126. številka. Ljubljana, nedeljo 2. junija. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
• ft. »j»    i »k dan,   »>>• umi | ow el-kt- i»- t. evt po prarnicih, t«r vr-j» po poiti preje BI e U av bi r o-o k e r ■ k e dežele ik celo leto 16 gld., ca pol leta 8 «ld., 0» emrt leta 4 gld. — Za LtjablJSBO t«-«« pošiljanja ua dom m celo leto 18 gld.,   k četrt leta 3 gld. 30 kr., za on ui.-k.-o 1 «1.1. 10 kr.   Za pošiijiinje na ioni k - • Kinina 10 kr. as meieo, i'0 kr. M eect let*. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih iolah in vi Uljake velja znižana «ma iu »ioe*; 2« Ljubljano za četrt leta Š gld. 50 kr.. po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od detiris topne pe*it-vir*f.« 6 kr., to so oznanilo enkrat tiaka, 6 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se riPTOla uanku-afci. — Rokopisu ae ca vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiii I*. 3 „giedaliska stolba". Opravniitvo, na katero raj *c- idagov^ujo pošiljati na*oeni;ie, reklamacije, >>xnaniia, t,J, administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Peterburg 1. junija. Vladna „Agen-ce Ilusse" poroča: Kongres bode mir podpisal in bode one naredbe storil, ki 80 potrebne za njegovo izvršitev. Konferenca evropskih poslanikov v Carigradu bode vodila dela lokalnih komisij.
London 1. junija, Listi poročajo: Z začetkom prihodnjega tedna bodo raz-govarjanja zarad kongresa gotova, ker so le še neke formalne drobnosti rešiti.
Volilni shod v Žavci.
Iz Celja 28. maja [Izv. dop.] (Konec.)
Dr. Vo šn jak poprime potem besedo in poroča v obširnem, 1 Va uro trajajočem govoru o delovanji v državnem zboru, in sploh v celej notranjej iu vnaujej avstrijskej politiki. Govornik se ozira ua zgodoviuo zadnjih deset let od 1867. 1., ko je privandrani tujec burou Beust ustvarjal dualizetn, ter izročil Slovane nemško-liberalnoj in ogerskej hegemoniji in s tem zakrivil vedno rastoče homatije, nemir iu prepir, propad v gospodarstvenom oziru, hiranje in slabost celega cesarstva. Večina v državnem in v deželnih zborih je umetna, ker se ne naslanja na večino ljudstva, tedaj vse stori sedanji vladi na ljubo, ker ve, da s to vlado tudi ona pade. Volilni redi so vseskozi krivični in bi se morali pred vsem poprav ljati. Zakaj ima pri volitvah eden veliki posestnik ali grasčbk, da le 100 gld. davka plača, toliko pravice, kakor 5 do G tisoč kmetskih prebivalcev, ki morda 100.000 gld. in še več davka plačujejo. Na Štajerskem voli 220 velikih posestnikov 4 poslauce v državni zbor, tedaj pride na 55 volilcev eden poslanec, mej
tem ko celjski volilni okraj šteje nad 100 000 kmetskih prebivalcev, ki samo le enega poslanca volijo. Tudi mesta imajo večje volilne pravice, nego kmetje. Vsled tega je v držav nem zboru le ena tretjina kmetskih poslancev, namesto da bi najmanj dve tretjini svojih poslancev imeli. Še posebno okrajšani pa so Slo vani, in da si so v večini v državi, vendar po sedanjem volilnem redu nikoli ne morejo priti do večine v državnem zboru.
Nemško-liberalna stranka, katera uže toliko let vlada, dobro čuti, da nema naravne podloge; ker pa si hoče ohraniti svoje gospodstvo, raji pušča v najimenitnejših vprašanjih Magjarom na ljubo, samo da še dalje sme vladati.
Govornik se obrne do avstro-ogerske nagodbe, katera se ima spet na deset let skle niti in tako nadaljevati vse sedanje krivice, pa nam naložiti še večja bremena, nego smo jih (k/daj prenašali. Leta 1867 je bilo skle neno, da plača za skupne stroške, to je za armado in marino, avstrijska polovica TO0/«, ogerska pa le 30°/01 tedaj, če skupni stroški znašajo 120 milj. gld., plačamo mi 84 milj. gld., Ogri pa 3G milijonov. Dokazano je, da ta razmera nij pravična, pa bo le za naprej ostala. Tudi nacijonalna banka se bode na pol Ogrom izročila, ki z vsi m tem še nij so zadovoljni, ampak še razne predpravice pri colu zahtevajo, tako da po novej nagodbi bi spet za kacih 4 do 5 milj. gld. mi morali več plačati. In vse to, da se še dalje na krmilu obdrži nemško-liberalna stranka, in da smo še dalje Slovani v Avstriji na steno pritiskani.
Isto neplodno iu nesrečno roko ima nemško-liberalna stranka v vseh notranjih vpra šanjih. Uže štiri leta gre posvetovauje o reformi I direktnih davkih, pa teško da se v tem dr-
žavnem zboru dožene, in če se, gotovo ne na Olajsanjo gruntnega in hišnega posestnika. Uredovanje novega personalnega prihodninskega davka je dobra misel, a bati se je, da zadene tudi mnogo kmetskih posestnikov. Ker se misli stari prihodniski davek povsod odpraviti, bi se tudi pri gruntnem duvku morala odpisati tretjinska priklada, katera je pod imenom prihodninskega davka 1. 1849 bila naložena. Pa to se ne bo zgodilo, ampak od 2G2/3% bi se le 23/3% odpisalo.
