Jodah Mohamed, vojniškiPalestinec o ťvaruhihŤ Čas je za akcijo! arabskega bogastva Št. 24/Leto 66/Celje, 25. marec 2011/Cena 1,30 EUR Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić Razumeti življenje skozi smrt Ekipa Novega tednika je preživela dan tam, kjer ga običajni smrtniki nikoli – seveda dokler smo živi. Na oddelku patologije celjske bolnišni­ce smo razkrivali, kaj se zgodi, ko se naše življenje konča … SwatyComet -nekdanja konkurenta uspešna skupaj  AKTUALNO UvOdNiK Poplava varnosti Če je nečesa preveč, se kaj rado zgo­di, da se preobjemo ali pa v primeru nesnovne stvari začnemo dvomiti v silno in vsestransko zatrjevanje o nje­nem obstoju. Poglejmo, kako inflato­ren učinek je v zadnjih dneh doživela varnost. Zavezniki v Odisejevi zori proti libijskemu režimu so zatrjevali, da s prestrezanjem letal in z bombar­diranjem bdijo nad nedolžnimi Libijci in jim zagotavljajo varnost. Malce bolj pronicljivi so v ozadju te varnosti vi-deli predvsem delitev interesnih sfer velikih sil za bdenje nad naravnimi viri: danes nafta, jutri vode in potem hrana. Turistične agencije so zelo previdne pri ponujanju raz­vnetega Sredozemlja in tako lahko v reklamnih sporočilih poslušamo, da zagotavljajo varnost letovanja ob Sredozem­skem morju in za vsak slučaj naštevajo evropski in azijski del destinacij, medtem ko razplamtele afriške pustijo pri miru. Egipt, Tunizijo, Libijo, Maroko ponujati za turistični oddih danes pač ni enostavno. V iztekajočem tednu sem kar malo zastrigla z ušesi ob sporočilu iz krške jedrske elektrarne, češ da se je zaradi ne­nadnega izklopa elektrike samodejno zaustavila. Dodatno nelagodje mi je vzbudilo predvsem pojasnilo, da gre za stanje povsem varne zaustavitve. Menda naj bi že po izidu tega uvodnika spet normalno obratovala. Ja, varnosti še ni konec. Znanec, ki je pravcati računalniški guru, ob vsaki kavici modruje, kako bi lahko še povečal raču­nalniško varnost programske opreme. Potem me, po možnosti med pavzo pri kakšnem dobrem filmu, v reklamnem spotu nagovarjajo k nakupu najnovejše različice postelje, ki menda zagotavlja varno spanje. Pravcato nasičenje ali poplavo varnosti pa sem doživela ob nedavni udarni novici po slovensko-ruskem srečanju v minulih dneh. Projekt Južni tok oziroma predvidena trasa plinovoda iz ruskega nahajališča plina preko Slovenije do končnih odjemalcev v Evropi je namreč ťgeostrateška igra prihodnjega pol stoletja, ki naši državi zagotavlja energetsko varnostŤ. In smo spet poslušali o varnosti, čeprav nekoliko drugačne vrste. Dragi ministrski predsednik, se strinjam z gospodarstveni­ki, da če že kaj počneš, potem ťnam delaj toŤ, torej ukvarjaj se z gospodarstvom, odpiraj nove poslovne priložnosti in poskrbi za polno proračunsko malho. Vračanje k slovanskim koreninam – velikim Rusom, ki smo jim pred dvajsetimi leti znali očitati, da so predvsem nekritični prijatelji Srbov – je zagotovo dobra politična in gospodarska poteza. Ampak malce predvidevanj in rezerv ob silnem začetnem navdušenju pa nam tudi v tej najnovejši energetski zgodbi ne bi škodilo. Vse lepo in prav, da želimo ob pomanjkanju lastnih izdelkov postati predvsem trgovci z novci in prodajati energent ruskih poslovnih partnerjev tujcem. Sem pa malo radovedna, ali bo Slovenija na primer po zgraditvi takšnega omrežja so­delovala tudi pri zapiranju plinskih pipic, kot se je zgodilo leta 2009 ob sporu Rusije in Ukrajine, ko je zmrzovalo kar precej Evropejcev?! Se mi vse bolj dozdeva, da je z varnostjo približno tako, kot je znal ob neki drugi, vojaški priložnosti povedati Napoleon. Dejal je namreč, da je več vredna vojska oslov, ki jo vodi lev, kot vojska levov, ki jo vodi osel. In logičen sklep bi torej bil, da je na vsakem koraku poudarjana varnost zelo odvisna od tega, ali smo na strani oslov ali levov oziroma kdo in kako vodi planet, Orlovo vas ali pa dvajsetletnico, ki sliši na ime Slovenija. Že pokojna ťomaŤ je znala povedati, da je človek pač naj­bolj varen takrat, ko je na vse pripravljen. Takšna preprosta kmečka logika bi prišla prav tudi našim Tomažem, ki se nameravajo ťboriti kot levi za pravo stvarŤ, in seveda neka­terim izvoljenim predstavnikom ljudstva, ki jim je varnost še kako blizu; pri tem mislim predvsem na njihove žepe. Razni ťtičiŤ namreč pozabljajo, da je varnost lahko hudo opoteča; tako kot sreča. V torek, 22. marca, smo se na različne načine poklonili slovenskim vodam, skoraj v vseh opazkah pa so se kot rdeča nit vrstili pozivi k ve­čji strokovnosti pri upravlja­nju z vodami in opozorila o pomanjkanju strokovnjakov za upravljanje z današnjimi stopnjami poplav, pri čemer so se vsa začela oziroma končala pri denarju. Res je, da je tudi za urejanje voda premalo denarja, kar ob vsaki malo večji poplavi občutimo tudi v številnih krajih na Celjskem. Slike poplave očitno zelo hitro pozabljamo, ob vsaki večji vodni ujmi pa je mo­goče znova slišati, kaj bi, če bi … Če ne grozi Savinja, poplavljajo pritoki, uničenja in posledice pa so velikokrat skoraj katastrofalni. Potem doživimo kakšen političen obisk, slišimo nekaj obljub, naredi se načrt … In vse sku­paj zastane. Na podoben po­ložaj opozarjajo praktično v vseh občinah na Celjskem, po zadnji ujmi so glasni v Laškem, kjer še predobro po­znajo uničujočo moč vode. Najbrž se ne bomo zmotili, če zapišemo, da gre za v za­dnjih letih največkrat popla­vljeno občino. Neočiščena struga zagotavljaťplavanjeŤLaščanom Spomnimo: lani septembra je Laško prvič ťplavaloŤ kar dvakrat v 24 urah! Vse pogo­stejše poplave laški podžu­pan in poveljnik štaba civilne zaščite Jože Senica pripisu­je ne le neustavljivi naravi, ampak v precejšnji meri tudi slabim preventivnim ukrepom. ťPoplavna varnost je odvisna tudi od rednega čiščenja strug in brežin,Ť je povedal. Prizor od Laškega proti Zidanemu Mostu je grozljiv. Če pustimo ob stra­ni navlako plastičnih vrečk, ki ťkrasijoŤ vejevje dreves ob strugi Savinje, sredi struge kraljujejo ogromni nanosi proda. Gre praktično že kar za cele otoke sredi vode, da jih že dolgo nihče ni čistil, pa je razvidno tudi iz visokega drevja in grmovja, ki se je na njih razraslo. Maja bo koncesionar za­čel kositi regulirane odseke vodotokov (Savinja, Paka, Ložnica, Sotla, Draganja, Pešnica) v skupni vredno­sti 120.000 evrov. ťTo vsekakor omejuje nor­malen pretok reke, ki si je že tako ali tako po svoje prikro­jila strugo in se ponekod ne­varno zajeda v brežine. Res je, da bi Laško pred popla­vami rešila ureditev struge v zgornjem toku, torej v celo­tni Savinjski dolini in Celju, saj se ob poplavah največja količina vode sprosti ravno v Laškem. Ker pa proti Zidane­mu Mostu naleti na nove ovi­re, se v zadnjih letih razliva čez bregove na več mestih,Ť je prepričan Senica. Z veliko gotovostjo trdi, da struga ni bila očiščena, odkar pomni. Najmanj 30 let! Laška občina na problem seveda opozarja Agencijo RS za okolje (Arso), a neuspe­šno. ťVemo, da ni denarja za vse, sami pa ne smemo niti v bližino reke. V 15-metrskem priobalnem pasu lahko ka­kršnekoli posege izvajajo le njihovi koncesionarji.Ť Tako občani zgroženo in nemočno gledajo v strugo. Predvsem Letos so v okviru rednega vzdrževanja na območju po­rečja Savinje in dela Sotle predvidena naslednja dela: – sanacija poškodbe na Bistrici v Zagaju (60.000 evrov) – sanacija poškodbe na Sotli v Kunšperku 66.000 evrov – sanacija poškodb in ureditev struge Koprivnice v Šmartnem (108.500 evrov) – čiščenje odvečnih naplavin in zarasti na Voglajni na odseku od betonarne Pilih do Godčevega mostu (v dolžini 2.350 metrov) (280.000 evrov) – odstranjevanje odvečnih naplavin na sotočju Vo­glajne, Kozarice in Pešnice (t.i. vodno vozlišče) v Šentjurju (130.000 evrov) – čiščenje prodnih zadrževalnikov na vodotokih (Ko­zarica, Gorenja vas (22.000); Matijevec, levi pritok Artišnice (1.700); Artišnica v Pongracu (9.200); Cerkovnica v Stopniku (11.500); pritok Košniškega potoka v Košnici (3.500); Topliški potok v Štorah (3.000); Trnava v Žekovcu (8.000); Župnijski potok v Podčetrtku (4.700)). Po neurju septembra 2007 je bila škoda na vodotokih ocenjena na 29.275.631 evrov. Po potrjenem sana­cijskem programu v vre­dnosti 16.752.321 evrov je bilo predvideno, da se bodo sanacijska dela končala v letu 2010, vendar so se z re­balansi vsako leto zmanjše­vala, tako da je bilo od leta 2007 do 2010 na območju Savinje in Sotle za odpravo posledic neurja namenje­nih 7.800.000 evrov. na treh kritičnih točkah, kjer je največ nakopičenega materiala v Savinji. Kritično je ob zdravilišču, na ovinku Vrteče in v Globokem v Rim­skih Toplicah, natančneje v ťZanhofuŤ. Le enkrat so krajani zadeve vzeli v svoje roke, a ne bodo več. Jih je izučilo. Pod baze­nom v Rimskih Toplicah so se lotili čiščenja in urejanja brežine. Iz struge so pobra­li naplavljene veje. ťČeprav je bil prisoten kontrolor iz Nivoja, smo bili okrcani, da smo si privoščili preveč. Tre­ba bi bilo naročiti študije in hidravlične izračune. Vse to pa stane toliko kot sanacija. Gramoz in prod so bili pri­pravljeni iz struge odpeljati krajani z lastnimi stroji! To je namreč odličen in kvali­teten gradbeni material, niti pomotoma pa tega ne smejo storiti. Težko je razumeti, a tako pač je,Ť je povedal Seni­ca. Le kaj si mislijo turisti na sprehodu ob reki? Pravila čiščenja O turistih Alenke Zupan­čič, vodje Oddelka območja AKTUALNO  Savinje v Arsu, sicer nismo spraševali. Kot je pojasnila, Ob poplavah med 16. in 19. septembrom 2010 je bila škoda na vodotokih na porečju celjski oddelek vsako leto Savinje in dela Sotle ocenjena na 25.596.479 evrov. Realizacija sanacijskega program za v skladu z razpoložljivimi odpravo posledic neurja je predvidena v treh letih, za leto 2011 je predvidenih 3.789.000 sredstvi pripravi program evrov. Vlada sanacijskega programa za leto 2011 še ni potrdila, zato ni mogoče predvi­ rednih vzdrževalnih del, ki deti, kdaj se bodo dela začela. ga nato izvaja koncesionar, podjetje Nivo Gradnje. ťPri­najbolj pomembno, da se prodne pregrade nad naselji, dno potrjenih programih oritete se določajo glede na ohranja pretočna sposob­ki preprečujejo prekomerno vzdrževalnih del za posa­ stopnjo poselitve in stanja nost vodotokov skozi na­odlaganje plavin dolvodno. mezne objekte oz. odseke na terenu, vsekakor pa je selja ter da se redno čistijo Dela se izvajajo po predho­ vodotokov ter pod strokov- Sanacijski program po neurju 2007 za leto 2011 ( v izvajanju) nim nadzorom,Ť je pojasnila Zupančičeva. Kot je še dodala, zakon o vodah sicer lokalnim sku­ pnostim in posameznikom omogoča, da izvajajo določe­ na dela, predvsem takrat, ka­ dar obseg del presega tistega, ki ga zagotavlja država, ven­ dar je za tovrstna dela treba pridobiti vodno soglasje, ki se izda na podlagi predpisa­ ne dokumentacije. Vodnega soglasja ni treba pridobiti za odstranjevanja odvečne zarasti na bregovih vodoto- Društvo vodarjev Slove­nije ugotavlja, da je kljub obilici pozitivne zakonoda­je in predpisov nevarnost poplav, plazov in erozije vedno večja. V Sloveniji smo sicer sprejeli več pred­pisov, tako da se poplavna nevarnost v celoti upošteva v procesu razvojnega načr­tovanja. Žal so mehanizmi za zagotavljanje njihove izvedbe in uveljavitve še vedno razmeroma šibki. Alenke Zupančič, vodja Oddelka območja Savinje v Arsu: ťTreba se je zavedati, da z vzdrževalnimi deli ni mo­goče zagotavljati poplavne varnosti naselij na ogroženih območjih, zato je Mop v sodelovanju z nekaterimi obči­nami (Celje, Vojnik, Šentjur, Laško) pristopil k reševanju teh problemov. Lani sta bili sprejeti uredbi o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti Luč ter za ureditev Savinje in zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območjih od Letuša do Ločice, v pripravi pa je državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki bo sprejet predvi­doma v letu 2012.Ť kov 2. reda (to so vsi pritoki razen Savinje, Pake in Sotle, ki so 1. reda), saj so lastniki priobalnih zemljišč dolžni sami odstranjevati odveč­no, odmrlo in propadajočo zarast ter odstranjevati od­padke z vodnih in priobalnih zemljišč. ťSeveda je treba ta dela izvajati v ustreznem času in v skladu z navodili rečno nadzorne službe,Ť je opozarila Zupančičeva. Omejitve tudi zaradi ptic V skladu z Zakonom o ohranjanju narave je treba za vsa dela na območjih naravnih vrednot in Nature 2000 pridobiti dovoljenje za poseg v prostor, ki ga izda pristojna upravna enota na osnovi strokovnega mnenja celjskega enote zavoda za varstvo narave. Arso sku-ša slediti strokovnim na­vodilom, in sicer tako, da poseke izvajajo selektivno in izmenično na levem in desnem bregu vodotokov, obrežna zarast pa se v čim večji možni meri ohranja. Čas izvajanja vzdrževalnih del je omejen z Zakonom o lovstvu, ki v času gnezdenja ptic (od 1. 3. do 1. 8.) pre­poveduje tovrstna dela, ter z Zakonom o sladkovodnem ribištvu, ki v času drsti po­sameznih ribjih vrst pre­poveduje oziroma omejuje posege v vodotoke. ťPoudariti je treba, da takoj po izvedbi posekov in čiščenja zarasti brežine delujejo popolnoma uniče­no in ›golo‹, kar deluje kot grob poseg v naravo, vendar se vegetacija obnovi že v na­slednjem letu, še posebej na odsekih, kjer se izvede po­novna zasaditev brežin,Ť je dodala Zupančičeva. Takšen primer je letos izvedeno či­ščenje vodnega vozlišča vŠentjurju, o čemer smo pi­sali v prejšnji številki NT. PM, US Foto: GrupA Prostovoljni čistilci spet zavihali rokave Konec tedna se bo začela možnost obveščanja o lokal­ sezona letošnjih čistilnih nih akcijah, ki naj bi jih bilo Popis in izdelava digital­ akcij na Celjskem. V Celju inv Sloveniji več kot sto in ki so nega registra na malo več Žalcu bodo čistili že danes večinoma tradicionalne. kot odstotku površine sta v dopoldne (petek) in nada-S ključnimi partnerji (turi- letu 2009 stala 12.000 evrov. ljevali jutri. Z akcijami obe-stičnimi društvi, gasilci, ribiči, Enkraten popis cele Slove­ ležujejo svetovni dan voda, lovci, planinci, gozdarji, skavti, nije in hkratna izdelava dan Zemlje in mednarodno taborniki …), ki so že lani so- digitalnega registra divjih leto gozdov. delovali v čistilni akciji, bodo odlagališč bi torej stala več Lani aprila je društvo Eko-Ekologi brez meja po besedah kot 10 milijonov evrov. logi brez meja pripravilo od-predstavnice Polonce Štritof mevno vseslovensko akcijo letos predvsem popisovali div- dopolnili nacionalni register Očistimo Slovenijo v enem ja odlagališča, kar se je začelo divjih odlagališč, v katerem dnevu, v kateri je s številnimi že lani. S pomočjo prostovolj- jih je trenutno približno 13 prostovoljci počistilo divja od-nih popisovalcev (približno tisoč, kar je po ocenah le 30 lagališča odpadkov. Društvo 400 jih je v Sloveniji) in več do 40 odstotkov vseh. Tak bo vseslovensko čiščenje or-tisoč članov različnih društev register odlagališč bi po be­ ganiziralo samo še prihodnje iščejo nova odlagališča in pre- sedah Štritofove morala po leto v okviru akcije Očistimo verjajo stara. Po novem lahko zakonu imeti vsaka občina, svet, sicer pa svojo vlogo vidi občani tudi preko mobilnega a ga nima, ker je to poveza­ v preprečevanju nastajanja telefona anonimno prijavijo no s financami. Z rednim divjih odlagališč ter v podpo-divja odlagališča. Aplikacija vzdrževanjem, enostavnimi ri posameznikom in organi-je brezplačno dostopna na prijavami divjih odlagališč zacijam, ki se na kakršen koli spletni strani www.očistimo. in njihovo razvrstitvijo po način trudijo aktivirati ljudi si, na Si.mobilovi spletni stra- prioriteti sanacije omogoča­ in očistiti okolje. Zato so letos ni ter tudi na portalu www. jo občinam in inšpekcijam na svoji spletni strani ponudili vkljuci.se. S tem popisom bi spremljanje nelegalnega od-Vreče, rokavice ranje odpadkov bo poskrbelo da se je bo udeležilo okolilaganja v Sloveniji ter na ta in v Žalcu tudi podjetje Simbio. 