Ponudbe pod nlaščinac% na uprav- ništvo »Slovenskega Naroda.« Zobni atelje LEOPOLD WEI hotel „Stadt Wien", Selenburgova ulica, : : sprejema zopet vse dneve od pol 2. ure popoldne do 7. ure zvečer. Vrtnar samski, vojaš ine prost, se spre]me pri oskrbništvu graščine Krit pri Kamniku. 736 ara« ,iw:^ /:wj- t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno ve»t, da je naša iskrenoljubljena soproga, ozir. hči in sestra, gospa roj. Braz po 17 mesečnem težkem bolehanju dne 28. svečana, v starosti 22 let, previđena s tolažili sv. vere udano in mirno preminula. Pogreb drage rajnke je bil včeraj dne 1. marca ob 2. uri popoludne. Bedi ji prijazen spomin! Badema, okraj Poreč, Istra, dne 2. marca 1916. 764 ffm Rudi Puhar, c kr. orož. stražmojster, soprog. — Ivan in Marija Braz, stariši. — Ivo, asistent c. kr. drž. želez, na Opčinah, Anton, sedaj na bojišču, brata. TO PIH lil 111 DROGERIJA i parfurnerija, fotografična manufaktura itd. i mmm msmm] mm stn-ov. Ustanovljena leta 1897. Snton r^ane Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago Ceniki na razpolago. Otuoriteu k©nfekc'jsk« trgouine It>an Gričar selenburgova ulico $t. 3. SV Spreten lailu m" se sprejme takoj- 761 Uiljsrn Manfinsr, Kranj. 5o!;to idoća ffi BCI v Toplicah na Dolenjskem. Z 3 lokali, 6 tujskimi sobami z vso uporabo in pritikiinami, zelenjadnim vrtom, kletjo, ledenico, hlevom, je radi upoklica k vojakom takoj v najem oddati. 735 Več se poizve: Ljubljana, Stari trg 24 I. levo. 776 Teč spretnih Isrejaš'rifr V limu orno sprejme Jos. Rojina, modni salon in up formiranje, v Ljubijani, Franca Jožefa c. št. 3. *4 4 I i za cementno tovarno v Zfdanemmožtui Štajersko. se išče za takoj proti Dobri plači. Ponudbe samo na;bcljše kvalifiko vanih ponudce7 z referencami in z navedbami rodbinskih razmer in vojaške dolžnosti, ter plačilne zahteve pri prostem stanovanju, naj se pošljejo direktno na ravnateljstvo tovarne. 749 \ asne LUŽE NA IZBIRO pošilja tudi na deželo: rv asne 2G52 plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo. Kotnhovlno, modne predmete. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Lfnbljana, Stara trg 9. Lastna hfsa. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in krstni opravi, ci »♦ m I kg praške gnjati...... K 7*60 (gnjat) kos 4V2 do 7 kg. 1 „ praske zvaijene gnjati . . „ 8-60 (Rollschinken) gnjat kos 3—5 kg 1 „ prekajen kare U . . • . p 7-40 1 „ praške silami...... 6'M 1 „ poljske salami..... t. 6*60 krakovskih gnjatnih salami mortadela salami . • • . pariških salami . • debrečinskih salami tirolskih salami . • brnnšviških salami razpošilja po povzetju v polt zavojih i 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. Izvoz praških §m|atl, ■. Mm, 532 Praga ZUtar, HafliOm »Ho tt. 11/L ft • • t? • • »t • • •» 7*40 7-20 12% 720 6-80 5-0« Ođđasta se dve 765 Išče se 750 stanovanje z 2 ali 3 sobami in pripadki, v mestu ali zunaj mesta, za prvi maj« Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Z uporabo kuhinje in sprejmeta SS dva gospoda na stanovanje in hrano. Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. w uw ^ t*& H si S W\ '■■> vešča špecerijske in manufakturne stroke eventuelno tudi železninarske stroke, ss se sprejme i^koj. s: v večjo trgovino na deželo. Ponudbe blagovolijo se poslati na upr »Slovensk. Naroda« pod „L 40 757"» 757 o o M Usojam si slavnemu občinstvu kakor tudi cenjenim stalnim gostom in gospodom častnikom dati na znanje, da je ravnokar došel cel vagon plzsskega piva, da sedaj lahko vsakomur z njim najboljše postrežem. Obenem priporočam svoja najboljša vina : Dalmatinec - Opollo per liter K 2*— n Gumpoldskirchner per liter K 2—. Vino- in pivotoč tudi čez cesto. Za izborno dunajsko kuhinjo je preskrbljeno tako pred, kakor po gledališču. Ob giedališčnih dnevih, t j. četrtkih, sobotah in nedeljah, odprto do polnoči. Za številni poset se vljudno priporoča j. Schmidt. Perilo za gojence zavedov v zalogi. [zdsiavanie nevestinskiii oprem. Ustanovljeno 1866. Perilo za deteta v zalogi. Moško, damsko in otroško o Trn a o > > m trn •a M ca a a ca J lastnega izdelka ^|3fl daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen priporoča = C. J. HAMANN = dobavitelj perila ces. in kralj. Visokost?, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. t. d. v LJUBLJANI. Perilo po meri se izgotavlja najhitreje^ Istotam prva kranlska motorni obrat, m gpl urili UBi dni se na način prve dunajske čistilnice zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna. 276 os < (fl e < o s o •a CD 1 »9 > Priznamo iaJpo*teiie]fta postrežba. taMin perje, piii is mi Športni predmeti 01 023031010100327802