Državni proračun kaže v vsakem letu pri-mankanje od 30 do 40 milj. gold., samo lani se je državni dolg pomnožil za 112 milj. gold. in pri vsem tem so se tudi državni dohodki zdatno povekšali. pa vse nič ne pomaga, ker so zdaj državni stroški uže na 40G milj. gold. narastli. Kam gre tolko denarja? V prvej vrsti sta činž za državne dolgove in skupni stroški, potem pridejo stroški za notranjo upravo, za uradnike, katerim se je leta 18C9 plača neprimerno povekšala. Povsod preveč pisarijo. Zlasti politični uradi v sedanjej sestavi so odveč, ker tako župani in okmjni zastopi morajo največ njihovega dela, in to brezplačno opravljati. Silno stroškov je dalje za železnice, zdaj uže 26 milj. gold. na leto. Zidalo se je mnogo prav nepotrebnih le da so si podvzetniki, seveda vsi privrženci vladajoče stranke, svoje žepe polnili. Tedaj nikjer prave varčnosti. Slab izgled države so posnemali deželni zbori, okrajni zastopi in občine. Priklade so vsled tega uže tako naraščale, da znašajo "o enkrat toliko, koliko direktni davki. Po tacem potu ne moremo naprej iti, če ne pridemo vsi na kant. Treba je da se ljudstvo bolj zaveda svojih postavnih pravic, političnih in narodnih, potem pa da jih trdno brani. Res da smo Slovani po volilnih redih silno prikrajšani, in
nedosežen plodnemu vplivu raznih slavjanskih narečij ? Znano je, koliko je pridobil in obogatel poljski jezik s tem, da so v njem pisali možje ruskega izvora*), kakor n. pr.: Miekijevič, Slovački, Zaleski, Goščinski, Mal-čevski, Gabrovski, Odvnec i. dr. Mnogo jo tudi Češčina imela koristi od Kolara, Šafafika i. dr. Nij dvomiti, da bode tudi ruščina mogla v sebe sprejeti in predelati v svojo kri in meso te elemente moči in krasote, katero bodo v njo nanosih daroviti slavjunski pisatelji narodnosti srbske,  slovaške, poljske itd.
Ostane nam še povedati par besed i j o praktičnoj poti, po katerej bi mogel ruski jezik si priboriti mesto, katero mu gre mej drugimi slavjanskimi jeziki. V resnici nij mogoče, da bi ne pritrdili v tem obziru Lj. Šturu in Danilevskemu **), katera to vpraša-
*) Kuho jih imenujemo po njih rojstnem mostu, no po njih političnih načelih.
**) „ Evropa i Rosija". Spb., 1871, str. 45G.
O literaturnem jedinstvu narodov slavjanskega plemena.
(le Slavjunskega sbornika II) (Konec.)
Drugo izjavo proti pravicam ruščine do naloge vseslavjan^kega jezika izrekel je, ne vemo, koliko odkritosrčno, znani slavist, profesor llattala *). On priznava, da je neogibno potrebno povzdigniti jedno i/mej sedanjih slavjanskih narečij na stopinjo vsesiavjuuskega jezika, toda v zadregi je, ali vsaj dela, kakor bi bil v zadregi, katero izinej deseterih živih narečij slavjanskih da bi izbral. Iluski jezik zadostuje mnogim njegovim zahtevam, vendar se mu ne zdi dosti orgauično osnovan v primeri Z hrvatsko-srbskim in slovaškim. Ne budemo
*) Pr. njegov spiB: „0 vseslavjanskem jeziku in piBmu". Ossčta, 1872 in 1873.
se spustili v obširno razmatranje, ali ima kaj podlage ta ugovor, n umorjen proti ruskemu jeziku. Mogoče, da je nekaj nedoslednosti v sostavi ruskega literaturuega jezika, kot jezika tradicionalnega, ki v sebi hrani sled delavnosti mnogih rodov, in poleg tega naplavine raznih časov, kar je jedna njegovih prednostij pred jeziki, tako rekoč včerajšnjimi (kakor novo-srbski in slovaški). Pa recimo, da je ta ugovor opravičen, da ruski jezik, kakor je zdaj razvit, ne zadostuje za nalogo vseslavjauskega jezika. Ali kdo pravi, da je ta jezik na veke neizpremenljiv ? Kdo more pregraje postaviti njegovemu daljšemu razvitku? Ali v bodoče nijso več mogoči možje, kakoršni so bili Ka-ramzin, Puškin, Gogol? Ali ne napreduje zdaj etnograiija iu leksikologija'? Ali ne nastopajo od vseh koncev Rusije zmirom novi in novi učenjaki in pisatelji, ki v njen litera-turni jezik zmirom novo bogatstvo in razno-obličje nanašajo? Mar li je naposled ta jezik
da skoraj v nobenem zboru večine ne moremo dobiti, pa saj tega se držimo, kar nam gre po postavi. Kjer nam je poslanca voliti, izberimo si neodvisnega narodnega moža, naj nam se še tako ponuja kak c. kr. okrajni glavar, ali kak širokoustni nemškutar. Člen 19. ustave nam daje popolno narodno ravnopravnost. Če pridemo tedaj v kakošui urad, treba samo one •odločne besede, in mesto nerazumljive nemščine se mora pisati slovenski. Travico do tega imamo v postavi in prepričan sem, da niti kak c. kr. uradnik niti notar ali odvetnik se ne bode branil slovenščine, ako jo stranka od njega zahteva. Kdor sam ne brani svoje pravice, ta se ne sme pritoževati, ako se mu krati.
