198
Jugoslavija in njene sosede                  Roman Savnik
5. Madjarska.
Sredi Evrope in v srcu velike Podonavske nižine leži Madjarska. NJ& \sc konce onstran njene državnc mcje se nižina nadaljuje. Madjarska je od vsepovsod lahko dostopna, le na redkih mestih jo loči vsaj reka od soscdov, od Jugoslavije n. pr. Drava. Vse velike ceste iz Severne, južne, Zahodne in Vzhodne Evrope drže preko te nižine, zato se tu križajo vsestranski evropski vplivi. Podnebje je izredno nestalno. Zima je včasih zelo huda, včasih nena-vadno mila. Poleti povzroča včasih deževje velikc poplave, včasih pa vlada unifcujoča s\isa. Aprilsko vreme ni nikjer na tako slabem glasu kot ravno v Madjarski.
Tudi zgodovina, ki se je odigravala na teh tleh, je zelo burna in polna spremcmb. Sem so se selili najrazličnejši narodi. Huni, Germani, Slovani, a vsi so izginili ali zopet odšli drugam, dokler niso nazadnje pred tisoč leti prišli Madjari, ki so si tu ustanovili svojo djžavo. Prihod Madjarov je bil za Slovane najvcčja nesreca. Med nje se je vrinil narod, ki je popolno-ma ločil Južne Slovane od severnih bratov.
Madjari so Mongoli \n govore svojcvrsten jezik. ki se doceta razlikuje od jezikov sosednjih indoc^Topskili narodov Kcr je slovniška zgradba pov-sem drugačna, je jezik izredno težak, poln je samoglasnikov in nenaviidno dolgih besed, ki imajo tudi po deset in celo še več zlogov.
Zanimiva je madjarska pravljica o prihodu v današnjo domovino. Nekoč so Madjari opazili čudovitega belega srnjaka. Radi bi ga zajeli, zato so ga na vso moč zasledovali. Srnjak jim je sicer ušel, speljal jih je pa v deželo, ki se jim je zdela tako lepa, da so v ojej želeli ostati za vedno. Tam pa je vladal slovanski  knez Svetopolk.  Zato pošljejo  k njemu  poslanca, da mu pokloni v dar belca z zlatim sedlom. V zameno zahtevajo, da mu tia zemljo, travo in vodo Donavc. Svetopolk se je čudil tej želji, ni je namrec razume^j Prepozno je prišel do spoznanja. Madjari so ga napadli in porazili ter postaju gospodarji Potlonavja.                                                                           "¦
Madjarsko pest so v preteklosti opetovano Čutili sosedje. NadlegoviOT so Nemce in Slovane, preko Hrvatske in Bosne so sc prcbili do JadranskejjSl morja, s Srbi pa so se ponovno borili zlasti za posest Beograda. Ni Čudst, čej pri sosedih že od vsega početka niso na dobrem glasu. Ncmški pisci so jihl pogosto priuierjali z lačnimi volkovi in jim krivično pripisovali marsikaterdl grdo lastnost. Neki madjarski pesnik pa popisuje svoj narod takole: Madjatj je resen, samozavesten in vročekrven. Za kako stvar se hitro razvname, fiJ manjksi mu vztrajnosti. Njegovo občutenje se hitro menja in zato pravij narodna pesem, »da Madjar jokajoc. že vriska«. Prešeren. je tako, dft feij prevzel boj proti vsemu svetu in je za, nevaraosti docela slep, če se za kajl ra2vname.                                                                                              J
Ta poteza v značaju je lastna vsaketnu pocdincu. Kadar gre vaL^ mladeniČ na žegnanje, kjer pride pogosto do fantovskega pretepa, ne vzataa nikdar palice s seboj, kajti raisli si. da jo bo gotovo imel protivnik. MadjarslH plemenitaš in kmct, oba sta silno ponosna napram drugim narodom, pa tuda napram lastnim rojakom. Zato je v madjarščini nagovor silno različen. 0« kdo drugega nepravilno nagovarja, si je nakopal neodpustljivo zamero. M« djarski uarod note biti nikomur podložen, je pa nasprotno vedno težil ZM tem, da tlači druge narode.                                                                  JM
Zato ie izid svetovne vojoe Madjare silno zadel. Njihovega jarma so
se osvobodili Jugoslovani,  Romuni, Čehoslovaki in   Nemci.   S  tem  so  pa
jri izgubili dve tretjini ozemlja, kjer so preje gospodarili; ostalo jim
umlje, ki je skoro trikrat manjie od naše države.
Udjarska obsega večinoma raven svet. Le v otokib. se dvigajo hribovja,
so le do 1000 m visoka in dele ravnino v Malo in Veliko ogrsko nižino.
;; svet pokrivajo rečne naplavine, puhlica ali pa je tlo peščeno. Tu in
-e vrste grički ncrodovitnega svišča, ki ga prenašajo vetrovi. Vendar so
e večinoma že umirili in jib. zasadili z gozdiči ali vinsko trto. Sicer pa
t ^ ,/dov zelo malo. V nedogled sega brezgozdna ravan, tako zvana madjar-
!ik.> stepa ali pusta. nekdaj velikanski pašnik za govedo in konje, ki se pa
tj: ,cs vedno bolj umika poljera.
Budimpeštanski parlament.                                   J
Le ob bregovih rek se ^ijejo ozke proge drevja, a še to mnogokje nado-mtšča le gosto zaraslo trsje. Kjer primanjkuje lesa, uporabljajo trsje za kurivo, kjer ni kamenja, ga v debelih skladih polagajo na mchka poljska pot;'., da se preveč ne vdirajo.
Madjarska je zelo rodovitna. Pridelajo zlasti pšenico in koruzo, pa tudi sočivja in tobaka. Znane so predvsem madjarske buče, paprika in zelje. Tudi ^inska trta jc zelo razširjena. Rud pridobivajo roalo.
Po nižavju, ki se prav narahlo znižuje proti jugu, tečeta reki Donava in Tisa izredno počasi in v mnogih vijugah. Neredko prelagata strugo in t\'o-rita nove otoke.
Madjarska je kraljevina. Kralja pa začasno nimajo, zato upravlja državo pi^L-hen upravitelj. Glavno mesto je Budimpešta, ki šteje nad enmilijon prebi-valctv. Mesto ima slikovito lego na obeb straneh Donave. Preko reke drži več mostov, ki vežejo starejši in manjši mestni del Budo z mnogo večjo in mo-ik rno PeSto. V okolici prestolice je vse polno tovarn; v bližini so tople kopeli H! bogati vrelci zdravilne grenčice, ki je mnogo izvažajo po svetu, tudi v Jugoslavijo.
Na Madjarskem živi okrog 50.000 Jugoslovanov, med njimi je več tisoč Slovencev. Ti naseljujejo ozemlje sevcrno od Prekmurja do reke Rabe (Rabski Slovenci).