imenovane „puste ledine", to so površine, kjer so bila ¡nekoč polja, sedaj pa jih zarašča grmovje. Kjer je tega grmovja malo Ima erozija prosto pot, tako da se obseg goljav stalno veča. Pokra- jina trpi zaradi pomanjkanja gozda, vendar je paša v njem zaenkrat še vedno dovoljena. Listje in vejevje uporabljajo za krmo in steljo in tako se zopet veča delež goljav. Najvažnejši faktor pri tem, da se je obseg gozda tako zelo zmanjšal, je prav gotovo napol nomadsko pašništvo, ki je še sedaj precej razširjeno, saj gonijo živino vsako leto |na bolj ali manj oddaljene pašnike v hribih. Drug vzrok pa sta rudarstvo in fužinarstvo. Rudo so tod kopali že Rimljani (magnetit), pa tudi več krajevnih imen opozarja na nekdanje rudarstvo (Bakaran). Danes je pridobivanje rud močno raz- vito v Mačka tiči (molibden), Crvenem bregu (ga- lenit), Carevi Bari in Mrtvici (premog). K uničenju gozda je precej pripomogla tudi železnica Beo- grad—Skopje. V sami soteski ni večjega urbanskega centra, pač pa sta ob vhodih vanjo Leskovac in Vranje. Vsa ruralna naselja so pomaknjena v višje lege. Ce gledamo samo dolino imamo občutek zelo redke obljudenosti. Naselja so se pomaknila v višje lege iz dveh vzrokov: zaradi bega pred Turki in pa zato, ker je v višjih področjih več možnosti za kmetijstvo; tam je namreč več po- ložnega sveta. Kjer je svet najbolj raven so na- stala ¡neke vrste razložena gručasta naselja, sicer pa prevladujejo tipična razložena naselja. Vasi so različno velike (od tipičnih zaselkov [4—5 hiš] do naselij, ki štejejo do 30 in več hiš). Kmetije ni- majo gospodarskih poslopij; ograjene so z ogra- dami v katerih je živina. Gradbeni material sta les in glina, kateri primešajo slamo, da je bolj trdna. Stavbe so grajene zelo preprosto. Najprej napravijo skelet iz lesenih hlodov, ki jih potem izpolnijo z glino. Tu in tam suše doma tudi opeko. Kmečke družine so običajno dokaj številne in sedem otrok ini posebna redkost. Majhno število hiš še ne pomeni nizke aritmetične gostote, ki znaša tod okoli do 80 ljudi/km2. Kmetijstvo je tipično polikultumo (za dom). Za odprodajo goje le svinje in ovoe. Ostalih vrst živine je precej manj. Posebnost so bivoli. Za J>olja so značilne dokaj velike parcele, zasejane pretežno z žitari- cami, to je s koruzo in pšenico. V dolini, kjer je več prostora imajo polja drugačno obliko. To so pretežno vrtičkarske parcele, kjer sade največ povrtnino, papriko čebulo in zelje. Pridelek je navadno precej pozen, ker je večina teh parcel na aluvialni ravnici, ki je še pozno v pomlad po- plavljena. Ker se boje zasipanja hudoarnikov in pozno naraslih voda Južne Morave, jih ograde s kame- njem. Te ograde so precej podobne onim, ki jih srečamo na krasu, le zemlja je drugačna. Hektar- ski donos je povsod, razen v dolini, precej nizek. Zaradi nizke stopnje poljedelstva prirodne rodo- vitnosti ne znajo v polni meri izkoristiti, saj obdelujejo polja in pospravljajo pridelke še vedno na zelo preprost način. Tako na primer ml(atijo še vedno z živino, ki tepta snopje na glinastih tleh. Koliko pridelka gre na tak način v izgubo ni potrebno posebej poudarjati. Pač pa je zelo mnogo sadja in to predvsem sliv. Vendar je tudi sadno drevje zelo slabo negovano. Nekaj je še