Govornik preide potem na avstrijsko v na njo politiko. Vsaka doba ima svoje ideje, katere teško a res pridejo do zmage, naj se jim še tako ustavljajo posamezni ljudje. V sedanjem veku je prešinila ideja narodnosti vse omikane narode. Zjedinila se je v malo letih Italija, potem Nemčija, in Ru sija ravno tej ideji ima zahvaliti svoje velikanske vspehe. V našem cesarstvu so zjedi-njeni oddelki največjih treh evropskih narodov, nemškega, slovanskega in romanskega, in zraven teh še magjarsko pleme. Narodne meje segajo na mnogo krajih jedna globoko v drugo narodnost, Čehi mole globoko mej Nemce, od katerih so od treh strani obdani, mi Slovenci se sicer neposrednje naslanjamo na ostale Jugoslovane, pa mejimo do Magja-rov, Nemcev in Italijanov. Avstrija mora tedaj vsem narodom jednako pravična mati biti, potem ostane krepka država in narodi bodo zadovoljni in srečni. Poslednji čas je, da naši vladajoči možje izpoznavajo to nalogo, ako nočejo cesarstvo v največje nevarnosti pahniti. Kakor notranja, je tudi vnanja politika bila jako nesrečna, odkar so krmilo v rokah imeli poprej nemški liberalci in zdaj Magjari.
Mi avstrijski Slovani ne zahtevamo, da bi Avstrija, kakor slovanska Rusija, bila naravnost v boj šla za zatirane Slovane v Turčiji, ker vemo, da to bi ne bilo po volji Ma-gjarom, niti mnogim Nemcem ne, ki so naši sodeželani. Tega pa smemo po vsej pravici zahtevati, da Avstrija ne dela proti osvobojen j i turških Slovanov v prid Turkov. Ko bi Avstrija v ta namen svoj meč proti Rusiji potegnila, tedaj bi avstrijski Slovani, in to smo vsi slovanski poslanci v državnem zboru, svojo
pomoč odrekli, in Avstrija bi si s takim činom
sama svoj grob kopala.
Govornik končno razložuje teško stanje slovenskih poslancev v deželnem in državnem zboru, kjer jih je le mala peščica proti ogrom-nej večini nasprotnikov. A to jih ne ustrahuje, niti ne moti v njihovem delovanji. Vsak od na3 lehko stopi z mirno vestjo pred narod, da je storil in Be boril, kar je bilo v njegovej moči, za blagor domovine in naroda. Bodrilo in krepilo pa nas je prepričanje, da vsaka pravica mora končno zmagati, in da tudi mi Slovenci še bodemo gledali lepših in prijaznejših Časov. Do tacaš pa ostanemo stalni in složni, kakor dozdaj in zmaga bo naša!
Ko je nehal g. dr. Vošnjak, so burni živio klici mu dokazali, da je govoril iz src vseh zbranih volilcev.
Potem vpraša g. predsednik, ali ima kedo volilcev kaj omeniti ali kakšno željo razodeti.
G. Sirca E. iz GriŽ govori proti legaliziranju podpisov pri notarjih, kar strankam dosti stroškov naklada, pa bi se ravno tako lehko pri županih zgodilo. Dalje želi, naj bi se vlada opozorila, da davke le o tacem času pri kmetih izterja, kedar imajo uže zemljiščne pridelke spravljene, da jih lehko prodado!
Dr. Vošnjak odgovarja, da je o obeh stvareh se uže govorilo v deželnem in državnem zboru, vlada pa še ničesar nij storila.
Posestnik Pajk iz Vrbna graja, da bo reguliranje Savine slabo izvršuje in g. Sirca še dostavlja, da se tu res denar v vodo meče, ker se ali slab materijal jemlje ali taki nasipi delajo, ki jih pri prvej povodnji voda spet podjeda.
G. dr. Jos. Sernec nasvetuje, naj se vsi možje, kateri imajo kako pritožbo, dogovore in on je rad pripravljen, njihove pritožbe spraviti na pravo mesto.
Posestnik Pavelšek se pritožuje, da morajo občine take siromake hraniti, ki so poprej imeli premoženje, pa vse zapravili. Vpraša, kako bi se dalo ravnati, da bi se temu v okom prišlo.
G. dr. Sernec navede dotične točke dr žavnega zakonika, katere seveda občinam ne dajo pravico postopati proti zapravljivcem, pa žlahta jih lehko dene pod kuratelo.
Profesor Žolgar iz Celja omenja nekatere nepotrebne stroške pri pripravnih kur-zih za srednje šole v Gorici in Istri, kjer
se na leto mnogo tisoč goldinarjev izdaje, samo, da bi se nemščina učila. Dalje so nepotrebni stroški pri nadzornih oblastnijah ljudskih šol. Okrajni šolski Bvet naj bi ob-Begal cel politični okraj.
G. Sirca dostavi željo, da bi se dolžnost, Šolo obisksvati, omejila na šest let, mesto sedanjih osem.
Dr. Vošnjak tudi o vseh teh stvareh razložuje, da so se slovenski poslanci zmirom ravnali po njim znanim željam slovenskega ljudstva, da pa so pri glasovanji kakor navadno v manjšini ostali.