850 občanov. Že danes (v način več kot 10 milijonov petek) pa bo čistilno akcijo malica evrov prihrankov, ugotavljajo začelo okoli 1.500 šolarjev V petek bodo v Velenju či- Ekologi brez meja. Prav razpr-V Celju bodo že danes ob pomoči učiteljev. Obči­ stili taborniki, večje akcije šena divja odlagališča odpad-pred ťsvojimi pragoviŤ po- na bo vsem udeležencem Ura za Zemljo pa bodo imeli v prvi polo­ kov naj bi bila eno ključnih čistili otroci in mladi, saj čistilne akcije zagotovila vici aprila. Na Ljubnem in okoljskih bremen slovenskih se bodo lotili odpadkov v vreče, rokavice in malico. v Nazarjah, kjer so se pri­ tudi letos pokrajin. Ogrožajo varno vo-okolici vrtcev, osnovnih in Čistili bodo javne površine družili akciji Dan za spre- V soboto bodo med 20.30 in 21.30 v mestih po svetu dno oskrbo, bivalno okolje, srednjih šol, dijaki pa bodo ob vodotokih, cestah, žele­ membe, bodo čistilni akciji ugasnili luči in ob svečah pripravili različne prireditve. naravovarstvena in turistično-čistili tudi v Mestnem parku. zniški progi, sprehajalnih pripravili v soboto, ko bodo V projektu Ura za Zemljo sodelujeta tudi Osnovna šola rekreacijska območja. Enkra-Jutri, v soboto, ob 9. uri se in planinskih poteh, okoli­ čistili tudi na Stranicah. Frankolovo in Poslovno-komercialna šola Celje, kjer so že tna akcija, kot je bila lanska, bodo začele obsežne čistilne ce šol in vrtcev, planinskih, včeraj pripravili predavanje o svetlobnem onesnaževanju, kljub mnogim pozitivnim akcije v vseh mestnih četrtih lovskih domov in drugih v soboto pa se bodo po domovih pridružili enako misle-učinkom problematike div-in krajevnih skupnostih. Va-Na območju žalske ob-javnih objektov. Poudarek čim in eno uro preživeli ob svečkah. Podporo projektu jih odlagališč ne more trajno bljeni so vsi občani, društva čine bo jutri med 9. in 12. bo na čiščenju gozdov in so potrdili tudi župani nekaterih slovenskih občin, na rešiti. Treba je zagotoviti, da in organizacije, ki jih bodo uro spomladanska akcija brežin vodotokov, saj letos našem območju župani Mestnih občin Celje in Velenje do nelegalnega odlaganja ne na zbirnih mestih usmerjali urejanja in čiščenja okolja. obeležujemo mednarodno ter Šoštanja in Vojnika. Izklopili bodo posamezne luči bo prihajalo, saj ugotavljajo, prostovoljci, prejeli pa bodo Če bo jutri slabo vreme, bo leto gozdov, 22. marec pa je javne razsvetljave ter osvetlitev nekaterih pomembnih da je nekaj lani počiščenih tudi vrečke in rokavice. Ak-akcija prihodnjo soboto, 2. svetovni dan voda. kulturno-zgodovinskih objektov. TC odlagališč letos spet potreb-cija bo trajala predvidoma do aprila. Na občini, ki je orga-TC, PM, BA, US nih akcije. 12. ure. Za odvoz in deponi- nizator akcije, pričakujejo, Foto: SHERPA (arhiv NT) AKTUALNO  Savinje v Arsu, sicer nismo spraševali. Kot je pojasnila, Ob poplavah med 16. in 19. septembrom 2010 je bila škoda na vodotokih na porečju celjski oddelek vsako leto Savinje in dela Sotle ocenjena na 25.596.479 evrov. Realizacija sanacijskega program za v skladu z razpoložljivimi odpravo posledic neurja je predvidena v treh letih, za leto 2011 je predvidenih 3.789.000 sredstvi pripravi program evrov. Vlada sanacijskega programa za leto 2011 še ni potrdila, zato ni mogoče predvi­ rednih vzdrževalnih del, ki deti, kdaj se bodo dela začela. ga nato izvaja koncesionar, podjetje Nivo Gradnje. ťPri­najbolj pomembno, da se prodne pregrade nad naselji, dno potrjenih programih oritete se določajo glede na ohranja pretočna sposob­ki preprečujejo prekomerno vzdrževalnih del za posa­ stopnjo poselitve in stanja nost vodotokov skozi na­odlaganje plavin dolvodno. mezne objekte oz. odseke na terenu, vsekakor pa je selja ter da se redno čistijo Dela se izvajajo po predho­ vodotokov ter pod strokov- Sanacijski program po neurju 2007 za leto 2011 ( v izvajanju) nim nadzorom,Ť je pojasnila Zupančičeva. Kot je še dodala, zakon o vodah sicer lokalnim sku­ pnostim in posameznikom omogoča, da izvajajo določe­ na dela, predvsem takrat, ka­ dar obseg del presega tistega, ki ga zagotavlja država, ven­ dar je za tovrstna dela treba pridobiti vodno soglasje, ki se izda na podlagi predpisa­ ne dokumentacije. Vodnega soglasja ni treba pridobiti za odstranjevanja odvečne zarasti na bregovih vodoto- Društvo vodarjev Slove­nije ugotavlja, da je kljub obilici pozitivne zakonoda­je in predpisov nevarnost poplav, plazov in erozije vedno večja. V Sloveniji smo sicer sprejeli več pred­pisov, tako da se poplavna nevarnost v celoti upošteva v procesu razvojnega načr­tovanja. Žal so mehanizmi za zagotavljanje njihove izvedbe in uveljavitve še vedno razmeroma šibki. Alenka Zupančič, vodja Oddelka območja Savinje v Arsu: ťTreba se je zavedati, da z vzdrževalnimi deli ni mo­goče zagotavljati poplavne varnosti naselij na ogroženih območjih, zato je Mop v sodelovanju z nekaterimi obči­nami (Celje, Vojnik, Šentjur, Laško) pristopil k reševanju teh problemov. Lani sta bili sprejeti uredbi o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti Luč ter za ureditev Savinje in zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območjih od Letuša do Ločice, v pripravi pa je državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki bo sprejet predvi­doma v letu 2012.Ť kov 2. reda (to so vsi pritoki razen Savinje, Pake in Sotle, ki so 1. reda), saj so lastniki priobalnih zemljišč dolžni sami odstranjevati odveč­no, odmrlo in propadajočo zarast ter odstranjevati od­padke z vodnih in priobalnih zemljišč. ťSeveda je treba ta dela izvajati v ustreznem času in v skladu z navodili rečno nadzorne službe,Ť je opozarila Zupančičeva. Omejitve tudi zaradi ptic V skladu z Zakonom o ohranjanju narave je treba za vsa dela na območjih naravnih vrednot in Nature 2000 pridobiti dovoljenje za poseg v prostor, ki ga izda pristojna upravna enota na osnovi strokovnega mnenja celjskega enote zavoda za varstvo narave. Arso sku-ša slediti strokovnim na­vodilom, in sicer tako, da poseke izvajajo selektivno in izmenično na levem in desnem bregu vodotokov, obrežna zarast pa se v čim večji možni meri ohranja. Čas izvajanja vzdrževalnih del je omejen z Zakonom o lovstvu, ki v času gnezdenja ptic (od 1. 3. do 1. 8.) pre­poveduje tovrstna dela, ter z Zakonom o sladkovodnem ribištvu, ki v času drsti po­sameznih ribjih vrst pre­poveduje oziroma omejuje posege v vodotoke. ťPoudariti je treba, da takoj po izvedbi posekov in čiščenja zarasti brežine delujejo popolnoma uniče­no in ›golo‹, kar deluje kot grob poseg v naravo, vendar se vegetacija obnovi že v na­slednjem letu, še posebej na odsekih, kjer se izvede po­novna zasaditev brežin,Ť je dodala Zupančičeva. Takšen primer je letos izvedeno či­ščenje vodnega vozlišča vŠentjurju, o čemer smo pi­sali v prejšnji številki NT. PM, US Foto: GrupA Prostovoljni čistilci spet zavihali rokave Konec tedna se bo začela sezona letošnjih čistilnih akcij na Celjskem. V Celju inŽalcu bodo čistili že danes dopoldne (petek) in nada­ljevali jutri. Z akcijami obe­ležujejo svetovni dan voda, dan Zemlje in mednarodno leto gozdov. Lani aprila je društvo Eko­ ri posameznikom in organi­zacijam, ki se na kakršen koli način trudijo aktivirati ljudi in očistiti okolje. Zato so letos na svoji spletni strani ponudili možnost obveščanja o lokal­nih akcijah, ki naj bi jih bilo v Sloveniji več kot sto in ki so večinoma tradicionalne. S ključnimi partnerji (turi- Popis in izdelava digital­nega registra na malo več kot odstotku površine sta v letu 2009 stala 12.000 evrov. Enkraten popis cele Slove­nije in hkratna izdelava digitalnega registra divjih odlagališč bi torej stala več kot 10 milijonov evrov. odlagališč, v katerem jih je trenutno približno 13 tisoč, kar je po ocenah le 30 do 40 odstotkov vseh. Tak registerodlagališč bi po besedah Štri­tofove morala po zakonu imeti vsaka občina, a ga nima, ker je to povezano s financami. Z re­dnim vzdrževanjem, enostav­nimi prijavami divjih odlaga­ in krajevnih skupnostih. Va­bljeni so vsi občani, društva in organizacije, ki jih bodo na zbirnih mestih usmerjali prostovoljci, prejeli pa bodo tudi vrečke in rokavice. Ak­cija bo trajala predvidoma do 12. ure. Za odvoz in deponi­ranje odpadkov bo poskrbelo podjetje Simbio. nja in čiščenja okolja. Če bo jutri slabo vreme, bo akcija prihodnjo soboto, 2. aprila. Na občini, ki je organizator akcije, pričakujejo, da se je bo udeležilo okoli 850 obča­nov. Že danes (v petek) pa bo čistilno akcijo začelo oko­li 1.500 šolarjev ob pomoči učiteljev. Občina bo vsem logi brez meja pripravilo od­ stičnimi društvi, gasilci, ribiči, lišč in njihovo razvrstitvijo po udeležencem čistilne akcije mevno vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, v kateri je s številnimi prostovoljci počistilo divja od­lagališča odpadkov. Društvo bo vseslovensko čiščenje or­ganiziralo samo še prihodnje leto v okviru akcije Očistimo svet, sicer pa svojo vlogo vidi v preprečevanju nastajanja divjih odlagališč ter v podpo­ lovci, planinci, gozdarji, skavti, taborniki …), ki so že lani so­delovali v čistilni akciji, bodo Ekologi brez meja po besedah predstavnice Polonce Štritof letos predvsem popisovali div­ja odlagališča, kar se je začelo že lani. S pomočjo prostovolj­nih popisovalcev (približno 400 jih je v Sloveniji) in več tisoč članov različnih društev iščejo nova odlagališča in pre­verjajo stara. Po novem lahko občani tudi preko mobilnega telefona anonimno prijavijo divja odlagališča. Aplikacija je brezplačno dostopna na sple­tni strani www.očistimo.si, na Si.mobilovi spletni strani ter tudi na portalu www.vkljuci. se. S tem popisom bi dopol­nili nacionalni register divjih prioriteti sanacije omogočajo občinam in inšpekcijam spre­mljanje nelegalnega odlaganja v Sloveniji ter na ta način več kot 10 milijonov evrov pri­hrankov, ugotavljajo Ekologi brez meja. Prav razpršena div­ja odlagališča odpadkov naj bi bila eno ključnih okoljskih bremen slovenskih pokrajin. Ogrožajo varno vodno oskrbo, V petek bodo v Velenju čistili taborniki, večje ak­cije pa bodo imeli v prvi polovici aprila. Na Ljub­nem in v Nazarjah, kjer so se pridružili akciji Dan za spremembe, bodo čistilni akciji pripravili v soboto, ko bodo čistili tudi na Stra­nicah. zagotovila vreče, rokavice in malico. Čistili bodo jav­ne površine ob vodotokih, cestah, železniški progi, sprehajalnih in planinskih poteh, okolice šol in vrtcev, planinskih, lovskih domov in drugih javnih objektov. Pou­darek bo na čiščenju gozdov in brežin vodotokov, saj letos obeležujemo mednarodno bivalno okolje, naravovarstve­ leto gozdov, 22. marec pa je na in turistično-rekreacijska Na območju žalske obči­ svetovni dan voda. območja. Enkratna akcija, kot ne bo jutri med 9. in 12. uro TC, PM, BA, US je bila lanska, kljub mnogim spomladanska akcija ureja- Foto: SHERPA (arhiv NT) pozitivnim učinkom proble­ matike divjih odlagališč ne more trajno rešiti. Treba je ZADNJA NOVICA zagotoviti, da do nelegalnega odlaganja ne bo prihajalo, saj ugotavljajo, da je nekaj lani počiščenih odlagališč letos spet potrebnih akcije. Hišni aparati seozirajo proti Ljubljani Vreče, rokavice in v Žalcu tudi malica ťNaša regija stoji in pada z velikimi,Ť je v imenu savinj­sko-šaleških gospodarstvenikov poudarila predsednica zbornice Cvetka Tinauer. Njena izjava pa je seveda po- V Celju bodo že danes pred ťsvojimi pragoviŤ po­čistili otroci in mladi, saj se bodo lotili odpadkov v okolici vrtcev, osnovnih in vezana z 3. razvojno osjo oziroma napovedmi nekaterih podjetij, da bodo zaradi slabih cestnih povezav prisiljeni razmišljati o selitvi proizvodnje. Včeraj je odjeknila vest, da v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati, potem ko so pred časom v Ljubljano že preselili službo prodaje in mar­ srednjih šol, dijaki pa bodo čistili tudi v Mestnem parku. Jutri, v soboto, ob 9. uri se ketinga, sedaj tja selijo še del razvojnih aktivnosti. Eden od razlogov za to odločitev je pomanjkanje strokovnega kadra, kar povezujejo tudi s slabimi cestnimi povezavami bodo začele obsežne čistilne z Zgornjo Savinjsko dolino. akcije v vseh mestnih četrtih US Št. 24 - 25. marec 2011  GOSPODARSTVO številnih naročil razmišljajo o kovanih sinergijskih učinkov širitvi. Sicer je v celotni družbi in s tem uspešno poslovanje. zaposlenih malo več kot 1.100 S prodajo naj bi zaslužili več Uspela združitev ljudi, zaradi povečanja naročil kot 72 milijonov evrov, seveda pa so v zadnjem času za do-pa bodo skrbeli za prijazno in ločen čas zaposlili skoraj 100 stimulativno delovno okolje. ljudi. Ob tem zagotovo ni odveč Po lanskem letu, po fazi re-podatek, da se iz Maribora v dveh konkurentov zanja in grobega brušenja, jih Zreče dnevno vozi v službo letos, kot se je slikovito izrazil 150 zaposlenih, zanje je trikrat Tudi zaposleni ne govorijo več o Swatyju in Cometu, temveč je v ospredju ime Mikeln, čaka faza finega bru-dnevno organiziran prevoz. V šenja. Predvsem bodo poskr-obratno smer vsak dan odhaja SwatyComet beli za optimizacijo na vseh 40 zaposlenih. Če je lani ob tem času še istega lastnika. ťUstanovitev je večina upokojila oziroma so trgih, vodja Iztok Rozman področjih poslovanja, ki bo US vladalo nekolikšno nela-enega podjetja je bila logična bili delavci na čakanju. Sku-pa je že napovedal, da zaradi omogočila ustvarjanje priča-Foto: SHERPA godje zaradi združevanja za optimizacijo proizvodnje pno so preselili 70 večjih stro­zreškega Cometa in mari-ter nadaljevanje tržnih in jev in naprav, v SwatyCometu borskega Swatyja, rezultati razvojnih procesov. Takrat pa zdaj delujejo tri strateško­lanskega poslovanja kažejo, smo se spuščali v nekaj, za proizvodne enote. V Mariboru da je bila to prava odločitev. kar smo poznali končni izid je poudarek na razvoju izdel-Podjetje se tudi v svetovnem – torej stabilno proizvodnjo in kov z visoko dodano vredno­merilu uvršča med največje prodajo. Nismo pa vedeli, kaj stjo, v Ločah ostajajo tehnične proizvajalce rezalnih in bru-nas vmes čaka,Ť je omenil Mi-tkanine, osrednja pa je enota v snih plošč. keln in poudaril, da združitev Zrečah, kjer je v ospredju pro- Teden pred prvo obletnico dveh konkurentov brusne in-gram velikoserijske proizvo­so v zreški enoti Flex SC izde-dustrije predstavlja edinstven dnje ťfleksovŤ. In danes, tako lali 100-milijonto rezalno plo-primer v slovenskem gospo-pravi Mikeln, tudi zaposleni ščo, skupno pa so lani v treh darskem prostoru. Lanske ci-vse manj govorijo o Swatyju organizacijskih enotah prodali lje, preselitev in koncentracijo in Cometu, temveč je večkrat za 68 milijonov ter ustvarili programov po posameznih slišano SwatyComet. milijon 400 tisoč evrov dobič-lokacijah poslovanja, ob tem ka. Spomin na dogajanje pred pa zagotavljanje stabilnosti Iz Maribora v Zreče letom in več je obudil direktor proizvodnje, so presegli, saj Enota v Zrečah Flex SC, kjer Aleš Mikeln, ki je omenil, da so že izvedli nekaj za letos dela skoraj 6000 zaposlenih, sta se 1. aprila lani združili predvidenih dodatnih del. je največja znotraj SwatyCo­dve družbi z dolgoletno tra-Kot je ocenil Mikeln, je za-meta. Večino svojih izdelkov, dicijo: Swaty je štel 130, Co-radi združitve delo izgubilo dnevno izdelajo več kot 450 met pa 50 let, obe pa sta imeli približno 140 ljudi, vendar se tisoč kosov, prodajo na tujih Politiki za gospodarstvo Predsednica LDS, tudi la stanje in razvoj posame-jo v Bisolu opozorili, da bi ministrica za notranje za-znih panog. želeli več posluha za solarno deve, Katarina Kresal je ťNe gre le za stik z lokal-energijo, predvsem bi veljalo v ponedeljek z vodstvom nimi odbori, temveč želim prepoznavati to energijo kot stranke obiskala celjsko ohranjati stik z realnimi prioriteto, v katero bi veljalo območje, obisk pa je so-problemi in s potrebami lju-vlagati. ťV Celjskih mesni­dil v sklop predpriprav na di ter seveda gospodarstva,Ť nah smo ugotavljali, da je kongres stranke, ki ga pri-je poudarila Kresalova ter Slovenija 15 let prepozno pravljajo maja. Kresalova je izpostavila, da ne verjame, sprejela zakon o promociji skupaj z ministrom za pra-da je v Sloveniji vse slabo slovenske hrane, seveda pa vosodje Alešem Zalarjem in propada. Nekje mora biti smo se dotaknili tudi večne­obiskala Celjske mesnine pozitiven zagon, ki ga je ga problema neprožnega trga in preboldski Bisol, v obeh Kresalova našla v obeh pod-delovne sile.