jablan, hrušk in marelic. Nekoč je bilo zelo raz- vito svilarstvo, murv je še danes povsod kar pre- cej, vendar služijo le še kot krma za svinje. Edina neagrarna dejavnost sta ©pekarstvo in pa kamnolomi; ne smemo pa pozabiti tudi na promet. V novejši dobi se poleg uprave uveljavlja tudi gradbeništvo. Gradnja avtoceste je zaposlila mnogo nekvalificirane delovne sile, ki bi se sicer verjetno izselila. Tudi potem, ko bo oesta dogra- jena, bo dajala mnogim delo, saj bo treba paziti na vrsto stvari, da se bo promet lahko odvijal nemoteno. Kot sem že omenil povzročajo največ sitnosti hudourniki. Avtocesta bo spremenila tudi zunanjo podobo soteske, kjer pride izgradnja tako velikega ob- jekta še posebno močno do veljave. Zdaj je po- krajina nekako zatišna, vendar zelo slikovita in podobo dopolnjujejo vlak, ki drvi skoraj vsake pol ure, cesta, stara in slaba, vendar z mogočnimi perspektivami in pa tiha Južna Morava. Vendar se že čuti rahel utrip nečesa novega, bolj živega. Morda so to mladinska naselja graditeljev, ali pa sami domačini, ki s strahom in občudovanjem ogledujejo spremembe v njihovi stari, divje tihi dolini. P. s. Edini vir 90 mi bili 9kromni podatki „Urada za boj proti eroziji" v Vladi f inem Hanu. V ladimir Kokole N i g e r i j a — n a j v e č j a afriška d r ž a v a Zadnje v vrsti afriških ozemelj, ki so leta 1960 tako rekoč čez noč postala iz kolonij neodvisne države, je bila Nigerija. Ni pa ta država zadnja po pomenu. Dejansko je sedaj Nigerija po številu prebivalstva največja samostojna afriška država. Nič manj kot 34 milijonov prebivalcev (številke za prebivalstvo so oenitve za leto 1960) živi tu na 878.447 km2 površine, kar da gostoto 41 ljudi pa km2. To pa je za Afriko že kar lepa številka, saj znaša povprečje samo 9 ljudi na km2. Tudi narodni dohodek je za spoznanje nad povprečkom. Vse to uvršča Nigerijo med najpomembnejše nove afriške države. Prav gotovo pa je ¡najpomembnejša država v Zahod,ni Afriki. S tem pa seveda ni rečeno, da Nigerija ne bi bila nerazvita dežela, kot so več ali manj vse druge v tem področju, dežela, ki jo čaka še dolga in verjetno ne pre- lahka pot k večjemu ¡napredku. Nigerija je tipična zahodnoafriška država. Od obal Gvinejskega zaliva se zajeda skozi tri klimat- sko-vegetacijske pasove vse do roba Sahare na severu. Kot drugje je seveda tudi tu ta lega odraz kolonialnega prodiranja od morja v notranjost Zahodne Afrike. V Nigeriji je bila fronta prodi- ranja najširša, saj meri dežela od zahoda proti v zhodu okrog 1000 km, približno toliko kolikor je tudi od morja do severnih meja. Nigerija je geografski pojem šale sto let. Kot mnoge druge nove afriške države dežele je pred prihodom Evropejcev ni ničesar vezalo v celoto. Tudi danes so vezi med posameznimi deli še rahle in se v marsikaterem pogledu šele bolj pletejo kot pa dejansko obstojajo. Sever in jug živita vsak svoje, v premnogih ozirili zelo različno življenje. To stanje ni samo posledica podedovane kolonialne upravpe razdelitve, marveč segajo razlike še da- leč nazaj v zgodovino in so v bistvu odraz geo- grafske zo|nalmosti Zahodne Afrike. Kajti, kakor- koli je vsa Nigerija tropska dežela, tako sta si sever in jug po prirodnih značilnostih različna, kot Švedska