Ker se potem nikdo več ne oglasi, vzdigne se predsednik g. Žuža in v kratkem jeder-natem govoru dokazuje, da jo slabemu stanju kriv sedanji politični sistem s Bvojim krivičnim volilnem redom. Stan slovanskih poslancev, pravi na dalje, je silno težaven. Kaj jih more opraviti v štajerskem deželnem zboru 6 ali 8 proti 55 nemškim? Kaj na Dunaji peščica slovenskih poslancev. Plavati morajo proti deročej vodi in njihov glas ostane glas vpijočega v puščavi. Tem bolj jim moramo hvaležni biti, da so ostali neomahljivi, in če druzega nijso dosegli, so saj pozornost sveta obračali na naš maloštevilni narod in našo čast rešili. Zato v imenu vseh volilcev izrečem popolno zaupanje do naših slovenskih pnsluncev. Živio naš državni poslanec g. dr. Vošnjak in naš deželni poslanec g. dr. Dom in k u š! (Gromoviti slava in živioklici od vseh volilcev.)
S tem je bil zbor končan. Kmetski vo-lilci so se razšli, ostalo pa je še mnogo na-rodnjakov na vrtu g. Hausenbicblerja. Sledile so še razne napitnice, ubrani glasovi pevcev celjske čitalnice pa so razveseljevali še zbrano množico do pozne noči.
Politični razgled.
\otfriMi 1<> <I «'*:«* I«».
V Ljubljani 1. junija. Grof stnttnw9sy je v avstrijskej delegaciji 31. maja zopet izrekel svoje zaupanje, da se bodo na kongresu vsa vprašanja mej vsemi vlastmi razrešila, in da je najboljša nada da bodo naše monarhije interesi veljavo zadobili.
Bismarkov organ ,,Nord. Allg. Ztg." ima zopet oficijozen dopis iz #i*#kateri nasvetuje, naj se orijentalno vprašanjeT tako reši, da stopijo Ru muni j a, povečana Črna gora, povečana Srbija, Rosna, Albanija, Make d on i j a v zvezo z Avstrijo v neko zvezno veliko državo, podobno Nemčiji, tako, da bi bila na pr. Srbija v isto  takej   razmeri z
nje v tesno zvezo stavita z napredujočimi političnimi dogodki, misleč, da je vnanje zje-dinjenje Slavjanov lažje in zato hitreje do-sežno, nego zjedinjenje notranje, duševno, katero se more še le vsled prvega razviti. Ne Aristotel, ampak Aleksander Macedonski je raznesel grški jezik po Aziji in Afriki; ne Virgil, ampak Julij Caesar je utrdil latinski jezik v Galiji; Ilabsburgi in Hohenzolleri so si v novejšej dobi mnogo zaslug pridobili za razširjenje Lutrovega jezika mej Nemci.
Ali z druge strani nij moči tajiti, da literatura tudi brez vladarstvene sile predstavlja tako duševno moč, katera se ne ustavlja pred političnimi mejami, in si sama pot dela ne le mej sorodne, ampak tudi mej tuje na rodnosti. Uže zdaj so Puškin, Lermontov, Go-gol, Turgenjev, Tolstoj ruskemu jeziku priborili dostop v take kote slavjanskega sveta, v katerih še nikdar nijso videli ni ruske puške ni ruskega topa.
Po tem takem morajo naši veliki pisatelji | naši prvi pioniri biti pri tem mirnem, duševnem približevanji in mejsobojnem zjedinjevanji vseh slavjanskih narodnostij. Ostalo se bode izvršilo po sili dogodkov, ki je enako oblastna nad vsemi narodi.
Preglejmo tedaj poglavitne točke svojega razpravljanja:
1. Prva apostola ideje o literaturnem jedinstvu narodov slavjanskega plemena sta bila slavjanska blagovestnika Ciril in Metodij.
2. Uresničena je bila ta njiju ideja po osnovi in razširjanji enega občnega jezika mej vsemi Slavjani.
3. Ruski jezik je neposredni naslednik tradicij in pravic prvega vseslavjanskega jezika.
4. Narodnosti in narečja, ki so se odločile od vseslavjanskega literaturnega jezika, padla so v razdrobljenje, vedno rastoče, in v brezmožnost v resnici breznadno.
5. Vprašanje vseslavjanskega literaturnega
jedinstva je vprašanje moči za ruski jezik, za vsa ostala narečja in narodnosti slavjanske pa vprašanje bitja ali nebitja.
6. Pri vseh slavjanskih plemenih in v vseh časih je bilo hrepenenje po literaturnem zje-dinjenji s sorodniki in sosedi, pa nij svojega cilja doseglo, ker so bila središča preslaba.
7. Misel Kolarova o Čveterih literaturnih središčih se je pokazala nemogočo in neizvedljivo sanjarijo.
8. Isto tako brez vspeha so ostali otročji poskusi umetno Bdstaviti vseslavjauski jezik.
9. Vrniti Be k misli o sprejetji enega izmej živih slavjanskih jezikov za vseslavjan skega, sprožil je prvi Juugmun, imajoč na misli pri tem ruski jezik.
10. Štur je v teoriji vsestransko rešil to vprašanje, jasno določivši nalogo ruskega jezika mej Blavjanskimi narečji.
11. Mnenje Pulnekega in drugih, da ne morejo poleg občeliteraturnega jezika krajna
Avstro- Ogerako, kakor je zdaj Saksonska k Pruskoj ali Nemčiji. — Mi ne verjamemo, da bi Be to dalo doseči, da si bi nam avstrijskim Slovanom ne bilo na škodo.
V ii ta ii I <k «lrž»v«».
Spredaj na čelu lista stoječa dva telegrama poročata tudi denes jako miru obetajoče.