Ť podjetjih pa sta spoznava-jetjih na Celjskem. Sicer so US, foto: TT ťPrisilkaŤ po pravnomočnosti Agonija šentjurskega Alposa tudi po sredini obravnavi ugovora proti vodenju prisilne poravnave ni končana, saj ťprisilkaŤ še ni čisto uradno potrjena. Sicer je sodišče sprejelo sklep, da se strinja s pogodbo o rav­nanju upnikov, ki so jo podpisale banke upnice in Slovenska industrija jekla, vendarle pa bo sklep pravnomočen v roku dveh tednov. V tem času oziroma ob pogoju, da bo sklep sodi­šča pravnomočen, bo ugovor zoper vodenje prisilne poravnave ter predlog za stečaj Alposa umaknil tudi prisilni upravitelj An­drej Marinc, ki pa kljub dokaj pozitivnemu razvoju dogodkov ni najbolj optimističen. Res, da so bili v vmesnem obdobju izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v pogodbi o ravnanju upnikov, vendarle prisilni upravitelj pogojni umik ugovora le pogojuje s pravnomočnostjo sklepa celjskega okrožnega sodišča. Sicer tudi Marinc opozarja, da večina bank upnic in Slo­venska industrija jekla, ki bodo tudi novi lastniki, podpirajo prisilno poravnavo. Banke in Sij so že podpisali dogovor o reševanju Alposa, na podlagi katerega je odstopila prejšnja uprava, vodenje družbe pa je prevzel Ljubomir Osovnikar. Novi direktor je že pred dnevi opozoril, da je položaj Alposa zelo resen, vendar pa da banke in Sij delujejo pri pripravi po­gojev za rešitev nastale situacije. Za to morajo biti ustvarjeni vsi pogoji, tako Osovnikar, predvsem pa zaključen postopek prisilne poravnave. S tem se strinja tudi Marinc, ki vseeno opozarja na hude razmere: ťPoslovanje Alposa je moteno, pojavljajo se blokade, vse obveznosti se ne morejo servisi­rati. Skrajni čas je, da prisilna poravnava zaživi in da banke, skladno s pogodbo, zagotovijo svež denar.Ť Sicer v Alposu zaposlenim zaenkrat zagotavljajo redne plače, problemi pa nastajajo zaradi zamika plačila prispevkov, vendar zamuda še ostaja v zakonskih mejah. US Smučišča še vabijo Zunaj koledarska pomlad, nizke jutranje temperature, podnevi pa že skoraj vroče. Takšno je zadnje dni stanje v dolini, medtem ko na Rogli in Golteh še vabijo najbolj vztraj­ne smučarje. Na Celjski koči se je smučarska sezona končala 13. marca. Vodja turizma in rekreacije pri TRC Celje Matic Leskošek jo ocenjuje kot solidno, čeprav pogoji niso bili optimalni in bo iz­kupiček bržkone slabši kot v preteklih letih. Vreme jim namreč v tej sezoni nikakor ni bilo naklonjeno. Precej izpada so imeli zaradi pretoplega vremena, tako so skupno zabeležili le pribli­žno 75 smučarskih dni, in sicer 16 v decembru, 19 v januarju, 28 v februarju in 12 v marcu. V januarju so morali smučišče zaradi visokih temperatur za kar 14 dni zapreti. Eden od viškov sezone je tako nastopil okoli 20. februarja, ko so bile razmere ugodne, začele pa so se tudi šolske počitnice. Tudi na Celjski koči pa menijo, da jim je enotni počitniški termin povzročil precej škode. Sicer pa so na Celjski koči zabeležili skupno okoli 8.500 smučarjev. Stroškovno oceno smučarske sezone šele pripravljajo. Verjetno pa ne bo najbolj ugodna, saj so bili stroški zasneževanja in vzdrževanja smučišča zelo visoki. Na Rogli načrtujejo, da se bo smučarska sezona končala 10. aprila. Na Golteh pa bi radi, seveda če bodo dopuščale vremen­ske razmere, smučanje potegnili do velike noči, ki letos skoraj sovpada s prvomajskimi prazniki. Ker se je novi hotel zelo do­bro ťprijelŤ in imajo veliko gostov, bi jim radi tudi s smučanjem obogatili bivanje na Golteh. V maju nameravajo hotel zapreti vsaj za dva tedna, da bodo lahko uredili okolico, s 1. junijem, ko se bo začela poletna sezona, pa bodo hotel znova odprli. Sicer na Golteh še vedno opažajo, da se za bivanje v novem hotelu odločajo ljudje, ki nekdaj tega smučišča niso obiskovali, veliko pa je tudi gostov iz tujine. Če se je hotel dobro ťprijelŤ, pa pogrešajo obisk dnevnih gostov. PM, US iz naŠih krajev  Pol stoletja na strani najboljranljivih 50 let neprekinjenega delovanja celjskega centra za socialno delo – Čas za razmislek o prednostnih nalogah CELJE - ťSmo tisti, ki najbolj zaznamo stisko ljudi. Ta se v zadnjem času, tudi kot posledica krize, vrti okoli osnovnih eksistenčnih potreb in socialnih transferjev,Ť je povedala direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Bezenšek Lalić. Center v teh dneh praznuje 50-letnico delovanja, v torek jo je obeležil še s slavnostno akademijo. ťTemelji našega dela so na terenu, saj bi morali delovati predvsem preventivno, pri čemer je treba sistematično spremljati pojave, da lahko iščemo rešitve. Naše predno-z uveljavitvijo lani sprejetega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev obeta širitev pristojnosti. Torej bodo centri prevzeli še nekatere upravne postopke, ki so zdaj na plečih lokalnih skupnosti oziroma občin. ťLe z več strokovnimi delavci bi lahko ustrezno ločili upravne naloge od svetoval­nih. Trenutno naši zaposleni opravljajo oboje in bojim se,da so preobremenjeni. Še več, zaradi več postopkov, ki so naenkrat v obravnavi, lahko v isti hiši pride celo do konflik­ta interesov,Ť je še dodala. V vsakem primeru si na centru za socialno delo želijo, da bi imeli več časa in se posvetili terenskemu delu, temeljitim osebnim obravnavam in tako zmanjšali število primerov, ko morajo ukrepati v prime­rih nasilja v družini, odvzema otrok, obravnave zanemarja- Center za socialno delo Celje je bil ustanovljen 2. marca 1961 z Odlokom občinskega ljudskega odbo­ra Celje. Razlog je bila potreba po celoviti in stro­kovni obravnavi socialne problematike. V 50 letih je zavod vodilo 5 direktorjev. Med drugim je bil ravno center ustanovitelj zavetišča za brezdomce ter mate­rinskega doma, s katerima zdaj upravlja Javni zavod Socio. Izvajal je program javni del pomoči starejšim na domu (zdaj je za to pristojen Dom ob Savinji), pod okrilje centra pa še vedno sodi krizni center za mlade, ki namestitev in pomoč nudi 24 ur dnevno. stne naloge so namreč pove­zane z najbolj občutljivimi skupinami in pojavi v družbi. Govorimo o varstvu družine, otrok in mladostnikov, mlado­stnikov z motnjami vedenja ter varstvu starejših,Ť je že ob dnevu odprtih vrat prejšnji teden poudarila Bezenšek Lalićeva. Več časa za preventivo in delo na terenu Lani se je celjski center z 41 zaposlenimi, ki ťpokrivajoŤ tudi občine Vojnik, Dobrnain Štore, iz središča preselil v večje in svetlejše prostore na obrobje mesta. Še v tem letu se bo število zaposlenih povečalo za 11 sodelavcev, saj se centru nja starejših oseb. ťTrenutno so razmere, tudi zaradi krize, takšne, da se ukvarjamo prete­žno z zahtevki socialno šibkih za različne oblike denarnih pomoči,Ť je realno oceno po­dala direktorica. Svetlik: ťZakonodaja bo uslužbence razbremenila!Ť Minister Ivan Svetlik je v nagovoru na slavnostni akademiji poudaril, da novi zakon prinaša ravno večjo preglednost in manjšo obre­menitev centrov za socialno delo z administracijo. ťKo bo sistem informatizacije vzpo­stavljen, to naj bi se zgodilo v začetku julija, bo delo ra­cionalizirano. Zakon namreč uvaja enotno vstopno točko, kar pomeni, da se bo na enem mestu in z eno odločbo odlo­čalo o socialnih prejemkih, ki jih država zagotavlja posame­znikom in družinam,Ť je po­jasnil Svetlik, ki je prepričan, da bo tak način zmanjšal šte­vilo zlorab socialnih pomoči in subvencij. ťTo pomeni, da se bo so­delovanje občine in centra za socialno delo, ki je že zdaj dobro, še okrepilo,Ť je v slavnostnem nagovoru na akademiji dodal celjski županBojan Šrot. ťCenter je, čeprav sodi v resor ministrstva, naš, celjski. V časih, ki so za mno­ge težki, je dobro vedeti, da imamo v občini ustanovo, ki skrbi, da vsak dobi ustrezno pomoč,Ť je čestitkam ob 50­letnici dodal župan. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Obseg dela se ves čas povečuje. Mesečno na centru izdajo približno tisoč odločb o denar­ni socialni pomoči (ta mesec 888), vedno več je prosilcev za izredno pomoč. Otroške dodatke prejema več kot 7 tisoč družin za 11.500 otrok, štipendije 1.300 dijakov in študentov. Center od­loča tudi o upravičenosti do brezplačnih obrokov za socialno šibke obča­ne v javni kuhinji (tam kuhajo tudi za materin­ski dom in zavetišče). Od leta 2009 se je števi­lo upravičencev podvo­jilo. Takrat so januarja razdelili približno 5 tisoč obrokov, januarja 2011 pa že skoraj 10.400 obrokov. Celjski center ima pomembno vlogo kot ustanovitelj in koordinator regijskih služb za osem upravnih enot. Že od leta 1992 izvaja regijsko interventno službo. 2004 je zaživela regijska koordinacija za nadomestne kazni, ki je začela uveljavljati družbeno koristno delo kot alternativo. V mrežo je zdaj že vključenih približno 120 organiza­cij, ki to izvajajo. V naslednjem letu je sledila koordinacija za preprečevanje nasilja, lani pa še koordinacija za delo v skupnosti. Gre za pomoč osebam, ki po obravnavi v psihiatrični bolnišnici ali drugih socialnovarstvenih zavodih potrebujejo pomoč pri rehabilitaciji in vključitvi v družbo. Z e-računom do okolju prijaznega in enostavnega plačevanja računov Elektra Celje V Elektru Celje od 21. 3. 2011 naprej svojim odjemalcem električne energije omogoča­mo dostop do bančne storitve e-račun za enostavnejše plačevanje električne ener­gije. Prejemanje elektronskega računa za plačeva­nje električne energije je trenutno omogočeno komitentom naslednjih bank: • NLB, Abanke, Hypo, Sparkasse in Raiffei­sen banke (za fizične in pravne osebe) • Unicredit in Probanka (samo za pravne osebe). Postopek prehoda na e-račun je za uporab­nike izjemno preprost. Odjemalec električne energije Elektra Celje se v svoji banki prijavi na prejemanje e-računa, pri čemer pri svojih osebnih podatkih navede še številko odje­mnega mesta. Prejemanje in plačevanje električne energije preko e-računa je enostavno in prinaša odje­malcu vrsto prednosti: • mesečni račun Elektra Celje prejmete ne­posredno v svojo spletno banko, • e-račun je že pripravljen za plačilo, brez prepisovanja, • vsi podatki, ki so potrebni za plačilo, se avtomatsko prikažejo v plačilnem nalo­gu, • pregled izdatkov na enem mestu, vključ­no z arhivom, • kot uporabniki direktnih obremenitev (trajnika) lahko na enem mestu spremlja­te svoje račune in plačane obveznosti, • odgovorni odnos do okolja. Elektro Celje v okviru e-storitev svojim odje­malcem omogoča tudi naslednje storitve: • oddajanje dejanskega števčnega stanja in tako plačevanje električne energije po de­janski mesečni porabi, • spremljanje izstavljenih računov in plačil, • dostopanje do arhiva bremenitev in plačil, • spremljanje porabe električne energije na posameznem merilnem mestu, • dostopanje do tehničnih podatkov merilne­ ga mesta, arhiva e-računov ipd. Dodatne informacije na www.elektro-celje.si, v rubriki NOVICE ali na tel. št.: 03 42 01 300.  iz naŠih krajev Kozjanci se borijo za dom PODČETRTEK – V osrčju Kozjanskega so v preteklih le­tih že dvakrat načrtovali dom za starejše občane. Največje načrte so imeli v Kozjem, kjer so ga nameravali zgraditi v sodelovanju z velenjskim Vegradom, načrtovali so prav tako na območju občine Podčetrtek, v Polju ob Sotli. Bodo lahko rekli, da gre v tretje rado. Občina Podčetrtek načrtu­je, da bi dom starejših usta­novili v občinskem središču, kjer bodo maja prazni pro­stori vrtca, ki se bo preselil v novogradnjo. V izpraznjenih prostorih, ki so v zgornji eta-ži zdravstvene postaje, naj bi bil manjši dom, ki bi deloval kot dislocirana enota Doma upokojencev Šmarje pri Jel­šah. ťPredvideno je domova­nje za približno dvajset oseb, skupaj z dnevnim centrom,Ť omenja župan Podčetrtka Peter Misja. Lastnik prosto­rov je občina, njen občinski svet pa je glede ustanovi­tve doma soglasen ter je že sprejel sklep, da se je etaži zdravstvene postaje pripra­vljen odpovedati za potrebe dislocirane enote Doma upo­kojencev Šmarje pri Jelšah. V teh dneh naj bi o morebitni naložbi v Podčetrtku glede finančne plati razpravljali na vladni ravni. ťAktivnosti potekajo, ven­dar je treba dati času čas, da bodo zadeve dorečene,Ť odgovarja direktorica šmar­skega doma Majda Koren. Direktorica je naklonjena približanju storitev doma kraju, kjer so starejši doma, saj je območje Kozjanskega, od koder prihajajo starejši v Šmarje pri Jelšah, veliko in delno precej oddaljeno. ťTo bi prav tako omogočilo izboljšanje bivalnega stan­darda v Šmarju pri Jelšah, in sicer zaradi mogočega zmanjšanja namestitev v večposteljnih sobah,Ť dodaja direktorica. V Občini Kozje omenjajo, da svojega starega načrta za ustanovitev doma za starej­še občane v občinskem sre­dišču nikakor niso opustili. Kozjanom sprva ni uspelo, ker jim država ni podelila koncesije, zdaj bolj razmi­šljajo o dislocirani enoti.ťŠe vedno pričakujemo do­govor z Domom upokojen­cev Šmarje pri Jelšah, ven­dar bi bil dom manjši, kot smo si najprej zamišljali,Ť odgovarja župan Kozjega Andrej Kocman. Parcelo za morebitno novogradnjo v Kozjem imajo, prav tako razmišljajo o koriščenju ka­kšne od obstoječih zgradb, na primer na glavnem trgu ali v zdravstveni postaji, podobno kot v Podčetrtku. V Kozjem, gospodarsko naj­šibkejši kozjanski občini, si od doma starejših obenem obetajo težko pričakovana nova delovna mesta. BRANE JERANKO Prelomno leto za gasilce ŽALEC - Delegati iz 35 prostovoljnih in industrij­skih gasilskih društev ter drugi gostje so se v dvoraniPGD Šempeter zbrali na 56.skupščini Gasilske zveze Ža­lec. Vanjo je bilo lani vklju­čenih 4.142 članov, kar je 90 več kot leto prej, s čimer se uvrščajo med večje gasilske zveze v Sloveniji. Kot je poudaril predse­dnik zveze Edvard Kugler, je bilo lansko leto prelomno, saj je ministrica za obrambo sprejela nova pravila gasilske službe, ki so obvezna tako za poklicne kot tudi za pro­stovoljne gasilce. Sprejeta so bila na Plenumu GZ Sloveni­je. S tem se je povečal pomen statusa prostovoljnega gasilca, opredelil se je tudi odnos med delodajalcem in gasilcem. Največ pozornosti v GZ Žalec je bilo namenjene strokovnemu usposabljanju. Na različnih tečajih je bilo 278 udeležencev posamezni­kov, ki so usposabljanje tudi uspešno končali ter tako z novim znanjem in izkušnja­mi spoznavali, kako v svojem poslanstvu kar najbolj učin­kovito pomagati ljudem, ki se znajdejo v nesrečah, kot so požari, poplave, ujme in drugo. Lani so gasilci zveze posredovali 120-krat, največ, 46-krat v požarih na objektih.Tekmovanja GZ Žalec se je udeležilo 35 desetin, pokal­nega tekmovanja Savinjsko­šaleške regije 16 desetin iz 11 PGD, v skupnem seštevku točk so pionirji Andraža nad Polzelo osvojili prvo mesto. Vrhunec tekmovanj lani je bilo tekmovanje GZ Sloveni­je, na katerem so v vseh štirih kategorijah sodelovale enote iz GZ Žalec in dosegle odlične rezultate. Mladinke in pionir­ji iz Andraža nad Polzelo so postali državni prvaki. Kar nekaj PGD je prazno­valo okrogle obletnice – 110 let PGD Braslovče, 80 let PGD Velika Pirešica in 70 let PGD Kasaze-Liboje. Vse leto so uspešno delovale tudi komisije v GZ Žalec. Vsa nji­hova zavzetost za aktivno sodelovanje vseh članov ko­misij je pripomogla k temu, da se je progam dela v celoti izvedel. TT Na Frankolovem jubilej prijateljstva FRANKOLOVO - Vse od leta 1992, ko so v kraju prvič zazveneli zvoki domačih ansamblov za pomoč družini Operčkal iz Lindeka, ki ji je malo pred tem pogorel dom, Frankolovčani zadnjo marčevsko nedeljo gostijo naro­dnozabavne ansamble. To nedeljo ob 16. uri bo v večna­menski dvorani na Frankolovem že 20. jubilejno srečanje Ostanimo prijatelji. Dobrodelni koncert je bil je organizacijo koncerta pre­Frankolovčanom tako všeč, vzelo v letu 1995, domačo da je naslednje leto organi-glasbo vsako leto dopolnijo zacijo prireditve prevzelo do-še s humorjem, pri čemer mače turistično društvo, vse tudi letos ne bo drugače. Mo­od začetka pa se je ohranilo derator koncerta Tone Vrabl tudi ime Ostanimo prijatelji. bo na oder povabil ansamble Kot je povedal Dušan Hor-Mladi odmev, Štrk, Donačka, vat, predsednik Prosvetnega Vitezi Celjski, Stanka Petriča društva Antona Bezenška, ki in Bitenc ter Vesele Štajerke, gost prireditve bo Ansambel Srečanje narodnozabavnih Saša Avsenika, za dobro vo-ansamblov je ena glavnih ljo pa bo skrbel Vinko Šimek prireditev Prosvetnega dru­ – Jaka Šraufciger. ťPriprave štva Antona Bezenška, ves na koncert se začnejo naj-izkupiček pa namenja za Ob pomoči vrste donatorjev je glavni pokrovitelj sre­čanja narodnozabavnih ansamblov Ostanimo prijatelji vse od ustanovitve Občina Vojnik, medijski pokrovitelj pa Novi tednik in Radio Celje. kasneje v novembru, glavni­no dela pa ima v tem času predsednik organizacijskega odbora prireditve Anton Gre­gorc, ki poskrbi za dogovore z nastopajočimi ansambli.