in ¡Madžarska v Evropi, in nemara prav tako, ali pa še bolj po prebivalstvu in na- činu življenja. Južni del je dobro namočeno, z gozdom po- raslo nizko plaiiotasto ozemlje s skoraj še ekva- to uin podnebjem, ki ga široka dolina Nigra de na dva dela, vzhodnega in zahodnega. Dalje proti severu je ob Nigru in njegovem velikem pritoku Benue še precej širši pas tako imenovane gvinejske savane, kjer gozd postane sprva I isto- paden, z naraščajočo dolžino suhe dobe pa tudi v edino bolj omejen na rečne doline ter prepusti v es ostali svet odprti travnati ali grmičasti savani. Na severu, v tako imenovanem su danskem pasu, postane savana že prav borna in na znatnih pod- ročjih preide v prave tropske stepi; suha doba pa je tako dolga, da daje pečat vsemu agrarnemu izkoriščanju. Odprto stepsko, pa tudi deloma sa- vansko ozemlje, je omogočilo vpade 6 severa, ki so temeljito premešali sprva verjetno mnogo bolj enotno črnsko prebivalstvo (plemenska skupina 1 lausa prevladuje) in ga dopolnili tudi z več ali manj čistimi hamitskimi elementi (Fulani). Vpadi so prinesli tudi islam in fevdalno družbeno struk- turo ter so se ustavili šele na robu južnih gozdov. Južne nigerijske pokrajine pa so bile bolj izpo- stavljene, ko je z evropskimi kolonizatorji prišel naval od morske strani. Čeprav se je kolonializem zasidral na obali že zelo zgodaj, je zajel sprva le ožji obalni pas. Severno Nigerijo so Britanci za- sedli šele v začetku tega stoletja. Moderni vplivi so torej pronicali v deželo z obale. Tam so se v zadnjih 10-letjih začele že močno razbijati nekdaj tesne rodovne in plemenske skupnosti; tam se je uveljavil kapitalizem, bodisi s trgovino bodisi s komercializacijo domačega agrarnega pospodar- stva Afričanov; tam je nastala tenka plast do- mače male buržuazije, ki si pod vplivom razmer deli z Veleposestniki s severa oblast v državi. Ne preseneča zato dejstvo, da je Nigerija zvezna država (Nigerijska federacija), ki jo se- stavljajo tri ozemlja, od katerih ima vsako svojo pokrajinsko vlado in parlament poleg zvezne vla- de in zveznega parlamenta v Lagosu, ki je glavno mesto vse države. Trije sestavni deli so: Zahodna Nigerija (117.524 km2, 7.0 milij. prebivalcev, gostota 60 na km2, glav no mesto Ihadan), Vzhodna Nigerija (76.364 km2, 8.2 milij. prebivalcev, go- stota 108 na km, glavno mesto Enugu) in Severna Nigerija (648.490 km2, 18.7 milij. prebivalcev, gostota 28 aia km2, glavno mesto Kaduna). Vzhod- na in Zahodna Nigerija obsegata obalni gozdni pas in segata nekoliko šs v gvinejski savanski pas, Severna Nigerija pa obsega večino gvinejskega in ves sudanski pas, kolikor ta ne sega še čez meje dežele. Do proglasitve neodvisnosti je bil z Nige- rijo upravno združen še tako imenovani Britanski Kamerun (zahodni tlel bivše nemške kolonije, ki ga v imenu OZN upravlja Velika Britanija). To je ponekod širši, drugje ožji pas ozemlja ob vzhodnih mejah nove nigerijske države. Meri 88.270 km2 k\ šteje 1,650.000 prebivalcev, kar da gostoto 20 na km2. Ker poteče britanski mandat spomladi leta 1961, se bo moralo prebivalstvo do takrat odločiti ali postane samostojna država, ali pa se pridruži Nigeriji. Nigerija je predvsem dežela kmetovalcev in gospodarska geografija nove države