V Mttšsifi Be prostovoljni doneski za ustanovljenje narodne Hote lovskih ladij ali „krejzerjev" za bodočo vojno z Angleži pridno zbirajo. Iz vseh gubernij in okrajnih mest se oztmnjujejo velike supskripcije. Povsod se na-rejajo koncerti, zabave in predavanja na korist fonda za take kaperske ladije.
Iz Carigradu se 30. maja javlja, da se bode precej po sklepu prediskave o uporu pred čeragansko palačo posebno Bodništvo sestavilo, ki bode upornike sodilo. Poveljništvo onih vojaških oddeljeni, ki se pri Mitrovici zbirajo, dobil bode Nafis paša. — Novi vojni minister Mahmud Damat paša šel je včeraj v San Štefan o, kjer bode z generalom Tot-lebnom o demarkacijskoj  črti posvetoval se.
Dopisi.
N l4orofck«»8Ti» 31. maja. [Izv. dop.j V Beljaku, v mestu za Celovcem največjem na Koroškem, se bode osnovala slovenska čitalnica. Vrlo! Veseli nas, da i Bel jaški Slovenci hočejo pokazati, da Slovenci hočemo ostati, ostati to, kar smo. Gospodje renegatje Dežmani, glejte: to Slavjan-stvo „e pur si muove". — Ideja naša je močna! Tudi če nas zatirajo tu in tam, če zamaše tu in tam luknje, po katerih bi narodni duh svobodneje dihal, nič ne pomaga, mi Be vendar povsod množimo, zlasti mlajši narastaj naš je naroden in bode ostal. Koro-Ska ima silno veliko germaniziranja pretrpeti, Sole bo nemške, učitelji so Nemci, — ali Slovenci ostanejo Slovenci, ponemčenje vendar ne nadaljuje. Da pa ne bode ni dalje, delajmo mu jezove z vzbujevanjem naroda, z društvi, časniki in knjigami!
Is fiJriaclca 29. maja. [Izviren dop.] Kakor se je uže v vašem listu poročalo, umrl nam je minoli teden nagle smrti g. drd. med. J. Hafner. V petek zarano so našli truplo na trati pred elizabetsko šolo, ter so je pripeljali v občno bolnišnico. O poludne znali bo uže tudi prijatelji ranjkega žalostno novico, ter so preskrbeli vse potrebno pri policiji in zarad pogreba. V soboto zvečer je imelo društvo slovenskih dijakov „Triglav" zarad tega svoje navadno zborovanje. Pri tej priložnosti bo skazali gg. društveniki iu mnogobrojni go-
narečja obstati, ovrženo je z vsemi analogijami sedanjosti in preteklosti.
12. Ruskega jezika še čaka ogromno razvitje na podlagi domačega in drugoslavjanskega gradiva.
13. Misel apostolov slavjanstva, da je mogoče in potrebno literaturno zjedinjenje Slavjanov, je popolnem opravičena po njih zgodovini; ona je združena z najsijajnejšimi nadanii slavjanske bodočnosti.*)
B u d i 1 o v i č.
*) V ruski literaturi jo nekoliko spisov in i/jav, ki so tičejo vprašanja o vsoslavjaiiskcui literaturnem jeziku, ha pr. HUferdinga, Lamanskega, Danllevakega, N. Popova, Makuieva in drugih. Pa namenoma »o nijsino nikjer nanjo uklicovuli, prizadevajo si, v zgodovini in življenji zapadnih Slavjanov samita poka-zati razno stopnjo razvitja te idejo, katera od njih več žrtev zahteva, torej tudi pri njih več težav premagati mora. Misliti pa, da bi Kusi tej Ideji nasprotovali, bi bilo toliko, kakor dvomiti ne o njih rodoljubi i, ampak prosto o njih nepristranosti ali zgodovinskem njih razumu.
s t jo bivšemu udu zadnjo čast b tem, da so po kratkih besedah predsednikovih, a katerimi je proslavil umrlega kot vestnega društvenika, zvestega in ljubeznjivega prijatelja, in iskrenega narodnjaka, v znamenje velike žalosti vstali, rekoč: lehka mu zemljica, dolg mu prijateljsk spomin! — V nedeljo o polu šestih je bil sprevod. Tepta se je udeležilo veliko število dijakov — Slovanov in Nemcev. Tudi druge gospode — gospodov in gospej — bilo Be je precejšnje Število zbralo. Društvo „Triglav" udeležilo se je „in corpore" sprevoda, ter je položilo na rakev lep venec se slovenskimi trakovi. Drugi venec poklonili so umrlemu pojedini prijatelji in znanci. Da bo tudi pevci sodelovali, se razume. Zapeli so mu pred sprevodom in na grobu. Bratje Čehi bo pomagali prav po prijateljsko.
Domače stvari.
— (V Litiji) bode okrajna učiteljska skupščina 5. junija. Razen navadnih obravnav na dnevnem redu 1. Občevanje učiteljevo, ko liko to šoli hasne aH skodujo? 2. Koliko se ima zgoditi na 2 in 3razrednih šolah za nemški jezik in kako. 3. O šolskej disciplini. Kako naj se rabi? Ali so disciplinarne zapovedi pripravne? KakošneV 4. Kako se obravnava geometrijsko oblikoslovje? 5. Petje v šoli, kako naj se goji, da bode izobraževalo Čutstvo za lepoto i. t. d. G. S kakošnun poučnim naukom se ima zvezati nauk o gospodinjstvu. Kakošni glavni pojmovi o tem se imajo dekletom posebno vtisniti.