Ť delo društvenega moškega pevskega zbora, ki se počasi bliža 40-letnici in veliko na­stopa tako doma kot tudi na gostovanjih v tujini. IS, foto: MN iz naŠih krajev  Komunalci bi stekleničili vodo plinskih in ogrevalnih nape-čenje vode, saj kot je povedal ljav in naprav. Prva dejav-Kontič, je imajo v zajetju še nost, ki bi se lahko najhitreje veliko. začela, je zagotovo stekleni-ŠK Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtova­nju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 - ZUPUDPP) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javnih razgrnitvah I. 1. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: dopolnje­nega osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih uredi­tvenih pogojev za območje Lokrovec, za območje Lahovni­ška hosta in za območje Zg. Hudinja–Lahovna, ki ga je pod številko projekta 74-2010 izdelalo podjetje Urbanisti, d. o. o., iz Celja. Ureditveno območje zajema parcele del 871/1, 871/4, 869/2, 869/3 in 870, vse k.o. Ostrožno v skupni površini 5.071 m2. 2. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: dopolnje­nega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega na­črta na območju Zvodenskega hriba, ki ga je pod številko projekta 561/10 izdelalo podjetje Razvojni center PLANI­RANJE, d. o. o., Celje. Ureditveno območje zajema parcele oziroma dele parcel št. 1304/1, 1304/2, 1305, 1307, 1308, 1303, 1301/1, 1301/2, 1301/3, 1302, 1300, 1299, 1297, 1592/1, 1593/1, 1298, 1586/2, del 1588/1, del 1585/1, del 1584/1, 1597/1, 1597/2, 1578/2, 1598/7, 1578/1, 1598/5, 1581/2, 1596/2, 1584/2, 1588/2, 1585/2, vse k.o. Celje. Površina območja meri 2,7 ha. II. 1. Gradivo iz prvega odstavka prvega člena bo od 1. 4. 2011 do vključno 2. 5. 2011 javno razgrnjeno: -v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nad­stropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu KS Ostrožno, Cesta na Ostrožno 90, Celje. 2. Gradivo iz drugega odstavka prvega člena bo od 1. 4. 2011 do vključno 2. 5. 2011 javno razgrnjeno: -v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in pro­stor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celj­skih knezov 9, Celje, - na sedežu Krajevne skupnosti Aljažev hrib, Teharska cesta 2a, Celje. III. Javni obravnavi bosta 20. 4. 2011 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje z začetkom: - ob 15. uri za gradivo iz prvega odstavka prvega člena in - ob 16. uri za gradivo iz drugega odstavka prvega člena. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripom­be in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pri­pombe in predlogi se lahko do vključno 2. 5. 2011 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Ce­lje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki ťzadevaŤ navedejo ključne besede ťPUP Lo­krovecŤ ali ťOPPN Zvodenski hribŤ. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge jav­nosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc_planira­nje_stalisca in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v sta­lišču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podat­ki, morajo to posebej navesti. Celje, 22. 3. 2011 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot VELENJE – Komunalno podjetje Velenje se bo lahko bi nekdo to že delal,Ť je še nov denar oziroma nov za­ ukvarjalo tudi s tržno dejavnostjo, če bodo odločitev dejal Sever. služek in ker bi ta ostajal velenjskih svetnikov potrdili tudi svetniki Šoštanja in Župan Bojan Kontič se je v podjetju, bi se cene sicer Šmartnega ob Paki. Komunala bo tako med drugim lahko strinjal, da bi vodo lahko javnih storitev dvigovale po­ proizvajala brezalkoholne pijače in stekleničene vode ter stekleničili že pred desetimi, časneje. tudi proizvajala plin. Z novo pridobitno dejavnostjo želijo morda celo petnajstimi leti. Odlok predvideva, da bi se v občinah zmanjšati pritisk na dvig cen. Pojasnil je tudi, da je zgod­ javno komunalno podjetje Prav nasprotno je skrbe-Zanimalo ga je tudi, koliko ba popolnoma drugačna, ukvarjalo s proizvodnjo bre­ lo nekatere svetnike. Franc bo stalo, da bodo proizvo­ saj želijo s temi dejavnostmi zalkoholnih pijač, mineral- Sever, SDS, se je namreč dnjo vzpostavili. ťNa koncu rast cen komunalnih storitev nih in drugih stekleničenih spraševal, kdo bo kril izgu­bomo plačali pri ťkubikuŤ upočasniti. Z novimi dejav­ vod, proizvodnjo plina, gra­ bo, če nove tržne dejavno­porabljene vode potrošniki. nostmi bodo v komunalno dnjo objektov nizke gradnje sti ne bodo dobičkonosne. Ker če bi se vse to splačalo, podjetje skušali pripeljati in inštaliranjem vodovodnih, Za dokončanje kanalizacije štiri ponudbe ŽALEC – Z odpiranjem ponudb se je minuli teden končal razpis za izbor no­vega izvajalca, ki bo do­končal kanalizacijo v štirih spodnjesavinjskih občinah (Žalec, Braslovče, Polzela in Prebold). Izvajalec sicer še ni izbran, saj postopek za izbor najugodnejšega ponudnika še traja. Na razpis so se prijavili štirje ponudniki, med ka­terimi bodo predvidoma v prihodnjem tednu izbrali najugodnejšega. Po konča­nem pritožbenem roku sredi aprila in po podpisu pogod­be bo nov izvajalec lahko nadaljeval dela na kanaliza­cijskem sistemu, ki so lani zastala zaradi finančnega zloma velenjskega Vegrada in posledično njegovih po­dizvajalcev. Na kanalizaciji je dokončanih približno 98 odstotkov del. Če ne bo do­datnih zapletov, bi morala biti naložba končana v treh mesecih po predaji poslov novemu izvajalcu, tako da bi se novi uporabniki na kana­lizacijski sistem lahko začeli priključevati konec poletja. Kot je znano, so Žalča­ni konec januarja prekinili tudi pogodbo s Cestnim podjetjem Maribor, ker ni bilo sposobno dokončati čistilne naprave v Kasazah. Tudi za njeno dokončanje bodo morali poiskati nove­ga izvajalca, na kar bo treba še nekoliko počakati. Kot je pojasnil vodja projekta Sto­jan Praprotnik, trenutno pripravljajo popise neizvede­nih del, potem bo treba po­čakati na soglasje okoljskega ministrstva, tako da bi lahko bil razpis objavljen v maju. V tem času nujna vzdrževalna dela na čistilni napravi izva­ja javno komunalno podjetje Žalec. BA Do sredine maja parkirišče VOJNIK – Pred pokopa­liščem so sredi prejšnjega tedna začeli urejati parkiri­šče. Do sredine maja naj bi delavci vojniškega podjetja Isar pred vstopom na po­kopališče uredili 80 do 90 parkirnih mest. Gradbena dela bodo izvedli v dveh fazah, tako da bodo obiskovalci pokopališča tudi v tem času lahko parkirali svoja vozila. Po oceni referen-ta za komunalne dejavnosti Antona Preložnika bo nalož­ba, vredna 60 tisoč evrov, vsaj nekoliko pripomogla k večje­mu prometnemu redu v tempredelu. Še vedno pa je mo­goče pričakovati, da ne bo šlo brez gneče v času pogrebov, zato v občini razmišljajo o namestitvi fizične zapore oblokalni cesti Vojnik–Šmartno v Rožni dolini. IS, foto: GrupA  iz naŠih krajev valna dela na objektu ali stavbo obnovi na svoje stro­ške in nato lastniku izstavi račun. Če ji ta stroškov ne poravna, občina na objektu pridobi zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe del. Na mestni občini o izvršbi zaenkrat ne razmišljajo, saj upajo, da se bodo lastniki vendarle uspeli dogovoriti in bodo sami poskrbeli za svojo lastnino. Na občini v primeru Brega 13 vseeno ne sedijo križem rok. Medobčinski inšpekto­rat je takoj po prijavi poskr­bel za postavitev prometne signalizacije, ki mimoidoče opozarja na padanje opeke s strehe. Na občini pa je bil pred kratkim tudi skupni se­stanek z lastniki hiše, kjer so se dogovorili, da lastniki pri­dobijo vsak po dve ponudbi za zamenjavo dotrajane stre­he, na podlagi katerih bodo nato izbrali najcenejšega ponudnika. ťPonudbe smo sicer dobili, vendar bodo morali lastniki sami izbrati najcenejšega ponudnika in naročiti dela,Ť pravi mag. Ja­nez Kušar iz službe za in­špekcijski nadzor medobčin­skega inšpektorata. Okvirno bi obnova strehe stala okoli 13 tisoč evrov. Če lastniki tudi v tem pri­meru ne bodo pristopili k obnovi luknjaste strehe, jim lahko stanovanjska inšpekci­ja spet izda odločbo o nujni sanaciji (mimogrede, stano­vanjski inšpektor naj bi si hišo ponovno prišel ogledat 31. marca). Če odločbe ne bodo izvršili, lahko po sta­novanjskem zakonu sledi predlog občini o izvršbi. Pri čemer je spet vprašanje, ali jo bo ta izvedla ali ne. Tako začaranemu krogu ni videti konca. Nauk zgodbe Kadar si neko lastnino deli več lastnikov, ti skoraj vedno trčijo ob različne in­terese. Ljudje imamo pač različne želje in potrebe. Že to je pogosto velika težava pri sklepanju kompromisov in iskanju skupnih rešitev. Če povrhu vsega ťškripajoŤ še odnosi med solastniki, pa je težava še toliko večja. A dejstvo je, da so za svojo la­stnino ne glede na vse vedno odgovorni lastniki sami! BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA CELJE – Mestna občina je konec lanskega leta po več­letnih obljubah vendarle pristopila k prenovi naselja Breg pri Celju. Ta naj bi v lepši in bolj urejeni podobi zasijal še letos. Vsem tem prizadevanjem pa se v brk smeji razpadajoča hiša sre­di kraja, ki ne le, da kazi podobo naselja, ampak je tudi nevarna za okolico in njene stanovalce, saj s stre­he na ulico padajo opeka in zidaki. Ker lastniki hiše ne pristopijo k obnovi, so kra­jani Brega spisali peticijo in jo s svojimi podpisi naslo­vili na pristojne ustanove, od katerih pričakujejo čim­prejšnje ukrepanje. Težave z razpadajočo hišo se vlečejo že več let. Streha pušča, z nje neposredno pred pešce in avtomobile pada opeka, zato se krajani upra­vičeno bojijo, da lahko pride do tragedije. Mimo nevarne hiše namreč vodi šolska pot (pred časom je opeka že pa­dla pred skupino otrok), v neposredni bližini je vrtec, prav tako je to pešpot za pre­bivalce Polul. Še posebej pa je stavba nevarna za njene stanovalce, saj sta dve stano­vanji od šestih zasedeni. Razpadajoča večstanovanj­ska hiša na Bregu 13 ima tri lastnike: večinski je podjetje Spektrum trade, ki je del hiše kupil pred približno štirimi leti, lastnika manj­šinjskega deleža objekta pa Branko Jeranko in Anton Rihard Žmajde. Slednji je del svoje lastnine v hiši že leta 2007 odstopil večin­skemu lastniku – podjetju Spektrum trade - v zameno za kasnejše vlaganje v obno­vo hiše. Tudi ostala dva la­stnika objekta zatrjujeta, da sta za obnovo zainteresira­na in pripravljena poravnati svoj delež stroškov. Vendar do obnove vseeno ne pride. Razpadajoča hiša ogroža okolico, lastniki pa … Strešniki padajo pred otroke - Zakaj ne pride do obnove? - Od inšpekcije do inšpekcije Bo nevarna hiša na Bregu 13 le dočakala potrebno obnovo strehe, na kateri mnajka za kvadraten meter strešnikov? Jeranko za to krivi podjetje Spektrum trade oziroma njegovega lastnika Zdenka Fridaua, češ da bi moralo njegovo podjetje kot večin­ski lastnik hiše dati pobudo za obnovo. Se hišo na Bregu13 namerno zanemarja? Jeranko se je zaradi sla­bega stanja hiše že v letu 2009 obrnil na gradbeno in stanovanjsko inšpekcijo. Medtem ko se gradbena ni odzvala, pa je stanovanjska vsem trem etažnim lastni­kom naložila, da morajo v določenem času izvesti nuj­na vzdrževalna dela na hiši (popravilo strehe, žleba in praznenje greznice). Obve­znost je tedaj večinski la­stnik izpolnil in dela opravil na svoje stroške, a je streha ob obilnem snegu decem­bra lani ponovno klonila. Ker v več kot treh mesecih po poškodbi strehe ni prišlo niti do nujnih vzdrževalnih del (hišo je večinski lastnik sicer zavaroval z zaščitnim odrom, a ta ne zadošča več, saj opeka pada preko njega na ulico), so krajani Brega pred kratkim zbrali okoli 40 podpisov (Jeranko in Žmajde sta med prvimi podpisniki peticije) in jih naslovili na pristojne državne ustanove in občino, od katerih priča­kujejo ukrepanje. Krajani se pri tem sprašujejo, ali večin­ski lastnik stavbo zanemarja namerno, da bi ta čim bolj propadla in bi jo lahko poru­šil ter s tem prišel do velikega zemljišča. Zdenko Fridau vse očitke odločno zavrača in poudarja, da hišo želi obnoviti, da jo je tudi kupil s tem namenom, da bi jo prenovil in v njej ure­dil stanovanja, a da to zaradi nesoglasij s solastnikom hiše ni bilo mogoče. ťZa zadnjo poškodbo strehe sem izve­del šele 15. februarja in takoj dal postaviti zaščitni oder na svoje stroške. Sicer pa ne vem, zakaj sem zdaj jaz vsega kriv. Hiša ni začela propadati naPOveDUjeMO V torkovi številki Novega tednika boste lahko v rubri­ki PRAVNI NASVETI prebrali več o tem, kako naj bi se urejali odnosi med etažnimi lastniki. Kar nekaj bralcev se nam je namreč oglasilo s podobnimi težavami, kot smo jih predstavili v tokratni zgodbi o razpadajoči hiši na Bregu v Celju. Največ so znaliGotoveljčani PETROVČE - Društvo podeželske mladine Spodnje Sa­vinjske doline je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče pripravilo letno skupščino in društveni kviz Mladi in kme­tijstvo, kjer se je pomerilo šest tričlanskih ekip. Na letni skupščini je predsednik Klemen Šalej povedal, da društvo združuje vse mlade s podeželja šestih občin Spodnje Savinjske doline, tako tiste iz kmečkih družin kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva.V soorganizaciji Kmetijsko­gozdarskega zavoda Celje se je nato v kvizu Mladi in kmetijstvo pomerilo šest ekip, ki so odgovarjale na vprašanja na teme varno delo pri sečnji, kako uspešno tržiti na kmetiji in o lastnostih medu. V finalu sta se pomerili ekipi Gotovelj in prva ekipa Polze­le. Več znanja je prikazala ekipa iz Gotovelj v sestavi Niko Škafar, Eva Bizjak in Jan Vipotnik, ki se bo 2. aprila v Šmarju pri Jelšah udeležila regijskega kviza mladi in kmetijstvo. TT Št. 24 - 25. marec 2011 šele pred štirimi leti, ko sem postal njen solastnik, ampak zanjo že pred tem nihče ni skrbel. In zdaj za dolgoletno zanemarjanje kriviti mene res ni pošteno,Ť se brani Fridau. Prelaganjeodgovornosti naobčino? Ker se stanje hiše na Bregu 13 hitro poslabšuje, do ob­nove pa ne pride, Branko Je­ranko in ostali krajani Brega ukrepanje pričakujejo tudi od občine Celje, češ da tudi ona nosi del odgovornosti, saj ima glede neurejenih in nevarnih stavb različne prav­ne možnosti. To sicer drži, a je zakonodaja pri tem zelo ohlapna – občini samo pre­dlaga ukrepanje, v ničemer pa je k temu ne zavezuje. Občina po 6. členu Zakona o graditvi objektov lastniku lahko naloži nujna vzdrže­ XXXXXXXX iz naŠih krajev Pred dvema letoma ješe šivala brez očal Najstarejša občanka Rogaške Slatine Marija Erjavec je v soboto praznovala 100. rojstni dan ROGAŠKA SLATINA – V Slatine mag. Branko Kidrič, Marija Erjavec, ki je pra-desetletje turistična kmetija soboto je imela 100. rojstni ki je slavljenko obiskal prav znovala v soboto, je bila vse Marjanca, kjer je slavljenkadan najstarejša občanka Ro-na dan njene obletnice s tre-življenje kmečka gospodinja veliko pomagala. Še pred gaške Slatine, Marija Erjavec mi številkami. Dobro ga je ter šivilja, ki je v hudih ča-tremi meseci je rada likala. iz Spodnje Kostrivnice. Teta prepoznala. Župan jo je kot sih, ko je blaga primanjko-Danes ljudje dolgo živi-Mimika – tako jo kličejo do-ponavadi obiskal tudi pred valo, delala iz starih oblek mo, še pred dvema desetle­mači – živi na znani turistični božičem, ko obiskuje najsta-šiviljske čudeže. Doma ima-tjema je bil velik dogodek, kmetiji Marjanca, ob zunanji rejše občane. ťGospa Marija jo še njeno zelo staro, dobro če je nekdo praznoval 90-le­obvoznici Rogaške Slatine. Erjavec je vse od ustanovi-ťsingercoŤ, šivalni stroj, ki tnico. Danes posamezni 90­ Njeni domači so se na pra-tve Občine Rogaška Slatine je od slavljenke mlajši dese-letniki še vozijo avtomobile znovanje 100. rojstnega dne prva občanka, ki sem ji 100. tletje in pol. Še pred dvema in tajnik Občine Rogaška veliko pripravljali ter so celo rojstni dan voščil na domu,Ť letoma je z njegovo pomočjo Slatina Marjan Čuješ, ki je dali natisniti lepo oblikova-je bil v soboto zadovoljen sešila kakšen predpasnik, in spremljal župana pri najsta­na vabila. Žal je slavljenki v župan. Pred tem je lahko to brez očal. rejši občanki, je pripovedo­zadnjih tednih zdravje po-voščil 100-letnico le eni sla-Nikoli ni bila poročena, val o neki 90-letnici, ki je na nagajalo, zato je trenutno v tinski občanki, ki je živela v tudi svojih otrok ni ime-praznovanju rojstnega dne z postelji. ťOkoli božiča smo domu za starejše občane v la. Na kmetiji, kjer živi, je njim