Štajerske vesti. —š— Kako so Idealni! BStražau (23. novembra t. 1.) prinaša: nDrugo žaloatno dejatvo, ki g« je afera z letaki zopet potrdila, je: v gotovih krogih našega liberalnega učiteljstva ni nikakega idealizma več. Yai spodnještajerski stanovi so se izrekli za obstrukcijo, čeravno se jim ne godi bogvekako dobro in čerarno ?«do, da zahteva boj vedno nekaj žrter, samo nekateri liberalni nčitelji se iz egoističnih vzroko? ne morejo povspeti nekoliko nad materialnost in ru.jejo odkrito ia tajno proti najim poslanfiem. Tem gospodom so skupni narodni intereai deveta briga, njim sc gre samo za lastni ?.ep. To je žaloatno ia 61oveku ae nehote Vailjuje vprašanj0: Eako je to mogoče ? Eje tiče vzroki, da je ves idealizem strt in zamorjen ? Odgo?or ni težak: Materialistično svobodomiselstvo, ki alavi rarno med učiteljstTom bolj kakor med kakim drugim 8tanom svoje orgije, je uničilo ?se vzvišenejše čute in odtod ta skoro neumevna sebičnoat. EonstatiraDje tega za vsakega učitelja nekoliko neprijetnega dejstva uaj bo vsem dobromislečim v bodrilo, da gredo še z večjo vnemo na delo. Spremeniti te razmere med učiteljstfom in vzbu liti med njim pravega kršfeaiiskega duha je naloga, vredtia napornega in težkega dela. Mogoče so nekateri preveč zaverovaai v tradicije, drugi se boje terorizma, tretji so brezbrižni, a vi, kar vas je zavednih, vzdramite jih in osnujte krepko Slomškovo zvezo ! Naj ne bo nikakega strahu in bojazni! Mogočne čete našega Ijudstva bodo stale za vami!" — Goapodje! Ste pač sitil če bi hoteli idtfalizem s samogoltnoatjo, egoizmom in materializmom meriti, ae vam pač ne bi godilo dobro. Glejte inkvizitorje, eksekutorje na EranJ9keml S sirenskimi glasovi so vabili, a tudi z glasom Sirene sedaj odbijajo ysako najmaojšo zahtevo Bkrščanakega" učiteljatva. IiHajo, kar so hdteti — fazdor, ker le na razvalinah labko vladajo! Poglejte si vsvojodušo in zapazili bodete t ujej veliko, črno preže6o mačko, ki ji pravimo — materializem! —š— Nadelstvo ,,UMtelj8ke gospodarske in kreditne zadruge" je v avoji seji dne 24. novembra 1910. v Celju soglasno sklenilo to-le: Mi Tztrajamo pri sroji, sporazumno s štajersko Zrezo začrtani poti, ki pa nikakor ne namerava križati oue Zaveziuih podjetij v Ljubljani. — Ako želi kdo od nas pojasnil, smo mu vedno drage volje na razpolago, a vsaka nadaljnja javna polemika v Učiteljskem Torarišu se naj kot popolnoma brezplodna opusti. — (Ear smo pisali mi o t«m vprašanju, amo pisali na svojo roko in smo tudi 8ami za vse odgovorni — vaak čaa in vsakomur. U r e d n) —š— Štajerski deželni šolski svet je v seji 24. pret. m. sklenil, odrediti ustanovitev samostojne javne mešane enorazredne ljudake šole z nemškim učnitn jezikom pri Sr. Lenartu v Slov. gor. Štirirazredna ljudska šola v Artižah se je razširila v petrazredDO. Nastavl.jeni so: za nadučitelja na ljudski šoli pri Sv. Antonu v Slov. gor. Anton Vogrinec, definitivni učitelj in proviz. šolaki vodja iatotam; za definitivne učitelje, oziroma učiteljice: na Ijudski šoli v Soboti proviz. učitelj tam Albin Sitter, na ljudski šoli t Trbovljah prov. učiteljice tamkaj Eleonora Vodušek, Marija Vindišer, Štefanija Oimperšek in Marija Arzenšek, na ljudski šoli v Poljančah defin. učitelj v Studenicah Sebastian Krotky, na Ijudski šoli r Lučah supleutioja tamkaj Gizela Dominkuš, na ljudski šoli v Zibiki tamkajšnja prov. učiteljica Marija Troha, na ljudski šoli v Središču tamoŠDJa suplentinja Alojzija Eocmut, na Ijudski šoli pri Sv. Tomažu pri Ormožu suplentinja pri Sv. Barbari v Halozah Alojzija Herg, na ljudski šoli pri Sr. Urbanu tamošnja pro-vizorična učitel.jica Emilija Požegar. Def. učitelj Letfpold čulk je prestavljea iz Ptujske Gore v Dobrno; def. učitelj pri Št. Vinu Janez Elenovšek je na lastno prosnjo stalno upokojen. Učit. kandidat M. Majcen je imenovan za suplenta na ljudski šoli na Hajdiuu. —š— Pohralno prfznanje od štaj. dež. šol. aveta sta dobila v Bočni pri Gomjemgradu tamkajšnje uditeljatvo za sroje marljivo delovauje v šoli in pa krajni šolski svet za vzorno ekrb v šolskih zadevah.