je po večini agrarna geografija. Kakor koli je Nigerija znana po izvozu v elikih količin nekaterih tropskih sade- žev — kakava, arašidov. oljnih semen in palmo- vega olja — tako so glavni proizvodi kmetijstva vendar namenjeni domači porabi, predvsem za živila. Podrobne ekonomske analize so pokazale, da je vrednost kmetijskih proizvodov, ki se po- rabijo izključno doma, kar šestkrat večja kot vrednost onih, ki jih gojijo pretežno ali tudi samo deloma za izvoz. Glavni pridelki v prvi skupini so cassava (ali mamiok; in jam, ki sta osnovni hranili na jugu, v bolje namočenem področju, in pa proso ter podobne domače žitarice na severu, v bolj sušnih savanah in stepah. Pridelujejo se koruzo, sladkorni trs, sladki tropski krompir (ba- tate), fižol, banane, riž in povsod še razno zele- njavo. Domala vse to gojijo na tradicionalni na- čin v okviru selihiega požigalniškega kmetijstva (izjema so stalne njive ponekod okrog Kana in drugih mest ¡na sev eru). To zahteva za preživljanje ene družine znatno površino, kajti tropska prst na splošno ni kaj prida rodovitna in se zelo hitro izčrpava. Najboljša je prst v delih severne Nige- rije s polstepskim podnebjem. Ločimo tri glavna področja, ki so za afriške pojme zelo dobro obde- lana oziroma izkoriščena. Prvo obsega zahodni in srednji del Zahodne Nigerije — ozemlje plemen- ske skupine Joruba; drugo je večji zahodni dol Vzhodne Nigerije, ki je izkoriščen se bolj, to je ozemlje plemenske skupine Ibo; tretje jedro go- 98 ste naselitve in dobre izrabe tal pa je na severu v osrednjem delu med Kanom in Katsino. To so ozemlja, kjer se dvigne gostota prebivalstva na HO do 100 ljudi na km2 ali celo še več. Večina nigerijskega prebivalstva živi v enem izmed teh treh področij, ki spadajo med redka jedra res dobre poselitve v Afriki. Ta tri področja obsegajo komaj kako šestino vsega nigerijskega ozemlja. Ker se po prirodi ne ločijo prav bistveno od sosednih področij v istem klimatsko vegetacijskem pasu so še velike mož- nosti za notranjo kolonizacijo. Ta je že sedaj zelo aktualjna, kajti vsa tri področja goste nase- litve so pri sedanji agrotehniki — ki je ne bo mogoče kmalu bistveno spremeniti — namreč že močino agrarno prenaseljena. Dosedanji način ob- delave je res dokaj ekstenziven, toda smotrno je prilagojen pedološkim in klimatskim pogojem in tak kot je vzdržuje vsaj zmerno rodovitnost tal. V širjenju živilskih kultur za domačo porabo je tedaj pričakovati napredek le z naseljevanjem in kultivacijo še neizkoriščenih ali slabo izkoriščenih tal izve|n sedanjih jeder poselitve. Tako jc pod- ročje ina severozahodu Zahodne Nigerije, pod- ročje sedanjega britanskega Kamenina (če se bo priključilo Nigerijski federaciji, in zlasti pro- strana ozemlja na zahodu in vzhodu Severne Ni- gerije. Komercialne kulture so samo dodatek k tradi- cionalnim živilskim kulturam. So pa postale lo- kalno marsikje zelo pomembne, ker predstavljajo skoraj edini vir denarnih dohodkov za prebival- stvo. Tudi te kulture gojijo namreč skoraj brez izjeme v okviru domačinskega kmetijstva. Plan- taže so v Nigeriji namreč domala neznane, ker je nek zakon prepovedoval odtujitev domačinske zemlje. Nekaj jih je pa v sosednjem britanskem Kameruinu (nekdanje nemške