celo še plesala polko.se z gospo še pogovarjali za Šmarju pri Jelšah. Jeseni bo najprej živela s svojima Še več, ob visoki obletnici si mizo in nazdravili, bila je do-praznovala stoletje življenja bratoma in svakinjo, nato je celo kupila nov prenosni kaj ›korajžnaŤ ter dobre vo-še ena slatinska občanka, so posvojili sedanjo gospo-računalnik ter med drugim lje. Povedala je tudi kakšno ki prav tako živi na svojem dinjo kmetije Emo, ki si je z veseljem snema zgoščen­zgodbo iz svoje mladosti,Ť se domu, in to v isti krajevni tu ustvarila svojo družino. ke … je spominjal župan Rogaške skupnosti. Danes je tu že več kot eno BRANE JERANKO Občinski prostorskinačrt sprejet do poletja DOBRNA – Za območje čine za ureditev javne infra-so večinoma razočarani, saj občine je še do 28. marca strukture, pripombe oziroma kmetijsko ministrstvo takšne javno razgrnjen dopolnjen pobude občanov pa bi lahko pobude praviloma v celoti osnutek občinskega pro-strnili v dve večji skupini. V zavrača. storskega načrta, o tem eno sodijo tisti predlagatelji, Občinski prostorski načrt ključnem prostorskem do-ki so nekako ťna zalogoŤ na Dobrni pripravljajo in kumentu pa so že pripravi-želeli spremeniti čim več usklajujejo že vse od leta li tudi javno obravnavo. svojih zemljišč v zazidalna, 2008 in po županovih bese- Na njej so pripravljavci a so si premislili po vredno-dah bi bil v primeru, da ne bo podrobneje predstavili pro-tenju nepremičnin Geodetske prišlo do kakšnih dodatnih storski načrt in občane zno-uprave Republike Slovenije zapletov, lahko sprejet sredi va pozvali, naj pravočasno in napovedi uvedbe novega letošnjega leta. Prvi preizku­podajo svoje morebitne pre-davka na nepremičnine. V sni kamen bo že opredelje­dloge in pripombe. Po bese-drugi skupini so tisti občani, vanje občinskih svetnikov do dah župana Dobrne Martina ki so predlagali spremembo tega prostorskega dokumen-Brecla so v prostorski načrt namembnosti kmetijskih ta na aprilski seji. vključene tudi namere ob-zemljišč v zazidalna. Slednji IS Iz azbestnih cevi teče KOZJE – V osrednjem delu jim omogoča obnovo šest za izvajalca gradbenih del, občine imajo z vodovodom, kilometrov dolgega vodovo-ki naj bi bil objavljen v pri­ki so ga s pomočjo občanov da Pilštanj–Kozje, s katerim hodnjih tednih, medtem ko zgradili pred nekaj desetle-oskrbujejo naselja Kozje, naj bi se gradbena dela za­tji, resne težave. Azbestno-Lesično in Pilštanj. Projekt čela sredi poletja. Končala cementne cevi pokajo, kar je ocenjen na 1,2 milijona naj bi se jeseni prihodnje povzroča med drugim veli-evrov (brez DDV), od česar leto. Lani je Občina Kozje ke izgube vode. bo Občina Kozje prejela mili-prejela več kot osemsto tisoč V Kozjem so bili zato v to-jon evrov državnih in evrop-evrov evropskega denarja in rek veseli sklepa ministrstva skih sredstev. V občinski z njim uredila tri ceste. za lokalno samoupravo, ki upravi že pripravljajo razpis BJ Prostora za malčke ne bo dovolj DOBRNA – Te dni se za-20, odvisno od starosti novo območju občine in otroci, ki čenjajo vpisi novincev v vpisanih, pojasnjuje vodja so tik pred vstopom v šolo. vrtce. Starši lahko vpišejo vrtca Mateja Kos. Vpis no-A prihodnje šolsko leto bo otroke, ki bodo 1. septem-vincev bo prihodnji teden od tudi zadnje, ko se bodo v vrt- Zbrali 12 tisoč evrov bra dopolnili najmanj 11 torka do četrtka, v vrtcu pa cu še srečevali s prostorskimi mesecev. Ena od občin, pričakujejo, da bodo starši težavami. V občini imajo na­ŽALEC – V dvorani doma II. slovenskega tabora je De-Predsednica dekanijske kjer pričakujejo tudi letos podobno kot lani vpisali pri-mreč že pripravljene načrte kanijska karitas Petrovče pripravila 15. dobrodelni kon-karitas Elvira Selič Krošel pri vpisu kar nekaj težav, bližno 30 malčkov. Na Dobr-za gradnjo sodobnega, ener­cert Z roko v roki. Tudi letos se je na vabilo odzvalo 11 je povedala, da se pri njih je Dobrna. ni tako tudi letos nekaj otrok getsko varčnega in večjega slovenskih narodnozabavnih ansamblov, pevcev in ostalih vsak dan oglasi vse več lju- V vrtec na Dobrni je tre-ne bodo mogli sprejeti v vr-vrtca, v katerem bo prostora gostov, ki so navdušili občinstvo. V imenu pokrovitelja di, ki potrebujejo pomoč, nutno vključenih 76 otrok, ki tec, o vpisu malčkov pa bo za pet oddelkov otrok. Nov Občine Žalec je zbrane nagovoril žalski župan Janko Kos, a ne le materialno, temveč so razvrščeni v štiri oddelke odločala posebna komisija. vrtec bo zgrajen do septem­ob koncu koncerta pa sta se za prostovoljno delo in pomoč tudi duhovno. ťV letu 2010 – dva sta v prostorih vrtca, Pri razvrščanju otrok komisi-bra 2012, v času gradnje pa v imenu organizatorjev zahvalila celjski škof dr. Stanislav smo razdelil 3.200 paketov. medtem ko eden gostuje v ja upošteva pravilnik, sprejet bodo malčki gostovali v pro-Lipovšek in pater Ivan Arzenšek. Do paketa so upravičeni matični osnovni šoli in eden v letu 2009, pri vpisu pa ima-storih zdravstvene postaje ter prosilci enkrat mesečno.Ť v prostorih zdravstvene po-jo prednost otroci s poseb-osnovne šole, kjer zanje po Evidentiranih imajo pribli­ staje. Vrtec bo jeseni zapu-nimi potrebami, malčki iz besedah ravnateljice Darinke žno petsto oseb, ki priha­ stilo 24 otrok, na novo pa jih ogroženih družin, iz družin Stagoj že pripravljajo začasne jajo po pomoč. ťZ veseljem bodo lahko sprejeli približno s stalnim prebivališčem na nadomestne prostore. IS ugotavljamo, da pri pomoči nismo sami. Ob organizaciji vsakoletnega dobrodelnega koncerta z geslom Z roko v roki nam pomagajo Občina Težko pričakovan vrtec Žalec, ZKŠT Žalec, duhovni­ki Dekanije Žalec, sodelavci vseh karitas Spodnje Savinj-PODČETRTEK - Krajani Po prvotnem načrtu bi šolska kuhinja, kurilnica in ske doline, mnogi donatorji, težko pričakujejo dokonča-moral biti vrtec zgrajen že garaže. Trenutno polagajo številni ljudje, za katere je nje novih prostorov vrtca, ki do začetka šolskega leta, keramične ploščice ter ure­dovolj, da jim rečemo samo ga bodo odprli predvidoma vendar se je zaradi pritožbe jajo zunanjost, v prihodnjih hvala. In nenazadnje so tu v začetku maja. Obstoječi neizbranega ponudnika za dneh bodo nadaljevali s fa­redni obiskovalci koncerta. vrtec, ki so ga uredili pred gradbena dela zapletlo. Nov sado ter podpisali pogodbo Letos nam je uspelo zbrati desetletjem in pol, je vsa vrtec v Podčetrtku gradijo za nakup pohištva in igral. s prodajo vstopnic in z do-leta brez uporabnega dovo-kot prizidek osnovne šole, v Nova stavba bo stala 1,6 mi­nacijami približno 12 tisoč ljenja ter na manj primerni novogradnji bodo tudi neka-lijona evrov, v kar oprema ni evrov,Ť pravi Selič Krošlova. lokaciji, in sicer v prostorih teri prostori za potrebe šole, všteta. TT nad zdravstveno postajo. med njimi nova zbornica, BJ akcija HujŠajmo z NT&Rc Manj kilogramov za več samozavesti Tehtnica najbrž res še ni pridobila statusa prijateljice, a če bo vsak torek kazala manj, bo to zagotovo postala. Za letošnjo, osmo ekipo akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje je torek pač dan resnice in izpisek črno na belem razkrije vse morebitne pregrehe. Tudi merje­nje krvnega tlaka je pokazalo, da je ta sicer že nižji, a je kljub temu letošnja skupina izjemna po tem, da imajo praktično vsi udeleženci krepko previsok tlak. Toda po prvem tednu so lahko zadovoljni. Kilogram ali dva do kar dobrih pet so namreč izgubili nekje med rekreacijo in manjšimi obroki. Skupna številka je minus 39,3 kilo­grama za celotno skupino. Tokratno srečanje je bilo bila tista idealna teža naza­ kot v filmu. Vsak se je pred-dnje ob poroki. ťBom jutriŤ je stavil, povedal kaj o preteklih bil odgovor na različne ideje izkušnjah o izgubljanju kilo-o izgubljanju kilogramov in gramov in bil deležen apla-hrana je potolažila vse. vza za trud in boj s tehtnico. Potem pa rez. Prijava na Zgodbe, ki so pripeljale do akcijo Hujšajmo z Novim te­ tega, da je nastala skupina, so dnikom in Radiem Celje, od narisale tudi smeh na obraz. katere pričakujejo veliko. Vla- Od tistih znanih, ko se nekdo gali bodo tudi sami, se trudili rekreira le še na relaciji kavč– in naučili pravilnega prehra­ fotelj–kavč, do tiste, kako lah-njevanja in se več gibali. In ko človek hujša že deset let, a ko bodo kopneli kilogrami, se se še kar nič ne opazi. bo višala samozavest. Da ta Težave, povezane z na-ne bi preveč zrasla, je prim. kupovanjem oblačil, niso Jana Govc Eržen še enkrat rezervirane le za nežnejši ponovila, da je realna in zdra­spol. Omare so res polne, a va izguba kilogramov tista, ki kaj, ko ni nič več prav. In tako je med 5 in 10 odstotki trenu­je padla tudi ugotovitev, da je tne teže. NasveTi za zdRavje Debelost in prekomerna prehranjenost povzročata kronične bolezni Glavna vzroka za to, da smo prekomerno prehra­njeni, sta še vedno prevelik vnos hrane in premajhna poraba energije. Način ži­vljenja, dostopnost dobrin, sedeč način dela, preži­vljanje prostega časa pred televizijo zagotovo pustijo posledice. Prim. Jana Govc Eržen je opozorila tudi na stres. Težave in pritiske rešujemo s hrano, ki nas kratkoročno sicer pomiri, a ko se zavemo, da s tem nismo rešili ničesar, se lahko težave še stopnjujejo, prihaja do občutkov krivde, ki jih žal napačno spet potla-hranjenostjo in debelostjo. To čimo s hrano, ki nas umiri in so med drugim: nam prija. Vzrok za kopičenje srčno-žilna obolenja, slad­kilogramov so lahko tudi pre-korna bolezen tipa 2, zvišan snovne motnje, kot sta na pri-krvni tlak, nekatera rakava mer bolezen ščitnice in slad-obolenja (rak dojk, rak mater­korna bolezen, ali nekatera ničnega vratu, rak debelega redka zdravila, ob katerih vas črevesja, rak prostate), obole­že zdravnik opozori, da lahko nja žolčnika, apnea med spa­vplivajo tudi na težo. Prepo-njem, okvare sklepov, težave znanih je kar nekaj bolezni, z zanositvijo in tudi psihične ki so povezane s prekomerno težave zaradi samopodobe. Indeks telesne mase je pokazatelj, s katerim se ugo­tovi ogroženost zaradi prekomerne ali celo prenizke telesne teže. Izračunamo ga tako, da delimo težo v ki­logramih z višino, izraženo v metrih, na kvadrat. Indeks telesne mase med 25 in 30 kaže na prekomerno prehranjenost. Med 30 in 40 indeks telesne mase pomeni debelost, nad 40 pa gre za bo­lezensko debelost. Tu sta že potrebna poseben pristop in obravnava, saj pomeni resno ogroženost za zdravje. Obseg trebuha je naslednji pokazatelj, ki zahteva resno obravnavo, je opozorila prim. Jana Govc Er­žen. O ogroženosti pri moških govorimo, kadar je obseg tre­buha večji od 94 centimetrov, pri ženskah pa 80 centimetrov. Zelo visoko ogroženost pred­stavlja obseg pasu nad 102 centimetrov in več kot 88 cen­timetrov pri ženskah. Tip debelosti lahko primer­jamo z dvema vrstama sadja. Hruškast tip, kamor večino­ma spadajo ženske, sicer ni tako ogrožen kar se tiče srč­no-žilnih obolenj. Pogostejše so okvare sklepov, bolečine v križu, mravljinčenje in težave z žolčnikom. Oblika jabolka je značilna predvsem za moške, saj se večina maščobe nabira okrog trebuha in tu gre poleg povišanega tveganja za srč­no-žilne bolezni in tudi za nagnjenost k sladkorni bole­zni tipa 2. NENA LUŽAR Foto: SHERPA Z letošnjo akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje vabimo k sodelovanju vse, ki imate vprašanja, povezana z odvečnimi kilogrami, s telesno pripravljenostjo, z rekreacijo in s prehrano. Pošljite jih na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali na Prešer­novo 19, Celje, s pripisom Nasveti za zdravje. Skupaj s strokovnjaki, ki sooblikujejo akcijo, bomo poiskali odgovore. INTERVJU Cilj: obvladovanje arabskega bogastva Z Mohamedom Jodehom, svetovljanom iz Vojnika in tudi Palestine, o razmerah na Bližnjem vzhodu, posredovanju v Libiji in tudi razlikah V teh nemirnih časih so V Sloveniji delujeta dve oči mnogih iz različnih ra­društvi, povezani z arab­ zlogov uprte v arabski svet. skim svetom. Arabski klub, Eden od teh, ki še posebej v katerem se predvsem sre­ zaskrbljeno spremlja doga­čujejo in spoznavajo, zdru­ janje v državah revolucije, žuje vse Arabce. Drugo je je Mohamed Jodeh. Verje­zelo aktivno Društvo za tno bi lahko zapisali, da je medkulturno izmenjavo iz Vojnika, čeprav je njegov med Slovenijo in arabski­ dom praktično cel svet, mi državami Rozana. Dru­ poseben odnos pa goji do štvo financirata država in svojih ťdomovinŤ. Poslov-EU. Lani so organizirali než, ki se je prejšnji teden arabski festival, med dru­ ustavil v Avstraliji, aprila gim so se predstavili tudi ga čaka Kitajska, v maju v celjskem Metropolu, v pa, če bo vse po sreči, bi ga torek so arabsko kulturo lahko srečali v Gazi. Sicer predstavljali v parlamentu, lastnik podjetja Atlas Tra­letos pa načrtujejo posebno ding, kjer posle prevzema prireditev, za katero upajo, sin Yasin. da bo v celjskem Narodnem Gospod Jodeh je v Slove­ domu. niji že 32 let. K nam je leta 1979 prišel iz Zagreba. ťSem Hrvat in Slovenec,Ť se je pre­ bi bili Arabci svobodni, da šerno nasmejal magister eko­ bi se združevali, razmišljali nomije v poslovnih prostorih s svojo glavo ali izkoriščali Atlas Tradinga, ki ga Vojniča­ svoje bogastvo. Ne, cilj je ni zagotovo poznajo. ťRojen nemir in s tem večji nadzor sem bil v Gazi, kjer sem živel nad tem delom sveta. Jasno, do leta 1968. Kar naprej so da želi tudi Amerika s svojim se vrstile demonstracije, za­ vmešavanjem ohraniti polo­pirali so šole, zato sem se v žaj v teh državah. Poznate arabski svet, po­ 3. letniku, kot 17-leten fant, raš popustiti. V teh časih, ko znate Evropo. Katere razli­ odpravil v Jordanijo, kjer je Ob tej poslovni poti velik je ponudba ogromna, se je ťV podjetju Atlas Trading prodajamo opremo ke najprej začutite? bilo podobno. Ko sem videl, kos srca ostaja blizu Pale- pa sploh treba znajti. za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Naj-Ogromno razliko v men­ da ne bom končal šole, sem stine. gimnazijo pač zaključil v Poskušali ste se tudi v Vedno sem blizu domovi-bolj perspektivni posel so trenutno toplotne čr-taliteti. Arabci smo bolj proizvodnji … Egiptu. Tam sem obiskoval ne, zame razdalja ne pred-palke za ogrevanje hiš. Ljudje so zelo zanimajo, sproščeni, imamo večje srce ambasade, se pogovarjal z In ugotovil, da ni zame. stavlja ovir. Vendar žal ne ker so stroški za energijo, elektriko, nafto in kot Evropejci, več toleran- Ustanovil sem podjetje, ki ce, materialne stvari niso ljudmi in se odločil za Za- morem v domovino zaradi plin vedno višji. Res je, da se lahko s pame­ bi se ukvarjalo z reciklira­ greb. Nekam se moraš vpi- izraelske okupacije tako po­tako pomembne, bolj smo njem kartonske embalaže, tnim vlaganjem ogromno prihrani. Trenutno z sati,Ť je na kratko obnovil gosto, kot bi rad. Pred štirimi popustljivi, lažje oprošča­ vendar nas država ni pod-leti, ko je Hamas zmagal na Elektrom Celje, tudi z Gorencji in Mariborčani, mo … Vse skupaj po moje dal, da so se šele potem, ko prla. Zaposloval sem ljudi, volitvah, je Izrael zaprl meje izvajamo zelo dobre akcije in upamo, da se bodo izhaja iz zgodovinskih ko­kupoval odpadni papir, na svojo življenjsko pot in do­ je končal študij, začele more: za obiske, razen za humani-prijele.Ť renin, saj je arabski svet zi­ koncu pa smo zaprli tovarno. belka mnogih ver in kultur ťSe vrniti ali ostati?Ť Mladi tarne namene in podobno. Skoraj bi lahko doktoriral za­in ima kot takšen ogromno Jodeh se je odpravil na delo v Če mejo občasno odprejo, radi inšpektorjev, sam pa niti Kuvajt, se po nekaj mesecih grem pogosto domov, se pa lahko pokaže ljudem, da so bodo revolucionarji uspeli energije za ljudi. Evropej­ nisem imel dovolj kontrole. vrnil v Zagreb, kjer je vpisal s svojo družino, sestrami in naredili napako, ker so ga dogovoriti, oblikovati dobre ci, ki ne gredo tja samo kot Zato ostajam pri distribuci­ magisterij. ťPotem sem se za- bratom, slišim skoraj vsak ťvrgliŤ. Podobno ravna Ga-stranke in uveljaviti demo-turisti za sedem dni, lahko ji. Smo dobavitelj za velika poslil v Gorenju kot delegat dan. Drugače z arabskim dafi, ki sicer ne želi odstopi-kracijo, bo v redu. Lahko pa spoznajo povsem drugačne podjetja v Sloveniji. Merca­ v Iraku, prišel v Velenje in svetom vzdržujem stike, ker ti z oblasti. Vendar tudi on bo seveda drugače. ljudi. Arabci imamo v sebi tor, Merkur, Bauhaus … Po­ se poročil, nato sem v Iraku poslujem s Tunizijo, Maro-želi dokazati ljudem, naro-Kako ocenjujete posredo-veliko ljubezni, topline, so­ sredujem tudi pri izvozu slo­ delal za SCT.