— (Iz kranjskega deželnega odbora.) Dne 25. maja je v okrajni šolski svet Radoveljski deželni odbor izvolil župnika gosp. Janeza Ažmana iz Dovjega, —pritrdil predlogu kraj nega in okrajnega šolskega sveta, da še Jože Zajec v učiteljskoj službi na jedno-razrednej ljudskoj šoli v Krašnji definitivno potrdi, in da se trirazredna Sola v Starem trgu pri Loži razširi v štirirazredno s 400 gld. plače za 4. učitelja. — Na slavno minister-stvo kmetijstva se je deželni odbor s prošnjo obrnil za državno podporo k stroškom za vino in sadjerejsko šolo na Slapu, za podučevanje v kmetijstvu in za nagrado potnega poduče-vanja v kmetijstvu; ob jednem je deželni odbor povdarjal potrebo, da bo napravi za Kranjsko nižja kmetijska in gozdarska šola, — osnuje stalna služba potnega učitelja za kmetijstvo, in da bi se ljubljanska preparandija glede na teoretično in praktično podučevanje v kmetijstvu predrugačila. — Izprazneno službo se-kundarija v tukajšnjej deželnej bolnici je deželni odbor podelil dr. Francu Zupancu. — Deželnej vladi se je poročalo, da je želeti deželne postave za vpeljanje plemenskih bikov v občinah po načrtu kmetijske družbe.
— (Odsek, ki sestavlja učno pot) za izpeljavo učnih črtežev, vsled ministerskega ukaza dne 5. aprila leta 1878 št. 53IG, je imel 18. p. m. svojo prvo sejo. Pod predsedstvom dež. nadzornika gosp. Pirkerja je v njem G okrajnih nadzornikov in 6 drugih strokovnjakov. Za jezikoslovje sestavljajo učno pot gg.: ravnatelj Ilrovat, prof. Žakelj, okrajni nadzornik Wisiak, nadučitelj Praprotnik in učitelj Stegnar; za številjenje gg. okrajna nadzornika Eppih in Zima, za petje učitelj godbe g. Nedved; za telovadbo učitelj telovadbe g. Schmidt; za zemljepisje in zgodovino okrajni nadzornik g. pl. Gariboldi, za prirodo-slovje okrajni nadzornik g. Linhart. Ta odsek se bo posvetoval tudi o prihodujej deželnej
skupščini, k eda j in kje ima biti, koliko časa trajati, kaj pride vse na vrsto? O tem bode tudi nasvete stavil c. k. dež. šol. svetu. Mislijo na 9. septembra.
— (LjnbljanBki škof dr. Janez Pogačar) se je v petek popoludne odpeljal na birmovanje v Lašče in Ribnico.
— (Katoliška družba) za Kranjsko bo imela v pondeljek (3. junija) ob 5. zjutraj na Rožniku sv. mašo, ki se bo darovala za vse žive in mrtve družbenike.
— (Veterani) so imeli tu v mestnej dvorani predvčeranjem svoj občni zbor svojega društva, G. Mihalič je bil zopet za predsednika izvoljen, za namestnika in blagajničarja J. Goljaš, za tajnika Gruber in Kumar, za računovodjo Kolaržik, a v odbor: Čik, A. Hočevar, Mlinar, Zupančič, Klobas, SchatVenratb, Frit8ch, Schmalhart, Brosch, Roth, Piller, VokaliČ, Šparovec, Horvat, Dobrin, Quas in Erzin.
— (Beloglavi jastreb ali mršnjik) bil je v Velikih Laščah 28. t. m. ustreljen od lovca Jarneja Modca, in vlastnik lova, župnik Frelih ga je — kakor „S1.U poroča — v dar poslal tukajšnjemu muzeju. Tehtal je IG funtov, širok pa je z razpetimi perutami l.) črevljev. Beloglavi jastreb v naših krajih nikjer ne prebiva, ker ne najde dosti hrane, pač pa se uže nahaja na Hrvatskem in dolj-njem Slavonskem, zlasti pa na Turškem.
— (Dr. Eržen), okrajni zdravnik litijski, je prestavljen v Postojno; dr. Razpet pa pride ol ondot v Litijo. Postojna je boljše mesto nego Litija. . .
— (Kače.) Iz Železnikov Re piše „U. Tovarišu" : „V kakošno nevarnost pridejo otroci včasih celo tam, kjer bi nihče za njih kake nesreče ne pričakoval, videlo se je v našem trgu oni ponedeljek (13. t. m.). Ta dan namreč Bta bila 41etni sinček in Sletna deklica tukajšnjega hišnika Š. Št. zjutraj okolo 8. ure pred veznim pragom. Kar fantek začne klicati: „OČe! teta! riba, riba!" Ta smerni klic (kako> bi namreč prišla riba od precej oddaljene reke Sore) stori očeta radovednega, da stopi pred hišo pa, oj groza! kaj vidi! Mej bosonogim fantkom in mej deklico s tankimi čreveljčki obuto, zvijal se je srednje-velik pisan gad, in mala punčika stegala je v svojej priprostosti ravno ročice po njem, da bi ga ulovila. Lehko si mislite, kakov strah je prešinil očeta pri tem prizoru; orno je otid otročiča nevarnosti, iu zatem gada ubil. Sploh je te golazni letos prav veliko tukaj okolo nas, in na sv. Flori-jana dan upičil je gad neko žensko iz bližnjega Podlonko, ko je šla odtod iz cerkve, v nogo tako hudo, da so se bali, da bode morala zarad to rane umreti.u
Telegram „Slovenskomu Narodu".