plantaže), ki jih iz- korišča sedaj poseb|na družba. Ker Nigerija izvaža razmeroma velike množine arašidov, semen oljne palme in olje iz njih ter zlasti kakava, poleg manjših količin bombaža in kavčuka, je v medna- rodni trgovini znana predvsem po teh pridelkih. Domala vse trgovanje s komercialnimi pridelki je v rokah države, oziroma njenih organizacij (marketing boards, ki so jih prevzeli od britan- ske kolonialne uprave). Komercialne kulture pridelujejo v nekaterih dokaj ostro omejenih področjih v skladu s kli- matskimi pogoji. Kiakao je glavna kultura v obal- nem pasu in zaledju Zahodne Nigerije, med La- gosom in Ibadanom; to je v področju, ki prejema še obilo, a |ne preveč padavin in ima zelo kratko eušjno dobo. Pridelovalno področje (oljne palme je v vzhodnem obalnem pasu Zahodne Nigerije in v vsem južnem delu Vzhodne Nigerije; to je v področju kjer je razvit pravi tropski pragozd. Oljna palma raste pretežno divje in ne v poseb- pih nasadih. Arašidi uspevajo najbolje prav na Geveru Nigerije, v bolj sušnem sudanskem pasu, čeprav niso neznani tudi v pasu gvinejske savane. Kano je veliko središče kulture arašidov. To so tri najpomembnejše komercialne kulture. Važen je še bombaž, katerega glavno pridelovalno pod- ročje je sedaj tudi v Severni Nigeriji, južno od pasu intenzivnega pridelovanja arašidov, to je v pasu gvinejske savane med Žarijo in Kanom, kjer so padavine obilnejše kot prav na severu. Dokaj pomemben je še kavčukovec, ki uspeva ponekod v pasu oljne palme. Dandanes so vsi nasadi iz drevja hevea in so domače vrste, ki so včasih da- jale nekaj kavčuka, povsem opustili. Proizvodnja tako bombaža, kot kavčuka narašča hitreje kot proizvodnja preje omenjenih komercialnih kultur. Živinoreja je res pomembna v Nigeriji samo |ia severu in to je nomadska živinoreja. V južnih delih Nigerije je velike živine zelo malo. Pač pa redijo precej skromnih koz. Odločilni faktor, ki zavira govedorejo je muha ce-ce, ki se drži gozd- natih in grmičastih predelov. Cenijo, da je v Nigeriji kakih 10—15 milijonov koz, kakih 3—4 milijonov ovac in 8—9 milijonov govedi. Ta go- veja živina in tudi ovce so skoraj vse na severu. To je razmeroma veliko število, čeprav je kvali- teta goveje živine slaba. Ker se menjavajo suhe letne dobe z namočenimi, stalnih pašnikov prak- tično ni. Živinorejska plemena, zlasti Fulani, po- tujejo s svojimi čredami neprestano od severa proti jugu in obratno in so torej pravd ¡nomadi. Poleg periodičnih pašnikov uporabljajo tudi po- lja v prahi, ki jim jih obdobno prepustijo kmeto- valci zato, da jih živina pognoji. Zaradi nomad- skega enačaja živinoreje živine ne uporabljajo kot delovno silo, kar je gotovo velika škoda za kmetijstvo. Izjeme sicer tu in tam obstojajo, toda so zelo redke. V zadnjih letih se oblasti zelo pri- zadevajo, da bi vpeljale stalno živinorejo v va- seh, na kmetijah. S severa gonijo živino na pro- daj v mesta Ina jugu, toda za izvoz so najvažnejše kože, ki predstavljajo v njem kar važno postavko. Znaten del Nigerije je po prirodi gozdno ozemlje. Izkoriščanje gozdov za les pa je razme- roma zelo skromno. Od kakih 350.000 km2 teo- retično gozdnega ozemlja je le okrog 55.000 kla- sificiralnih kot visoki gozd. Ostalo je hosta, kar