Ť kom, Alžirijo in preko Tunisa du, da da mu je boljše z njim vanje v Libiji? čutja, vendar je predvsem venskih proizvodov v arabski tudi v Libijo. V bistvu posre- krščanska Evropa uspela s Kdaj začne človek razmi-kot brez njega. Podobno je Podobno kot ostali menim, šljati o lastni poti? svet in to že 25 let. dujem cinkarnino blago za v Siriji, Jemnu … Arabski da gre za pozitivno stvar. Kot protipropagando, če tako Rekli ste Merkur. Čutite Ko sem se finančno okre- kemično industrijo. Te stike svet je svet diktatorjev, ki, če prvo naj bi posredovanje rečem. Arabski svet je zdaj njegove težave? pil, sem začel iskati druge vzdržujem že od leta 1985. ne drugega, hočejo svojim omogočilo, da se revoluci-najbolj osovražen. V Evro­priložnosti. Delavec s 600, Na srečo v zadnjem času Delo sem ohranil tudi po raz-otrokom omogočiti oblast. onarne sile obdržijo, da jih pi je več tolerance deležen z njim nismo veliko delali. 700 evri plače ne čuti moči, padu Jugoslavije, tudi v sa-Monarhi, skratka. Gadafi ne uniči. Vendar bi Kitajec, Indonezijec … kot Ne bom govoril o vzrokih, svoje osebnosti niti svobode, mostojni Sloveniji sem dosti Trpijo pa ljudje. jim morali pomagati, tudi Arabec. Sam osebno sicer ki so privedli do zloma Mer­ saj nima niti za življenje. posloval, vendar se za večjo Trpi pa narod. Arabski svet z boljšim orožjem, da bi se nisem čutil, da bi bil tujec, kurja, zagotovo pa so poleg Sam poznam to obdobje širitev in razvijanje nisem je zelo bogat, plava na nafti. lahko branile. Pravo orožje vendar se veliko družim s finančne krize za probleme – šele potem, ko sem imel odločil. Kar imam, je dovolj. Ima ogromno zemeljskega imajo v bistvu garde njego-ťtujciŤ iz arabskih držav. krive tudi odločitve. Mislim, nekaj denarja, sem začel di- Sem pa tudi starejši in ni to-plina, cel svet ne more živeti vih sinov, tako da je vpra-Včasih se zdi, kot da bi lju­ da nas niso pretirano marali hati in se razvijati. Ko sem liko energije kot prej. brez Bližnjega vzhoda. Drža-šanje, kako se bo končalo. dem v Evropi oprali možga­ od takrat, ko so kupili Kovi­ se vrnil v Slovenijo, nisem Torej se vas zagotovo še va s tem bogastvom in 350 Zagotovo Evropa in Nato to ne s tem, da imamo Arabci notehno, saj smo bili njen dobil službe. Zunanja trgovi- bolj dotakne dogajanje v milijoni ljudi bi bila najmoč-poznata, lahko bi bolj posre-neke posebne karakteristi­ dobavitelj. Odnosi niso bili na je bila ťbavbavŤ za tujca, tem delu sveta? nejša in najbolj perspektivna dovala, vendar je v ozadju ke, kar sploh ni res. Je pa najboljši, vendar smo delali zato sem delal v razvojnem V arabskem svetu so mla-na svetu, če bi ji pustili, da verjetno interes razdeliti Li-vse skupaj rezultat trenj tako dolgo, dokler se nam centru kot svetovalec. Nato, di dobili pogum in upam, da se razvija. Ampak Evropa in bijo na dva dela. Položaj me med verami, da ne rečem je splačalo. Igramo po siste­ seveda še v času Jugoslavije, bodo kaj dosegli. V Egiptu Amerika se vedno vmešata, spominja na dogajanje v Bo-še iz časa križarskih vojn. mu, če kupec kupi, naj kupi sem začel organizirati sejme je položaj grozen. Mubarak saj želita čim cenejši kos tega sni. Torej: po mojem mnenju Če dodam še 11. september ali pa bomo našli drugega. v arabskem svetu in takrat je na prostosti, ima stike z bogastva. Denar od energije je cilj ťzaveznikovŤ prevzeti in prepričanje o poveza- Seveda je treba imeti izdel­ sem spoznal nekaj kupcev, vso bazo. Njemu verjetno ni je naložen v Ameriki, v evrop-oblast nad nafto in razdeliti nosti z islamom, je jasno, ke, ki jih ni na trgu. Nikoli dovolj, da bi živel v svojem da je marsikaj povezano z s katerimi še danes delam. skih bankah … Iračani niso državo na dva dela. Vzhodni nismo bili v verigi neplač-bogastvu in pustil narodu, namenom ustvarjanja pro- Kateri bi bil najboljši re-nikoli srečno živeli, vedno so del bo uporniški, zahodni pa cept za uspeh? nikov, raje dvignemo roke, da živi. Verjetno želi doka-bili revni. V Libiji Gadafi za Gadafijev. Podobno kot v Bo-blemov in sovraštva med kadar je kaj narobe. Sicer Znanje. Podjetje samo od zati, da so ljudje pod njim narod ni storil ničesar, nafta sni, kjer je bil z razdelitvijo ljudmi. Tako v Ameriki kot se ne obremenjujem. Trdno sebe ne uspe. Recept je samo živeli bolje. Zato podžiga pa je bila njegova. Sudan bi na hrvaški in srbski del naj-po svetu. Takšen je odnos spim in nimam pretiranih v znanju in zase sem skoraj svojo gardo, tudi agente, da lahko prehranil cel arabski bolj nagrajen agresor. Tudi med vzhodom in zahodom. problemov. prepričan, da bi lahko pre-destabilizirajo državo. Tako svet, vendar ga delijo na dve z razdelitvijo Libije bi bil Cilj nekaterih je razdeliti živel v najbolj revni državi. ali tri države, in potem jih Gadafi zadovoljen, vendar arabski svet, ga maksimal-Seveda moraš imeti dovolj bo lažje kontrolirati. Izrael se bodo nemiri zagotovo na- no izkoristiti, saj ima nafto ťV poslu sem se precej trudil. Vendar sem vztra­ znanja na več področjih: od ima v mnogih državah svoje daljevali. Sicer pa je tudi to in energijo, predvsem pa ga jen, realen in prepričan vase. Ko kupec čuti to moč, tega, da znaš oceniti položaj, prste … Vprašanje je, kako eden od ciljev. Vemo, da re-je treba obvladati.do tega, da znaš presoditi, ti verjame. In to je edina filozofija za uspeh.Ť se bodo končale zgodbe v šitev palestinskega problema URŠKA SELIŠNIK kje lahko uspeš in kdaj mo­ teh nemirnih državah. Če se ni bila nikoli cilj. Še manj, da Foto: SHERPA INTERVJU Cilj: obvladovanje arabskega bogastva Z Mohamedom Jodehom, svetovljanom iz Vojnika in tudi Palestine, o razmerah na Bližnjem vzhodu, posredovanju v Libiji in tudi razlikah V teh nemirnih časih so V Sloveniji delujeta dve oči mnogih iz različnih ra­društvi, povezani z arab­ zlogov uprte v arabski svet. skim svetom. Arabski klub, Eden od teh, ki še posebej v katerem se predvsem sre­ zaskrbljeno spremlja doga­čujejo in spoznavajo, zdru­ janje v državah revolucije, žuje vse Arabce. Drugo je je Mohamed Jodeh. Verje­zelo aktivno Društvo za tno bi lahko zapisali, da je medkulturno izmenjavo iz Vojnika, čeprav je njegov med Slovenijo in arabski­ dom praktično cel svet, mi državami Rozana. Dru­ poseben odnos pa goji do štvo financirata država in svojih ťdomovinŤ. Poslov-EU. Lani so organizirali než, ki se je prejšnji teden arabski festival, med dru­ ustavil v Avstraliji, aprila gim so se predstavili tudi ga čaka Kitajska, v maju v celjskem Metropolu, v pa, če bo vse po sreči, bi ga torek so arabsko kulturo lahko srečali v Gazi. Sicer predstavljali v parlamentu, lastnik podjetja Atlas Tra­letos pa načrtujejo posebno ding, kjer posle prevzema prireditev, za katero upajo, sin Yasin. da bo v celjskem Narodnem Gospod Jodeh je v Slo­ domu. veniji že 32 let. K nam je leta 1979 prišel iz Zagreba. ťSem Hrvat in Slovenec,Ť se bi bili Arabci svobodni, da je prešerno nasmejal magi­ bi se združevali, razmišljali ster ekonomije v poslovnih s svojo glavo ali izkoriščali prostorih Atlas Tradinga, svoje bogastvo. Ne, cilj je ki ga Vojničani zagotovo nemir in s tem večji nadzor poznajo. ťRojen sem bil v nad tem delom sveta. Jasno, Gazi, kjer sem živel do leta da želi tudi Amerika s svojim 1968. Kar naprej so se vrsti­ vmešavanjem ohraniti polo­le demonstracije, zapirali so žaj v teh državah. šole, zato sem se v 3. letniku, Poznate arabski svet, po­ raš popustiti. V teh časih, ko znate Evropo. Katere razli­ kot 17-leten fant, odpravil v Ob tej poslovni poti velik je ponudba ogromna, se je ťV podjetju Atlas Trading prodajamo opremo ke najprej začutite? Jordanijo, kjer je bilo podob- kos srca ostaja blizu Pale- pa sploh treba znajti. za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Naj-Ogromno razliko v men- no. Ko sem videl, da ne bom stine. končal šole, sem gimnazijo Poskušali ste se tudi v Vedno sem blizu domovi-bolj perspektivni posel so trenutno toplotne čr-taliteti. Arabci smo bolj proizvodnji … pač zaključil v Egiptu. Tam ne, zame razdalja ne pred-palke za ogrevanje hiš. Ljudje so zelo zanimajo, sproščeni, imamo večje srce In ugotovil, da ni zame. sem obiskoval ambasade, stavlja ovir. Vendar žal ne ker so stroški za energijo, elektriko, nafto in kot Evropejci, več tolerance, Ustanovil sem podjetje, ki materialne stvari niso tako se pogovarjal z ljudmi in se morem v domovino zaradi plin vedno višji. Res je, da se lahko s pame­ bi se ukvarjalo z reciklira­pomembne, bolj smo popu­ odločil za Zagreb. Nekam se izraelske okupacije tako po­ njem kartonske embalaže, tnim vlaganjem ogromno prihrani. Trenutno z moraš vpisati,Ť je na kratko gosto, kot bi rad. Pred štirimi stljivi, lažje oproščamo … vendar nas država ni pod-leti, ko je Hamas zmagal na Elektrom Celje, tudi z Gorencji in Mariborčani, Vse skupaj po moje izhaja in dodal, da so se šele potem, prla. Zaposloval sem ljudi, volitvah, je Izrael zaprl meje izvajamo zelo dobre akcije in upamo, da se bodo iz zgodovinskih korenin, kupoval odpadni papir, na obnovil svojo življenjsko pot ko je končal študij, začele za obiske, razen za humani-prijele.Ť saj je arabski svet zibelka koncu pa smo zaprli tovarno. mnogih ver in kultur in ima more: ťSe vrniti ali ostati?Ť tarne namene in podobno. Skoraj bi lahko doktoriral za­kot takšen ogromno energi- Mladi Jodeh se je odpravil Če mejo občasno odprejo, radi inšpektorjev, sam pa niti na delo v Kuvajt, se po nekaj grem pogosto domov, se pa lahko pokaže ljudem, da so bodo revolucionarji uspeli je za ljudi. Evropejci, ki ne nisem imel dovolj kontrole. mesecih vrnil v Zagreb, kjer s svojo družino, sestrami in naredili napako, ker so ga dogovoriti, oblikovati dobre gredo tja samo kot turisti za Zato ostajam pri distribuci­ je vpisal magisterij. ťPotem bratom, slišim skoraj vsak ťvrgliŤ. Podobno ravna Ga-stranke in uveljaviti demo-sedem dni, lahko spoznajo ji. Smo dobavitelj za velika sem se zaposlil v Gorenju dan. Drugače z arabskim dafi, ki sicer ne želi odstopi-kracijo, bo v redu. Lahko pa povsem drugačne ljudi. podjetja v Sloveniji. Merca­ kot zastopnik v Iraku, prišel svetom vzdržujem stike, ker ti z oblasti. Vendar tudi on bo seveda drugače. Arabci imamo v sebi ve­ tor, Merkur, Bauhaus … Po- v Velenje in se poročil, nato poslujem s Tunizijo, Maro-želi dokazati ljudem, naro-Kako ocenjujete posredo-liko ljubezni, topline, so­ sredujem tudi pri izvozu slo­ sem v Iraku delal za SCT.Ť kom, Alžirijo in preko Tunisa du, da da mu je boljše z njim vanje v Libiji? čutja, vendar je predvsem venskih proizvodov v arabski tudi v Libijo. V bistvu posre- krščanska Evropa uspela s Kdaj začne človek razmi-kot brez njega. Podobno je Podobno kot ostali menim, šljati o lastni poti? svet in to že 25 let. dujem cinkarnino blago za v Siriji, Jemnu … Arabski da gre za pozitivno stvar. Kot protipropagando, če tako Rekli ste Merkur. Čutite Ko sem se finančno okre- kemično industrijo. Te stike svet je svet diktatorjev, ki, če prvo naj bi posredovanje rečem. Arabski svet je zdaj njegove težave? pil, sem začel iskati druge vzdržujem že od leta 1985. ne drugega, hočejo svojim omogočilo, da se revoluci-najbolj osovražen. V Evro­priložnosti. Delavec s 600, Na srečo v zadnjem času Delo sem ohranil tudi po raz-otrokom omogočiti oblast. onarne sile obdržijo, da jih pi je več tolerance deležen z njim nismo veliko delali. 700 evri plače ne čuti moči, padu Jugoslavije, tudi v sa-Monarhi, skratka. Gadafi ne uniči. Vendar bi Kitajec, Indonezijec … kot Ne bom govoril o vzrokih, svoje osebnosti niti svobode, mostojni Sloveniji sem dosti Trpijo pa ljudje. jim morali pomagati, tudi Arabec. Sam osebno sicer ki so privedli do zloma Mer­ saj nima niti za življenje. posloval, vendar se za večjo Trpi pa narod. Arabski svet z boljšim orožjem, da bi se nisem čutil, da bi bil tujec, kurja, zagotovo pa so poleg Sam poznam to obdobje širitev in razvijanje nisem je zelo bogat, plava na nafti. lahko branile. Pravo orožje vendar se veliko družim s finančne krize za probleme – šele potem, ko sem imel odločil. Kar imam, je dovolj. Ima ogromno zemeljskega imajo v bistvu garde njego-ťtujciŤ iz arabskih držav. krive tudi odločitve. Mislim, nekaj denarja, sem začel di- Sem pa tudi starejši in ni to-plina, cel svet ne more živeti vih sinov, tako da je vpra-Včasih se zdi, kot da bi lju­ da nas niso pretirano marali hati in se razvijati. Ko sem liko energije kot prej. brez Bližnjega vzhoda. Drža-šanje, kako se bo končalo. dem v Evropi oprali možga­ od takrat, ko so kupili Kovi­ se vrnil v Slovenijo, nisem Torej se vas zagotovo še va s tem bogastvom in 350 Zagotovo Evropa in Nato to ne s tem, da imamo Arabci notehno, saj smo bili njen dobil službe. Zunanja trgovi- bolj dotakne dogajanje v milijoni ljudi bi bila najmoč-poznata, lahko bi bolj posre-neke posebne karakteristi­ dobavitelj. Odnosi niso bili na je bila ťbavbavŤ za tujca, tem delu sveta? nejša in najbolj perspektivna dovala, vendar je v ozadju ke, kar sploh ni res. Je pa najboljši, vendar smo delali zato sem delal v razvojnem V arabskem svetu so mla-na svetu, če bi ji pustili, da verjetno interes razdeliti Li-vse skupaj rezultat trenj tako dolgo, dokler se nam centru kot svetovalec. Nato, di dobili pogum in upam, da se razvija. Ampak Evropa in bijo na dva dela. Položaj me med verami, da ne rečem je splačalo. Igramo po siste­ seveda še v času Jugoslavije, bodo kaj dosegli. V Egiptu Amerika se vedno vmešata, spominja na dogajanje v Bo-še iz časa križarskih vojn. mu, če kupec kupi, naj kupi sem začel organizirati sejme je položaj grozen. Mubarak saj želita čim cenejši kos tega sni. Torej: po mojem mnenju Če dodam še 11. september ali pa bomo našli drugega. v arabskem svetu in takrat je na prostosti, ima stike z bogastva. Denar od energije je cilj ťzaveznikovŤ prevzeti in prepričanje o poveza- Seveda je treba imeti izdel­ sem spoznal nekaj kupcev, vso bazo. Njemu verjetno ni je naložen v Ameriki, v evrop-oblast nad nafto in razdeliti nosti z islamom, je jasno, ke, ki jih ni na trgu. Nikoli dovolj, da bi živel v svojem da je marsikaj povezano z s katerimi še danes delam. skih bankah … Iračani niso državo na dva dela. Vzhodni nismo bili v verigi neplač-bogastvu in pustil narodu, namenom ustvarjanja pro- Kateri bi bil najboljši re-nikoli srečno živeli, vedno so del bo uporniški, zahodni pa cept za uspeh? nikov, raje dvignemo roke, da živi. Verjetno želi doka-bili revni. V Libiji Gadafi za Gadafijev. Podobno kot v Bo-blemov in sovraštva med kadar je kaj narobe. Sicer Znanje. Podjetje samo od zati, da so ljudje pod njim narod ni storil ničesar, nafta sni, kjer je bil z razdelitvijo ljudmi. Tako v Ameriki kot se ne obremenjujem. Trdno sebe ne uspe. Recept je samo živeli bolje. Zato podžiga pa je bila njegova. Sudan bi na hrvaški in srbski del naj-po svetu. Takšen je odnos spim in nimam pretiranih v znanju in zase sem skoraj svojo gardo, tudi agente, da lahko prehranil cel arabski bolj nagrajen agresor. Tudi med vzhodom in zahodom. problemov. prepričan, da bi lahko pre-destabilizirajo državo. Tako svet, vendar ga delijo na dve z razdelitvijo Libije bi bil Cilj nekaterih je razdeliti živel v najbolj revni državi. ali tri države, in potem jih Gadafi zadovoljen, vendar arabski svet, ga maksimal-Seveda moraš imeti dovolj bo lažje kontrolirati. Izrael se bodo nemiri zagotovo na- no izkoristiti, saj ima nafto ťV poslu sem se precej trudil. Vendar sem vztra­ znanja na več področjih: od ima v mnogih državah svoje daljevali. Sicer pa je tudi to in energijo, predvsem pa ga jen, realen in prepričan vase. Ko kupec čuti to moč, tega, da znaš oceniti položaj, prste … Vprašanje je, kako eden od ciljev. Vemo, da re-je treba obvladati.do tega, da znaš presoditi, ti verjame. In to je edina filozofija za uspeh.