(Došel po končanom urodovanji.)
Dunaj 1. junija. Vladni predlogi o nagodbi so bili s 15G glasi proti 123 glasom sprejeti, kakor je bilo naprej videti.
Kazne vesti.
* (Velika nesreča na morji.) Iz Londona telegrafirajo 31. maja: Pri Folke-stone sti dve veliki nemški oklopni ladiji str-čili se, jedna v drugo zaletevši se, in sicer oklopuica „Grosser Kuriurst1' in „Konig \Vil-helm". Prva ladija je utonila, druga je hudo poškodovana. :>00 mož je potopilo se, 200 so jih rešili iz vode.
* (S tr ela udarila) je 21. t. m. v dvornega sodca kneza Thurn Taxisa, ko se je ravno mimo Toroutala  v mesto peljal, da je ostal
takoj mrtev; voznika je tudi strela teško poškodovala, sina dvornega sodca pa je zagnala pet sežnjev  daleč iz voza,  a ga ne posko dovala.
* (Ho m antično.) Makarski list „F.gver tetes" pripoveduje: Sedemnajstletna deklica Irma P. v Pešti zaljubila se je v gledališči v igralca Alekaija Solymosyja. pisala mu je mno^o pisem, v katerih je opisa vala iu slikala 6vojo strast. So'ymosy pa se nij brigal za pisma in — Irma P. zblazu ali obnori zavoljo tega. Izmišljuje si, da je soproga onega igralca. Dali so jo v norišnico, Solymosyju pa so uradno naznanili, kaj se je zgodilo. Mtnoli petek gre on na prošnjo zdravnikom deklico obiskat, a komaj ga ta zagleda in izpozna, takoj skoči s krikom v kot sobe. Na lepo prigovarjanje gledališfnega igralca in njegovo vprašanje, zakaj da se plaka, odgovori mu blazna: ..Zato ker me ne ljubite". Solymosy jej zagotovlja, da jo bode vsaki dan obiskal, in deklica se je baje potolažila in se ozdravljenju približala.
S o« kr. av. privilegijem in kr. pruskim niinister-skini potrdilom. llOi'chai'dt-ovo aromatično
Dr
B0RCHARD1S
lAHOMATISCHEl KIlAl.tkh-^
(dišečo) milo
izajia; l zl-Iujo, /..i .....|'>,inje iu popravo kože
in sknšeno zoper vsakako nesnago na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po M kr. Dr. Suiii de Boutcinard-ovo dišeča pasta za
fcooe, nojapiusiiejsi in najzanesljivejši pripomoček za ohranjenje in čistenjo zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 55 kr. Dr. Hartung-ovo olje s kitajske skorje za varovanje m oiepsanje las; v zapečatenih in v steklu štetnpljauih steklenicah po 85 kr. Dr. Beringnier-jev dišeči kronini duh, krasna vi.ua za uulianje in umivanje,  ki  krepča in budi Živclj; v izvirnih steklenicah po  1 g!d. 2f> kr. in 75 kr. Prof, dr. liinde va rastlinska pomada v stanj-scali, poviša svil in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži progo las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr. Balzamu no milo iz oljke bo odlikuje po oživ-ijevajoci in ohraiiujoei muči za voljnost in meh-kost kožo; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beriugnier-jev rastlinski pripomoček za Barvanje kis, barva prav črno, rujavo in rumenkasto ; s krtačami iu lončki vred po 5 gld. Dr. Hartmig-ova lelJKtna pomada za oživljenje in zLmjenje rasti las; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po 85 kr. Dr. Beriiiguier-jevo olje iz zemljiščnih korenin za okrepcauju iu ohranjenjo lds in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-ovi bonboni iz zeljišč, znan in skušan (iuiuać pripomoček za prehlad, hripavost, zabaBanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih skat-Ijicah po 70 in 35 kr. Bratov hedarjevo balsamieno milo iz olja ze-uieljakih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne iu občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr., paket (4 kosovi) 8J kr. Pravi ti po pripozuani solidnoBti in pripravnosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobivajo: v l.Jiililjani pri 1'rsnu- 'IVrčeku  in lekarju llirxi«-ii in bratili Krlipevi v Zagrebu pri lekarjih: J. J. Cojbek in Žg. Mittlbach in Fior. Ki-ralovicu; v *Vlji pri Kr. Krisperju; v IC«*ki pri droglijeru Nikolu Pavačiču; v <<lorici pri lekarju A. Franzonijit; v Celovm pri  lekarjih: Ant. Beinitzu, Krainerju in Kellerju;  v  hnuiji prj Kajinund Krisperju; v Trstu  pri  lekarjih: J. Seravailo,  K. Zanettiju,  P. Prondini,  Fr. Ve. dovattu; v  Iteljnku pri Matevžu Filrstu; v Vuruždiuu pri lekarjih: A. llouhsingutjii in A. Halterju; v /lulm pri parfum. N. Androviču.
anr Svarilo. *w
Svarimo prod poim-vcjiiuji. osobiro pred dr,
Suiuade Bouteaiardovo dUaćo zobno pasto in pred ilr. Itorcliardlovim aronia-t i t -11 i 111 zeliščnim milom z imenom dr. lior-chardta „wiu*'.
Mnogo i»oiiurcjuIcc in iirodajulce je sodnija uze obsodila, da so morali plačati precejšnje globe v denarji.
Raymond & Co.,
c. k.priv. last. tovarn hyyculistivnih cosm, stiarij v Berlinu. (ii8—4)
Tulci.