je seveda tudi posledica selilnega požigalniškega kmetijstva. Poleg tega zavira izkoriščanje tudi visokega gozda zelo pestra drevesna sestava. Naj- več lesa izvažajo — toda skoraj samo hlodovino in žagan les — iz področja v in okoli Nigrove delte. Izkoriščanje gozdov, kakor tudi komercializa- cijo kmetijstva so omogočila šele modema pro- metna sredstva; tako, kot povsod drugje v tropski Afriki. Pred železnico in parnikom je šla trgovina na daljavo samo iz severne Nigerije po karavan- skih poteh čez Saharo. Kano je bil že pred tisoč leti važno trgovsko mesto, izhodišče karavan. Z obale pa so šli v glavlnem sužnji in slonovina. Ko so proti k o n c u prejšnjega stoletja uvedli plovbo s pariniki po Nigru in po njegovih rokavih v veliki delti, ter, ko so v začetku tega stoletja zgradili tudi prve železnice od obale v notranjost, se je šele začelo pridelovanje komercialnih kultur za izvoz. Danes gresta od obeh najpomembnejših pri- stanišč, Lagosa in Port Ilarcourta, dve važni že- lezaiici na sever. Prva veže obalo in gosto nase- ljeno ozemlje Jorubov s srednjim Nigrom in z gosto naseljenim področjem okrog Kana. Druga veže deželo Ibov z rudonosmo planoto Jos (ali Bauči) in z Kaduno, enim izmed središč severa, kjer se ta proga združi s prej imenovano iz La- gosa. Niger je prav tako zelo važna prometna pot, saj je do izliva reke Benue stalno ploven. Više navzgor so del leta težave, ker je voda prenizka. Zato se pogosto kljub prekladanju kombinira rečmi in železniški prevoz. Vedno važnejše pa po- stajajo ceste, ki jih sedaj gradijo s pospešenim tempom, saj so tudi cenejše kot železnice. Cest, ki bi bile uporabne tudi v deževni dobi za sedaj še ni mnogo. Na najboljšem je področje kakavo- vih kultur v Zahodni Nigeriji. Tudi na severu so nekatere dobre glavne ceste. Toda asfaltiranih je do sedaj samo šele nekaj nad 4000 km cest (dolžina železnic znaša pa samo 3200 km). Sodobna prometna sredstva so omogočila tudi izkoriščanje rudnega bogastva. Verjetno je Nige- rija zelo bogata z rudami, sodeč po tem, kar je bilo doslej raziskano. Najvažnejši je trenutno še kositer, ki ga kopljejo na planoti Jos na več krajih, bodisi v aluvialnih odkladninah, bodisi v rudnikih v matičnih kameninah. Proizvodnja niha med deset in petnajst tisoč ton na leto, kar je okrog So/o svetovne proizvodnje. V Vzhodni Nige- riji, okrog mesta Enugu so na površini približno 4000 km2 premogonosne plasti. Letna proizvod- nja še ne doseže povsem en milijon ton. Nekaj je boljšega, toda večina je to eooenski rjavi premog, vse kakor v Afriki tudi dragocen. Blizu Kana so odkrili uranovo rudo dobre kakovosti, a je še ne izkoriščajo. Pač pa so začeli nedavno izkoriščati kolumbit, ki daje za sodobno tehnologijo zelo važno kovino. V zadnjem desetletju so odkrili tudi nafto pri krajih Akata in Oloibiri v obalnem področju Vzhodne Nigerije blizu Port Ilaroourta. Do tam je speljan tudi kratek naftovod v prista- nišče. Proizvodnja pa se je šele prav začela. Če upoštevamo, da ima Nigerija v obalnem pasu in na Nigru tudi znatne vodne sile, domala povsem neizrabljene, so torej perspektive za ener- getiko v bližnji bodočnosti kar dobre. Do sedaj pa so bile potrebe zaradi splošne zaostalosti zelo skromne, kajti industrije