Ť se bodo končale zgodbe v šitev palestinskega problema URŠKA SELIŠNIK kje lahko uspeš in kdaj mo­ teh nemirnih državah. Če se ni bila nikoli cilj. Še manj, da Foto: SHERPA KULTURA kamra ZGODBE IZ KAMRE www.kamra.si Fotografije kot zrcala duše V celjskem Fotosalonu razstavlja kandidat za mojstra foto­grafije Žiga Gričnik Mlad celjski fotograf Žiga fotografij sem želel izpostaviti Težje je doseči, da predstaviš Gričnik razstavlja v celjskem predvsem psiho človeka. Akt ljudi v takšni luči, kakršni so v Fotosalonu serijo svojih osem- se izraža zgolj kot neka forma, resnici. Da na fotografijah ne najstih fotografij, ki presegajo bistvo fotografije pa sta člove-izražajo poziranja. Upam, da zgolj označbo, da gre za por- kova duševnost in njegovo sem dosegel ta cilj, da se reži­ trete in akte. Gre namreč za notranje doživljanje sebe ali ja in poziranje ne občutita. Vsi dodelane fotografske zgodbe, neke zgodbe, ki je v ozadju. portretiranci so imeli eno samo ki jih v celoto povezuje zgolj Tudi imena fotografij nakazu-navodilo. ťBodi, tak kot si.Ť podrobnost na vsaki od raz- jejo na to, v katero smer naj bi Vse fotografije so črno­ stavljenih fotografij – zrcala. ta človek spregovoril o sebi. bele. Kakšen je vaš odnos Ta dajejo razstavljenim zgod- Ideja je bila, da predstavim do razmerja med realno, bam novo razsežnost in nov, ljudi, takšne kot so, in njihov barvno fotografijo in črno­ svež pomen. notranji jaz. Predstavljam jih belo tehniko? Žiga Gričnik, letnik 1985, je – kot bi rekli Američani – brez Zelo zgodaj sem presedlal soustanovitelj Društva fotogra-obleke, a ne gole. na črno-belo fotografijo. De­fov Svit iz Celja. S fotografijo Vsaka fotografija ima lam sicer z digitalnim zrcalno se intenzivno ukvarja od za-svojo zgodbo. Rdeča nit je refleksnim fotoaparatom, am­četkov delovanja društva, od zrcalo … pak vse fotografije naknadno leta 2006. ťTakrat se je začela Razstava ni zastavljena kon-konvertiram v črno-bele. V razvijati tudi moja fotografska ceptualno. Prav tako ne gre za zadnjem času imam 95 odstot­ Nekoč, pred pot, na kateri iščem svoj izraz. poskus neke konceptualne fo-kov vseh fotografij v tej tehni-Napredoval sem po strokovnih tografije. Vsaka fotografija go-ki. Ob njej je svetloba povsem nazivih, trenutno sem kandi-vori zase kot samostojno likov-drugačna, bistveno drugačnidat za mojstra fotografije, kar no sredstvo, kot samostojno so kontrasti. Že preden foto­je najvišji strokovni naziv v delo. Vsaka pripoveduje svojo grafiram, imam v glavi pripra-Fotografski zvezi Slovenije.zgodbo, enotnost razstave pa vljeno črno-belo podobo. Ko petinšestdesetimi Že naslednje leto bom izpolnil zagotavlja skupni imenovalec, gledam skozi objektiv, sku­pogoje za vlogo za naziv moj-v tem primeru so to zrcala. šam v glavi izločiti vse barve, stra fotografije in videli bomo, V nasprotju z mnogimi fo-da vem, kakšni bodo kontrasti Biserna zgodba Celjskega plesnega orkestra Žabe če mi ga bodo dodelili,Ť pravi tografi niste ťloviliŤ trenut-v post produkciji. Gričnik. ka, ampak gre za režirane Razstava v Fotosalonu bo leti v Žabji vasi … Ni še minilo leto od konca Tokratna razstava vas fotografije. Zakaj? odprta do konca meseca. In druge svetovne vojne, ko so predstavlja kot zrelega av-Res so vse fotografije zre-četudi vzbuja mešane občut­se na začetku pomladi, 26. torja, ki na fotografijah išče žirane, čeprav sem se trudil, ke in odzive občinstva, gre ne­ marca 1946, štirje mladeni­ svoje zgodbe. Kako razstavo da to ne bi bilo opazno. Temu dvomno za eno najbolj zrelih či, Marijan Nunčič, Nobert vidite sami? pravim študijski portret, pri ka-razstav umetniške fotografije Drugovič, Vendelin Videc Ne gre za klasičen, figuralni terem lahko fotografije z reži-v zadnjem času. in Avgust Lavrenčič, domi­ akt, kjer bi bilo v ospredju telo. jo veliko pridobijo. Zelo težko BRANKO STAMEJČIČ slili, da bi lahko imeli svoj Ali za portrete oseb. S to serijo je narediti takšno fotografijo. Foto: SHERPA čisto pravi orkester. Večina jih je bila doma s Skalne kleti, ki so ji takrat pravili tudi Žabja vas. Program prvih javnih na­ stopov v gostiščih na Skalni kleti in pozneje na Zelenem Vendelin Videc se je celo Mia Žnidarič, Miha Aluje­travniku za kvart LMS Jože­ moral zagovarjati na Udbi, vič, Stane Mancin, Kristina fov hrib je že bil evropski pri čemer mu je prišlo prav Jokić, Kristina Oberžan, Du­– od La palome do drugih znanje ruščine. Na notnem ško Gojković, Uroša Perić in znanih šlagerjev. Igrali so gradivu, na katerega so v drugi. za vsakogar nekaj, a najra­cirilici napisali izmišljeno Poseben pečat so Žabam je plesno glasbo. Takratna ime Josifa Garlandoviča, je dali njihovi dirigenti. Or­oblast nad njimi ni bila dokazoval, da orkester igra kester je vodil od začetka navdušena, saj so ťregljaliŤ tudi sovjetske skladatelje. v letu 1946 do leta 1947 in preveč po ťamerikanskoŤ. Ta dogodek je bil kasneje v letu 1971 ustanovni član uporabljen kot motiv v slo-Vendelin Videc. Za njim je venskem filmu Rdeči Boogie dirigentsko palico prevzel Več o digitalni zbirki ali Kaj ti je deklica. leta 1948 Nobert Drugovič in drugih domoznanskih Z Žabami so sodelovali mlajši in ga vodil do leta zgodbah, ki jih pripravlja mnogi znani slovenski solisti 1958. Po ponovnem nasto- Osrednja knjižnica Celje zabavne glasbe, med njimi pu Žab leta 1971 je vodenje v sodelovanju s partner- so bili: Majda Sepe, Marjana celjskega big benda prevzel ji, si lahko preberete na Deržaj, Oto Pestner, Alen- celjska glasbena legenda spletnem naslovu www. ka Pinterič, Ditka Haberl, Edvard Goršič, ki ga je z kamra.si. Alenka Godec, Irena Videc, nekajletno vmesno prekini­tvijo vodil kar štirinajst let. Žiga Gričnik v Fotosalonu razstavlja portrete in akte, ki jih v celotno zgodbo povezuje skupni element Orkester je deloval še pod – zrcalo. taktirko Franca Kapusa, Tomaža Grintala, Klemena Repeta in Davida Jarha. Ža­bam čestitke ob častitljivem NE ZAMUDITE jubileju in upamo, da nam bodo še dolgo ťregljaleŤ. … prvega pomladnega Kulturnega galopa v Centru konjeniškega športa Celje, na V aprilu pa bomo v Kamri katerem bosta v soboto ob 20. uri s priredbami popularne in džez glasbe nastopila pobrskali o celjskih mlinar­ vokalistka Nuša Ofentavšek in akordeonist Mihael Strniša. Kulturni galopi so niz jih in pekih. glasbenih večerov, ki jih vsaka dva meseca v sodelovanju pripravljata Hiša kulture Celje in Center konjeniškega športa Celje, na njih pa se predstavljajo mladi, perspektivni glas-Peter Šah nas je opozoril, beniki iz Celja, Slovenije in tujine. Tokratna gosta bosta študenta ljubljanske Akademije da smo pretekli petek pod za glasbo in Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Nuša Ofentavšek sicer prihajafotografijo gostilne v Liscah iz Celja, džez petja pa se uči pri prof. Nadi Žgur. Kljub mladosti se lahko pohvali že z pomotoma zapisali, da gre mnogimi uspehi in koncerti po vsej Evropi, obenem pa je tudi članica priljubljene celjske za gostilno na Petričku. Za-zasedbe Tuned fish in skupaj z njo zmagovalka lanskega Festivala slovenskega šansona. hvaljujemo se mu za pozor-Miha Strniša je član tango zasedbe Gamma in vokalne skupine Oktet 9. Popularna dela no branje, ostalim bralcem in džez standardi bodo to pot zazveneli v priredbah za glas in harmoniko, kombinacijo, pa se opravičujemo. ki jo sicer le redko slišimo na naših odrih, tako da se obeta pester in nedvomno privlačen glasbeni večer. Vstop prost … KULTURA Sofisticirano muziciranje Pihalni ansambel Serenade navdušil celjsko koncertno občinstvo Muziciranje, kakršne-ter opernih hiš ter zasedajo ga smo slišali v torek v vodilna mesta v orkestrih na Celjskem domu, ko je na Škotskem, v Španiji, Srbiji, abonmajskem koncertu na Madžarskem in v Sloveni­zavoda Celeia nastopil pi-ji. V ansamblu, ki ga je za to halni ansambel Serenade, priložnost zbral naš vodilni je mogoče le redko slišati v hornist Boštjan Lipovšek, so živo. Kajti sestav vrhunskih zaigrali flavtistki Eva-Nina pihalcev, v zadnji skladbi Kozmus in Milena Lipovšek, večera okrepljen še s čelom oboista Christoph Bouwman in kontrabasom, je več kot in Jonhatan Mauch, klarine-ťAnsambel Serenade je srečo in vabilu smo se odzvali si sposodili še čelo in bas. In v pnem nastopu Boštjan Lipov­upravičil pričakovanja. tista Ognjen Popović in Jure stalna združba prijateljev, ki z veseljem. Pojavili smo se na takšnih primerih se kar najde šek dejal, da je zanje privilegij, Glasbeniki, ki so člani naj-Hladnik, s fagotoma sta se se redno srečujemo, a prav v vsega treh slovenskih odrih nekaj skladb. A vsega tega ni da lahko združujejo službo in večjih svetovnih filharmonij predstavila Peter Whelan in takšnem sestavu nastopamo – v Domžalah, Celju in Ma-mogoče primerjati z literaturo, konjiček, kar njihovo skupno in vrhunski mojstri svojih Nenad Janković, s kontrafa-prvič. To je redka priložnost, riboru,Ť je povedal Boštjan ki obstaja za godalni kvartet muziciranje je, je bil tokratni glasbil, so občinstvu pokazali, gotom Stanko Koren, rogistida se zbere tako številna za-Lipovšek. ali pihalni kvintet,Ť je povedal koncert privilegij za občinstvo.kaj je občuteno, pretanjeno, so bili Andrej Žust, Zsombor sedba in da smo v njej zbrali Glasbene literature za ta-Lipovšek. Škoda, da dvorana ni bila bolj že kar sofisticirano muzicira-Nagy, Lenart Istenič in Bo-glasbenike na tako visoki ka-kšne sestave je zelo malo, zato V dvorani so zazvenele tri polna, kajti tisti, ki jih ni bilo, nje. Pihalni ansambel Serena-štjan Lipovšek, pihalcem sta kovostni ravni. Pravi podvig ni bilo lahko sestaviti sporeda. serenade – zgodnja Richarda so zamudili večer glasbe, pisa­de sestavljajo vrhunski glas-se pridružila še violončelist je bil, da se je vse izšlo časov-ťTakšen pihalni sestav sicer ni Straussa, navdušujoča Mozar-ne z veliko začetnico. beniki, ki so solisti uglednih Igor Mitrović in kontrabasist no, saj gre za zelo zasedene čista neznanka, a treba se je tova in slovanske melodike BRANKO STAMEJČIČ domačih in tujih orkestrov Iztok Hrastnik. glasbenike. Tokrat smo imeli malo tudi prilagoditi. Mi smo polna Dvořakova. Če je ob sku-foto: GrupA Povabilo na čaj Gimnazijci in študenti glasbe pričarali Celju ruski večer Dvorana Narodnega doma tak način,Ť je razloge za pri-mnazijskih pevskih zasedbah v Celju je bila v ponedeljek pravo ruskega večera pojasnil smo videli in slišali še pevski premajhna, da bi sprejela Gregor Deleja iz Hiše kulture duet Anamarije Klavžar in An­vse, ki so se odzvali pova-Celje. žeta Korenjaka ob spremljavibilu na čaj. Tako so namreč Rdeča nit večera ni bila zgolj pianista Nika Šulerja. In kot je osrednjo celjsko prireditev ruska poezija oziroma Puški-obljubljalo vabilo – ob koncu ob svetovnem dnevu poezije nove pesmi. Te so doživeto so vse obiskovalce povabili še naslovili organizatorji – Hiša interpretirali gimnazijci dveh na pravi ruski čaj. kulture Celje, Gimnazija celjskih gimnazij – Centra in In od kod toliko ljubiteljev Celje – Center, Društvo Slo-I. gimnazije. Recitirali so gi-ruske kulture, ki so napolnili venija-Rusija in Forum slo-mnazijci Mojca Hunski, Janja Narodni dom? ťMnogi starejši vanskih kultur – ter glasbe, Muzel, Matic Pusovnik, David so prišli, ker so se nekoč tudi plesa in poezije poln večer Vogrinc, Katarina Lapornik, sami učili ruščino. Mnogi ob­obarvali po rusko.Zala Zorko, Maruša Kokol, vezno, za mlajše je danes to ťŽe leta 2009 smo se odloči-Nika Korenjak, Lana Jurak, tretji izbirni predmet. In tudi li, da bomo na pobudo Društva Blaž Podgoršek in Jure Košir. Forum slovanskih kultur in Slovenija-Rusija naredili nekaj Občinstvo je dobilo tudi glas-Društvo Slovenija- Rusija sta za ta slovanski jezik. Zdaj smo beni pozdrav, ko so narodne v Celje na prireditev pripeljala pripravili novo prireditev, tudi ruske, pa skladbe Čajkovskega več kot sto obiskovalcev iz vse zato ker postaja ruščina v Slo-in drugih ruskih avtorjev izva-Slovenije,Ť je povedal Deleja. veniji vse bolj priljubljena med jali študenti glasbe, harfistkaOdlična prireditev gimna­mladimi. Takšna prireditev je Ana Železnik in flavtist Luka zijcev dveh celjskih gimnazij lepa promocija jezika na eni Železnik, fantovska vokal-in študentov glasbe je več strani, na drugi pa je res, da na zasedba Gimnazije Celje kot zadovoljila občinstvo. Le mlade generacije nimajo več – Center, njen dekliški pevski želimo si lahko, da bi vsaj na tiste slovanskosti, kot smo jo zbor in zasedba Gamma. Kot podobno množičen odziv na­imeli nekoliko starejši. A ne Trnuljčica se je predstavila letele tudi druge prireditve v v Ljubljani podelil nagradno tiste, politično označene, bolj tudi plesalka konservatorijamestu. Celje je slovenska zibel-fonski dan v Celju pridobiva potovanje v Francijo. Mladi te, kulturno pripadne. Prav za glasbo in balet Živa Vrečko. BRANKO STAMEJČIČ ka frankofonije. Mineva na pomenu, saj širi učenje frankofoni in frankofili ter je, da se povezujemo tudi na Ob mladih recitatorjih in gi-Foto: SHERPA namreč že 13 let, kar je v jezika na prostočasno in njihovi mentorji bodo prejeli mestu na pobudo Slavka kulturno ustvarjanje mla­tudi darila, ki so jih prispevali Deržka nastala vsesloven-dih. Francoščine se na šte-Revoz, televizijska hiša TV5 ska prireditev Frankofonski vilnih srednjih šolah učijo Monde in DZS-Epicenter. dan. Njen namen je, pravi mladi kot drugi tuji jezik, Frankofonski dan so tudi svetovalka za francoski uvajajo pa jo tudi na neka­letos pripravili in vzorno iz­ jezik na celjski enoti Zavo-tere osnovne šole. V Celju peljali celjska enota Zavoda da Republike Slovenije za se je predstavilo nekaj nad RS za šolstvo, v sodelovanju šolstvo, Simona Cajhen, da 190 dijakov iz devetnajstih z Ministrstvom za šolstvo, s skozi kulturo promovirajo slovenskih gimnazij in sre­francosko ambasado, s SLG francoski jezik kot ura-dnjih šol (iz Celja, Velenja, Celje in I. gimnazijo v Celju. dni jezik Evropske unije, Maribora, Ljubljane, Kranja, Pri organizaciji festivala so solidarnost med narodi, Novega mesta, Nove Gorice, francosko kulturo in civi-Pirana, Kopra, Škofje Loke tudi letos sodelovali dijaki I. gimnazije pod vodstvom lizacijo. in Ljutomera), študentska profesorice Carmen Deržek Frankofonski dan so že po gledališka skupina s Filo­in Borut Alujevič. tradiciji izpeljali v Sloven-zofske fakultete Ljubljanaskem ljudskem gledališču, ter učenke iz OŠ Simona BRST kjer so se vse dopoldne na Jenka Kranj in OŠ Cerklje. Foto: GrupA odru vrstili nastopi učencev, dijakov in študentov fran­ V Celju po francosko Že 13. frankofonski dan pripeljal v Ce­lje skoraj 200 mladih coščine. Ti so predstavljali svojo ustvarjalnost v franco­ščini skozi skeče, dramske odlomke, šansone in recitale poezije. Francoščina, kot pomem­ben jezik tudi skozi Franko­ Št. 24 - 25. marec 2011 14 ŠPORT ťZ dvignjenimi glavami naprejŤ Celjski nogometaši so začetek reprezentančnega premora že kronali s prvo prijateljsko tekmo. V Zagor­ju so se pomerili z gostitelji in jih premagali s 5:0. Celjani so nastopili v me­šani zasedbi, potem ko so priložnost dobili igralci, ki so na preteklih tekmah igrali manj. Moštvu so se priključili tudi nekateri nogometaši iz mladinske selekcije. Pomoč­nik trenerja Damjan Romih je po lepi zmagi dejal: ťBili smo boljši od prve do zadnje minute. Dosegli smo lepo in zasluženo zmago, ki pa bi lahko bila še izdatnejša. Igralci so si namreč ob petih zadetkih priigrali še nekaj le­pih priložnosti, ki so ostale neizkoriščene. Pogoji za igro so bili izjemno oteženi, saj te­ren ni bil raven.Ť Dva zadetka je dosegel Gorazd Zajc, med strelce pa so se vpisali še Saša Bakarič, Goran Alenc in Iztok Močivnik. Ekipa CM Celja bo jutri odigrala drugo prijateljsko tekmo, ko bo na­sprotnik v Zaprešiču hrvaški Inter. Kljub porazu proti Mariboru v soboto vlada v moštvu, kot je povedal Saša Bakarič, sproščeno vzdušje: ťVzdušje je res kljub porazu v Mariboru zelo dobro. Na gostovanju smo si po prika­zanem nedvomno zaslužili točko. Tekma se je prelomila po lepi priložnosti za izena­čenje, potem pa so domači povedli z 2:0.Ť Ekipa bo v na­slednjih dneh trenirala tudi že na Skalni kleti, kjer igrišče ob ugodnejših temperaturah že dopušča kvalitetne trenin­ge. ťŠtirinajst dni premora je v tem trenutku prišlo kot na pladnju. Sledijo namreč pomembnejše tekme prven­stva, zato se bomo lahko še bolj uigrali in pripravili na nasprotnike,Ť je pripomnil Bakarič. In dodal: ťČeprav smo bili drugič v drugem delu sezone poraženi, so glave igralcev dvignjene. Ne glede na poraz smo v Ljud­skem vrtu prikazali dobro igro. Enakovredno smo se kosali z Mariborom, za ka­terega vsi vemo, kaj pomeni v našem nogometu. V nasle­dnjih dneh bomo trdo treni­rali in zatem naredili vse, da bi premagali vse ekipe, ki bodo stale na drugi strani. Z video analizami bomo pre­gledali pretekla srečanja in popravili napake.