1. i U'iij *:
Evropa:   Boccolari iz Kamnika. — Borst iz
Pariza.
Pri Nlonut pl. Steinbilclu 1 iz Trsta. — VVeber iz Dunaja.
Pn Irlaliđl t VVenzel iz Dunaja. — Oven iz Radovljice. — Kat/, VV'oraček, lilau, Presburger, Kolin, Itausel iz Dunaja.
Dunajska borza 1 junija.
(Iz.rno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebrn
Ztata renta.......
1860 dri. posojilo .... \kei j o narodne banke . , . Kreditne akcije
gld. 85
66 73 114
810 230
London......... 113
Napol. ......... 9
0. kr. cekini....... 5
irehro ......... 103
Državne marke...... 68
f)0 85 tO
50
65
48'/,
fiO
40
50
Trinr rene
v LJubljani 1. junija t. 1. Pienioa hektoliter 9 *ld 10 kr.; — rež 6 gld
01 kr.; — ječmen 5 gld. 20 kr.; — oves 3 gld 41 kr.; — ajda 5 gld. 69 kr.; — prosč  6 gld. 01 kr.
— koruza 6 gold. 20 kr.; krompir  100 kilogramov
2 gld. 52 kr.; — fižol hektoliter 10 gl. 50 kr.; uiaal* kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — 4poh trišen — gl. 70 kr.; — speh povojen — gl. 75 kr
— jajoe po la/s kr.; — mleka liter 7 kr.; — govednme kilogram 54 ar.; — teletnine 52 kr.; — svinjsko meso 68 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. Ti kr.
— slame 1 gold. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov •i gold. — kr.; — mehka 4 gld. — kr.
V farnej vasi Žir,
olci'iiJ Idt-iju. se daje v najem krčma
z veliko štalo in vrtom, na prijetnim in za vsako kupčijo vrlo ugodnem mestu.
Natančneji pogoji se izvedo pri goape) Mariji Kop*« v Idriji. (17:4—3)
Dne II-,juniju ~t. 1. se bode prodalo i *■*!>«j i Žudobrovi prej Mehličevo posestvo štev. 12. — Kupni pogoji se izvedo na dan licitacije na mestu. (119—2)
Karel S. Till
trgorstro * knjigami in papirjem, pod Trančo št. 2T zaloga vseh potrebnostij 2a urade in kupci jstvo;. zaioga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vse potrebnosti za murjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zaphovalne in opravilne knjige. Izdeljujejo so tudi monogrami na pisemski papir, visitne karte in pisemske zavitke. (158—Vi)
\
Elegantna
spomladanska obleka
IN gold.
spomladanska zgornja suknja i£ gola.
Trftne
spomladanske hlače •% goia.
in v primerji najfinejše obleke za gospode in dečke; po najnižjej ceni Obleke za Otroke od dveh let naprej.
aw Spalne suknje ~w
xa gospode in gospe
priporoča
H* Keumann,
krojaški mojster,
v Ljubljani, slonove ulice štev. 11, v Lukmanovej hiši.
Vnanje narocbe se proti povzetju urno izvrše in nepristojno brez ugovora nazaj vzame. (in—16)
SO
3:
f H
"o
crq V,
i p
B
to
B o
< so S-
1 o
Peštansko zavarovalno društvo.
Trinajsti račun Peštanske zavarovalne družbe za leto 1877 kaže:
Dohodka....... 4,032.351 gld. 39 kr.
Izdatka....... 3,895.448    „   9S ,
i iHti dohodek zal. 1877 jo     180.90 jj gid. 43 kr. Od čistega dohodka se je izplačalo 90 tisoč goldinarjev kot obresti (dividende) na delnico (akcije) po y gld. od delnice, to je: 9 od sto; ostali znesek pa se je pridejal zakladom, in deloma oddal kot nagrada uradnikom vodstva (direkcije).
Od leta 18D5 do 1877 je plačalo Peštansko društvo za škode ogromno svoto 18,090.019 gld. 25 kr.
Društvo izvršuje zavarovalna opravila po 31 glavnih in 3742 drugih opravnikih.
Poroštva daje društvo, priltevši letni dohodek, 10.000.000 gld. To uljudno naznanja, ter se priporoča za častita naročila zoper ogenj za poslopja, pridelke, mobilare in vsakovrstno premakljivo imetje in na živenje.
Franc
glavni opravnik za Kranjsko in spodnje Štajersko. Pisarna je v Ljubljani, kongresni trg, nasproti nunske cerkve v II. nadstropji. (l7o—l)
Izvrstno vizeljsko vino
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Gostilnica „zur Stadt Miinclien"
(..|>ri l.o^arji")
Usojam si p. n. občinstvu naznanjati, da som z do-našnjiui dnevom uže od nokedaj dobro znano gostiluiuo „pri Lozarji" prevzel.
Vabim hI. občinstvo, da mo jirav obilno obiskuje, in zagotovi jam, da bodem ustregel z izvrstnim vizelj-skim vinom in mengeškim marčnim pivom, liter po 22 kr., kakor tudi z okusnimi jedili, posebno opozo-rujem nit to, da se bode dobivala pri meni pečeuku it. ru/n ju. — Terun, liter po 5G kr.
Vsaki dan Ur* U i ritki, vsaki petek lin« ribe. Z odličnim spoštovanjem
Janez Kosar,
(173—2) gostilničar.
Izvrstno mengeško marčno pivo!
Izdacalj u urednik Josip Jurčič.
Iiafltaina in tiak .Narodne tiskarne".
068581