je v novi državi kaj malo, skoraj nič v primeri s številnim prebival- stvom. Nekaj je manjših podjetij živilske indu- strije in izdelave nekaterih najbolj splošnih po- trošinih dobrin kot milo, cigarete, posoda, po- hištvo. Velike, moderne tovarne je mogoče pre- šteti na prste (tekstilna tovarna v Kaduni, tovarna vezanih plošč v Sapele v delti Nigra, tovarna konzerv v Kanu). Pač pa še zelo cvete domača obrt vseh vrst, ki ima celo v izdelovanju železa že staro tradicijo. Pri tako neznatni industrializaciji ne prese- neča, da je urbanizacija države šele v prvih po- vojih; vsaj urbanizacija v sodobnem smislu. \ ostalem pa v Nigeriji — v nasprotju z mnogimi drugimi afriškimi deželami — urbanizacija ni povsod plod šele kolonialne dobe. V sudanskem pasu na severu šo nekatera obzidana starodavna mesta, sedeži nekdaj samostojnih emiratov, ki so že pred stoletji posredovala trgovino preko Sa- hare do sredozemskih obal. Najbolj znana so Sokoto, Katsina in Kano. Nekaj urbanske tradi- cije imajo tudi Jorubi v Zahodni Nigeriji, kjer so obstojala že pred prihodom Evropoev velika tržna in obrtniška ter sejmna središča, ki so se razvila v mesta. Zato živi danes v Zahodni Nige- riji v mestih nič manj kot 35 0/0 prebivalstva te pokrajine. V vzhodni Nigeriji živi v mestih samo 7o/o prebivalstva pokrajine in v Severni Nigeriji komaj 4.5o/o. Leta 1953 so ob priliki popisa pre- bivalstva ugotovili, da je bilo tedaj nič manj kot 16 mest z nad 50.000 prebivalci, od tega polovica v Zahodni Nigeriji. Največje mesto v vsej Nige- riji je Ibadan (459.000 preb.), kjer je tudi dokaj velika univerza, ibadan je celo morje nizkih hiš, postavljenih ob ulicah oziroma cestah brez vsa- kega reda. Visokih stavb je komaj nekaj, toda vendar je Ibadan sedaj največje mesto v vsej tropski Afriki. Taka kot Ibadan so tudi druga manjša mesta v Zahodni Nigeriji. Ogbomošo in Ife štejeta čez 100.000 prebivalcev in čez 50.000 jih imajo tudi Abeokuta, Ileša, Ojo in Ošogbo. Lagos (272.000) ob obali ima mnogo sodobnejši videz, saj je bil dolgo središče kolonialne uprave. V Vzhodni Nigeriji ima Port Harcourt 72.000 pre- bivalcev, nad 50.000 jih imata še Aba in Enugu. Na severu je le eno večje mesto, Kano (130.000 preb.). Toda nad 50.000 prebivalcev imajo še Sokoto, Kaduna, Katsina in Maiduguri. Vse pre- bivalstvo nigerijskih mest seveda po svojem po- klicu ni povsem mestno. Precejšen del njihovega prebivalstva so tudi mali kmetje in vrtičkarji. Vilko Finžgar Današnja Afrika Afrika danes doživlja svoj „kvaka", to je jutro novega, svobodnega dne. Svojo svobodo je po drugi svetovni vojni doslej izbojevalo štiriin- dvajset afriških držav, samo v letošnjem „letu Afrike" — njih 18. „Afriško ljudstvo se danes ne bori več s kopji in puščicami, ampak z znanjem" — tako se je izrazil dr. Hastings Banda, vodja Afriškega nacionalnega kongresa. Nekdaj, v dobi kolonializma so si domala vso Afriko razdelile evropske kolonialne sile. Edino Etiopiji je uspelo ohraniti svojo neodvisnost skozi 2500-letno zgodovino. Danes je v Afriki 28 samostojnih držav na površini 20,945.000 km2, kar pomeni dve tretjini vsega kontinenta. Na njih živi štiri petine prebivalstva Afrike, oe oenimo, da je vseh prebivalcev 237 milijonov in med