Ť Prvenstvo se bo nadaljevalo 1. aprila. MITJA KNEZ Foto: SHERPA ťOse odpikaleŤ Trimo Drugi krog končnice za prvaka se je za rokometaše Gorenja uspešno končal, ko so s 34:28 premagali Trimo. V nedeljo jih čaka pomemb­na evropska tekma. Potem ko so Velenjčanina prejšnji tekmi proti Ško­fji Loki doživeli hladen tuš, so se tokrat bolje izkazali. Dvoboj so dobro začeli in si z dobro obrambo priigrali veliko protinapadov. Vodi­li so s šestimi goli, nato pa proti koncu prvega polčasa popustili in odšli na odmor le z golom prednosti, ko je bilo 13:12. Drugi polčas se je začel podobno kot prvi, le da so Trebanjci uspešno dr­žali ritem in se ekipi Branka Tamšeta približali na 18:16. Kaj več niso zmogli, saj je Gorenje nato povedlo z 21:16 in tekmo suvereno pripeljalo do konca. V drugem delu sta ponovno oživela obramba in napad, izkazal se je vratar Matevž Skok, ki je zbral 17 obramb. Najboljši strelec pri ťosahŤ je bil s šestimi zadet­ki Janez Gams, s petimi so mu sledili Nikola Manojlovič,Željko Musa in Rok Šimič. V državnem prvenstvu ostajajo Velenjčani na prvem mestu, Aliansa v polfinalu DP Odbojkaricam Alianse je prvič v zgodovini kluba uspel preboj v polfinale državnega prvenstva. Na povratni četrtfinalni tekmi so bile že drugič boljše od Nove Gorice. Šempetranke, ki so jim strokovnjaki na začetku se-zone napovedovali, da ne bodo prišle daleč, so ponov­no dokazale, da so iz pra­vega testa. Najmlajša ekipa letošnjega prvenstva je bila s 3:2 že drugič boljša od No­vogoričank. A zmaga je bila težko prislužena, saj sta se obe ekipi borili do konca. V dolgi četrtfinalni tekmi sta se moštvi izmenjevali v vodstvu, predvsem pri Sa­vinjčankah je bilo večkrat mogoče opaziti živčnost za­radi pomembnosti dvoboja. Kljub odličnemu servisu so domačinke drugi niz izgu­bile, saj je bila obramba Go­ričank boljša. Tretji niz so gostiteljice ponovno dobro začele, vendar so gostjam dopustile, da so se jim na 13 točki povsem približale, celo izenačile. Nato so se igralke Bena Božiča zbrale in pove­dle, a je bilo pri 20. točki spet izenačeno, v nadaljevanju je sledil še en izgubljen niz za domače. Predzadnji niz so gostje vzele prelahkotno, kar so izkoristile odbojkarice Alianse, ki so sicer niz slabše začele, bil je zelo podoben predhodnemu. A na koncu sta prevladali borbenost in želja. Ekipi sta morali odigra­ti še peti niz, ki se ga mlade Šempetranke niso ustrašile, temveč so ga povsem zaslu­ženo dobile. ťZa nas je to izjemen uspeh in igralkam moram res čestitati. Na začetku se-zone česa takšnega sploh ni­smo pričakovali, želeli smo le obstati v ligi najboljših. Zdaj bomo nadaljevali, kot smo začeli, vendar menim, da smo dokazali, da se da z mlado ekipo veliko narediti in smo lahko vsi skupaj zelo ponosni,Ť je povedal trener Božič, ki je navdušen, da je ekipi ravno pod njegovim vodstvom uspelo, kar ni še nikomur prej. V polfinale so se poleg Ali­anse uvrstili še Calcit, Nova KBM Branik in Luka Koper. Prvi tekmi bosta na sporedu že jutri, ko bodo Šempetran­ke gostile Kamničanke. Igra­lo se bo na dve zmagi. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA pred drugouvrščenim Koprom imajo tri točke prednosti, pred Celjani, ki jih tekma drugegakroga proti Škofji Loki čaka jutri, pa zaenkrat dvanajst. Poleg maščevalnosti zara­di poraza v prejšnjem krogu je Velenjčane proti Trimu pokonci držala tudi misel na nedeljski dvoboj, ko jih čaka prva tekma četrtfinala evropske pokalne zveze. V Nemčiji bodo gostovali pri Göppingenu, za katerega nastopa Celjan Miladin Ko­zlina. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Šempetrani spet v prvo ligo? Za odbojkarje v drugi ligi je sezona kon­čana. Za Šempetrane se je končala več kot uspešno, saj so si zagotovili napredovanje v prvo ligo. V zadnjem krogu so se Šempetrani, ki so bili ves čas vodilni na lestvici, srečali z zadnjeuvr­ščeno ekipo s Črne na Koroškem. Pričakova­no so jo premagali s 3:0, čeprav so bili pred srečanjem v savinjskem taboru precej živčni.Trener in predsednik OK Šempeter Sebastjan Cilenšek je pohvalil celotno ekipo, a izpostavil 18-letna igralca: ťCelo sezono sta dobro igrala Blaž Jan in Gašper Vrhunc. Seveda jima brez pomoči ostalih ne bi uspevalo, vendar sta oba še zelo mlada in menim, da je pred njima obetavna kariera.Ť Tako Jan kot Vrhunc sta že nastopala v ligi najboljših, saj je Šempeter pre­teklo sezono še nastopal med najboljšimi, nato je iz lige izstopil zaradi finančnih težav. Zdaj se mu ponovno obeta prva liga. ťNekje do sredine maja moramo javiti, ali bomo nastopali v prvi ligi ali ne. Ne vemo še, kako se bomo odločili, saj bi morali klubu zagotoviti več sponzorskega denarja, kar pa je dandanes težko,Ť je dodal Ci­lenšek. V klubu se tudi že pogovarjajo o vrnitvi nekaterih igralcev, kot pravi predsednik, naj bi bili to predvsem domači igralci. Zadnji krog druge odbojkarske lige je bil po­memben tudi za Braslovče, ki so v odločilni tek­mi za obstanek premagale Mežico. Šoštanjčaniso prav tako slavili, bili so boljši od Žužemberka, vendar jih čakajo še dodatne kvalifikacije za morebitno napredovanje v višjo ligo. MOJCA KNEZ ŠPORT 15 – Zavrč (15), Mons Claudius – Šmarje (18.30). Poraženi obe KOŠARKA 1. B SL, 24. krog: Rogaška – Nova Gorica, Konjice – Gro­suplje (19). ekipi 2. SL - vzhod, 21. krog, V tretjem krogu lige za prvaka za košarkarice so Celjanke vknjižile poraz proti mariborskemu AJM. Končen izid 59:57 si je domača zasedba priigrala le dve sekundi pred koncem, ko je za gostiteljice zadela Martina Dover. Slaba igra varovank Damirja Grgiča se je kazala že na samem začetku, ko so imele ves čas pobudo na igrišču Ma­riborčanke. Prvi polčas je že skorajda nakazal zmago­valca, saj sta ekipi odšli na odmor z rezultatom 35:24. Celjanke, pri katerih sta bili ponovno najuspešnejši strelki Nika Barič z 20 in Ana Turčinovič z 19 točka­mi, so se prebudile šele v za­dnji četrtini, vendar so bile domačinke natančnejše pri izvajanju metov, prav tako so bile bolj zbrane in željne zmage. Po sedemmesečni odsotnosti zaradi poškodbe kolena je že na prejšnji tek­mi proti Ježici zaigrala Tja­ša Gortnar, ki se je uspešno vrnila. Poražen Šentjur Tako kot košarkarice so za dve točki izgubili tudi košarkarji Šentjurja, ki so gostovali v Škofji Loki. V drugem krogu lige za razvrstitev so bili Gorenj­ci boljši s 76:74. Tekma je Tjaša Gortnar je po težji poškodbi kolena ponovno stopila na parket. Proti Ježici je dosegla 19, proti Mariborčankam pa 4 točke. bila sicer napeta ves čas, ner Damjan Novakovič, ka­saj sta se moštvi izmenje-terega usoda za prihodnjo vali v vodstvu, zmagovalca sezono še ni znana. pa je odločil šele podaljšek. Tekme lige za prvaka bodo ťKot že ne vem kolikokrat na sporedu že danes, ko bo letos, smo tudi tokrat slabo Zlatorog gostoval pri Slovanu izvajali proste mete. Moram ter jutri in v nedeljo, ko bodo pa poudariti, da smo veči-Hopsi gostje Maribora, Elek­no igre igrali brez pravega tra pa Krke. igralca na centrski poziciji,Ť MOJCA KNEZ je razočarano povedal tre-Foto: GrupA (arhiv NT) David Brinovec dvakratni državni prvak Član Šahovskega kluba deklicah do 14 let sta Celjan­Žalec je bil na DP v Rogaški ki Zoja Zorko in Urša Červan Slatini najboljši v svoji sta-osvojili prvo in tretje mesto.rostni kategoriji (do 10 let) TT, DŠ v klasičnem in tudi pospe-Foto: TONE TAVČAR šenem šahu. V devetih kolih je premagal vse svoje nasprotnike in imel ŠPORTNI na koncu kar 2,5 točke pred­nosti pred drugouvrščenim KOLEDAR Nejcem Amonom iz Šentjurja. V pospešenem šahu je zmagal Petek, 25. 3. s 7,5 točke. Bil je edini, ki je KOŠARKA zmagal na obeh prvenstvih. 1. SL, liga za prvaka, 2. Obenem si je priboril pravico krog, Ljubljana (Kodeljevo): nastopa na svetovnem prven-Geoplin Slovan – Zlatorog stvu, ki bo novembra v Brazi-Laško (18.30). liji, pri čemer je že tekmoval v Vietnamu, Turčiji in Grčiji. Sobota, 26. 3. Pri dečkih do 8 let je bil MALI NOGOMET Jan Amon (ŠD Šentjur) tretji, 1. SL, 20. krog: Dobovec medtem ko je pri deklicah v isti – Izola (20). kategoriji zmagala Ana Marija Petauer iz ŠK Šmarje pri Jelšah NOGOMET pred Majo Majcen (Šentjur). 3. SL - vzhod, 15. krog: Zre-Tudi v pospešenem šahu je če – Tromejnik, Šentjur – Čar-Jan Amon osvojil tretje mesto, da, Bistrica – Kovinar (15).Petauerjeva je bila druga, tretja Štajerska liga, 15. krog: pa Nuša Hercog (Šentjur). Pri Šoštanj – Ormož, Rogaška Ljubljana: Union Olimpija B – Vrani Vransko (17.30), Nazarje – Calcit (18), Krško – Terme Olimia (20). ROKOMET 1. SL, 24. krog, Škofja Loka: Loka – Celje Pivovarna Laško (20). 1. B SL, 18. krog: Celje Pivo­varna Laško B – Grosuplje (16). ODBOJKA 1. SL (ž), 1. tekma polfi­nala končnice, Šempeter: Aliansa – Calcit (19). Nedelja, 27. 3. NOGOMET 3. SL - vzhod, 15. krog, Ce­lje (Olimp): Simer Šampion – Paloma (15). KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 2. krog: Maribor – Hopsi (17), Novo mesto: Krka – Elektra (19). PANORAMA KOŠARKA 1. SL, za obstanek, 1. krog: Mercator – Šentjur 76:74. 1. SL (ž), za prvaka, 3. krog: AJM – Celje 56:54. ROKOMET 1. SL, 24. krog: Gorenje – Trimo 34:28 (13:12); Gams 6, Musa, Šimič, Manojlovič 5, Medved, Golčar 4, Cehte 2, Svetelšek, Miklavčič, Šošta­rič 1; Skube 11, Sušin 3. DOGODKI Dan smO prežIvelI prI OBDUKCIJI  Ni prizor iz kriminalk. To je realnost. Razumeti življenje skozi smrt Patologi, pomemben del našega zdravja, bivanja in minljivosti … ťOdstopanja od standardne teže posameznih organov pomenijo bole­zenske spremembe in na to moramo biti pozorni. Če so povečani mož­gani in pljuča, lahko to nakazuje na kronične bolezni ali na zastrupitev,Ť razlaga patologinja. ťV nekaterih ameriških zveznih državah glave ne odpirajo, saj verjamejo, da so možga­ni najpomembnejši del telesa, kjer je shranjena duša,Ť še doda. Sledi rez na trupu, ki gre lahko po sredini trupa ali v obliki črke Y, kot ga lahko vidimo v dokumentarcih ali nadaljevankah. Življenje, del česa si? Vprašanje mi odzvanja v mislih, medtem ko ho-dim proti Oddelku za patomorfologijo in citologijo Splošne bolnišnice Ce­lje. Težko je. Še nikoli nisem opazovala obdukcije … ťŽivljenje mrtvih je v spominu živih,Ť vidim napis ob vhodu na oddelek, ki v ljudeh vzbuja strah, tistim, ki so se tam poslovili od najdražjih, tudi bolečino. A bolj kot strah se v meni pojavi spoštovanje. Začutiš ga, ko stopiš skozi tista vrata … Sprejme me predstojnica oddelka Simona Šramek - Zatler, dr. med., spec. patologije in sodne medicine. Ni lik iz knjižnih ali televizijskih kriminalk, kjer je smrt le fikcija, njeno delo je realnost. In njena realnost je za en dan postala moja. Tudi vaša. Spoznam Matjaža in Jožeta, sta ob­dukcijska pomočnika. Na celjski pato­logiji so štirje obdukcijski pomočniki, ki so pri obdukcijah nepogrešljivi. Vsi pokojni, ki jih pripeljejo na patologijo, so pred obdukcijo v prostorih hladil­nice, nato jih ravno pomočniki pri­pravijo na obdukcijo. Tako je tudi s pokojno osebo, ki je že v obdukcijskisobi. Šramek - Zatlerjeva se medtem že pripravlja na začetek posega. Nujni so primerna obleka, obutev, rokavi­ce, zato tudi meni ni dovoljeno v ob­dukcijsko sobo kar tako. Spoštovati moram pravila, dobim haljo in masko za obraz. Šramek - Zatlerjeva zahteva od vseh, ki ji pomagajo ali opazujejo njeno delo, spoštljiv odnos, v obduk­cijski sobi ni prostora za neprimerno vedenje: ťObdukcijo opravimo v veči­ni primerov več kot šest ur po smrti, jo pa opravimo še isti ali naslednji dan. Glavni namen je ugotoviti osnovni vzrok smrti, spremljajoče bolezni, posebnosti organizma. In seveda po­škodbe, ki so vplivale na smrt, če je bila ta posledica kaznivega dejanja,Ť pojasni sogovornica in začne delati. Sumljivo? Zatem ko obdukcijski pomočnik odpre lobanjo s pomočjo za to name­njene krožne žage, patologinja začne pregledovati arterije na bazi možganov in vse spremembe, ki morda kažejo na prebolele možganske kapi, krvavitve ali poškodbe, ki so lahko vzrok smrti. Možgane tudi stehtajo … … Na določitev točnega časa smrti vpliva veliko dejavnikov. Patologi upoštevajo podatke o kraju smrti, posmrtne spremembe organov, pa­dec temperature, mrliške lise, okore­lost, tudi vpliv okolja, kjer je ležalo truplo. Ključna je lahko koncentra­cija kalija v očesni steklovini. Št. 24 - 25. marec 2011 Klinična obdukcija je obdukcija pacientov, ki umrejo v bolnišnici in pri katerih ni znan osnovni vzrok smrti. Sanitarno obdukcijo odredijo mrliški pregledniki, če pacient umre nenadoma ali stori samomor. Sodno obdukcijo pa odredijo preiskovalni sodniki, kadar sumijo, da je oseba umrla zaradi kaznivega dejanja. Takrat mora biti patolog pozoren na vse sledove in dokaze na truplih, pogosto se odpravi tudi na kraj zločina. V Celju letno opravijo okoli 560 ob­dukcij, od tega je od 20 do 40 sodnih. Odstop od sodne obdukcije ni mogoč, drugače je pri kliničnih obdukcijah, kjer lahko svojci izrazijo željo po odstopu od obdukcije, če je vzrok smrti jasen. Odstotek kliničnih obdukcij je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami visok, medtem ko je sodnih obdukcij nekoliko manj, saj je pri nas manj kaznivih dejanj. Bistvene razlike ni. Zdravnica razloži, da bo od vseh pomembnih organov in od organov, kjer bo opazila kakšne spremembe, odvzela vzorce tkiv, ki jih bodo kasneje pregledali pod mi­kroskopom in podali diagnozo. To je namreč ključnega pomena. Ti podatki se vnesejo v obdukciji zapisnik. Na patološkem oddelku zaenkrat še nimajo sobe za slovo svojcev od umrlih, zato predstojnica oddelka Simona Šramek - Zatler želi, da bi jo v kratkem uredili. Upa, da bo ob­nova oddelčnih prostorov kmalu. Medtem ko opazujem njeno na­tančnost pri delu, ugotovim, da je izredno spoštljiva do pokojnikov, ki jih obducira in da ima svoje delo zelo rada: ťNi mi ravno všeč, veste, če me kdo pri delu opazuje, saj sem ves čas osredotočena na poseg in vse okoli ne­kako pozabim …Ť Nato vendarle opazi moj izraz, ko zaznam poseben vonj trupla. ťPravkar ste začutili vonj po razgradnji, gre tudi za pline, ki nasta­jajo v človeku po smrti,Ť in nadaljuje pregled ogranov v prsni votlini. Izvem, da so poškodbe ščitastega hrustanca prisotne pri obešanju, prelom podje­zične kosti pa lahko kaže na zadušitev. Na vrsti je srce. Prvič v življenju vidim najpomembnejši del človeka … Težko je natančno 405 gramov. Patologinja izmeri debelino srčne mišice, odpre arterije, išče krvne strdke … Nadaljuje z jetri in vranico. Za dlje časa se ustavi pri pljučih, kjer je še posebej pozorna na dihalne poti … Sprašujem se, ali je morda opazila kaj nenavadnega. Zakaj je skrivnostna? Neverjetno, kaj vse lahko pove tru­plo … Ker vidim, da ima posebne roka­vice in ostro orodje, skušam izvedeti, ali je nevarnost, da bi se med obduk­cijo urezala ali okužila. ťPokojni, ki so okuženi s virusom HIV, morajo biti praviloma obducirani v Ljubljani, kjer je temu namenjena posebna obducir­na soba. Nevarnosti okužbe so velike, ne poznamo vseh infekcij pokojnega, zlasti če gre za nenadno smrt ali nezna­no osebo. Pomembna je zaščita vseh pri posegu, patologi in laboranti smo izpostavljeni tudi strupenim hlapom formalina in ksilola, ki se uporabljatapri preparatih,Ť mi pojasni Šramek - Za­tlerjeva, ki je, medtem ko minute ob­dukcije tečejo, že pri opazovanju želod­ca in prebavil. Želodec razkrije številne razjede, kaže že posmrtne spremembe, saj se najprej pojavijo ravno na preba­vilih. Vse pri obdukciji pregledane organe patologi vrnejo v pokojnikovo truplo, prerezane dele kože zašijejo in pokojnika pripravijo, da ga prevzame pogrebna služba. Tako se zgodi tudi pri ťpravkarŤ obducirani osebi. Če pokoj­nike na patologijo pripeljejo od drugod (s kraja nesreče, kaznivega dejanja), morajo biti v posebni prenosni krsti in vrečah … Po toksikoloških analizah in pregledu tkiv bodo svojci lahko izve­deli osnovni vzrok smrti in kronične bolezni, ki so lahko dedno pogojene. Še vedno velja: mrtvi nam povedo veliko. Toda nekaj me še posebej zanima. Tik preden Šramek - Zatlerjeva (po malo več kot eni uri) konča obdukcijo, se namreč dlje časa zadrži pri odvzemu urina in krvi. Vprašam, zakaj je bila na to tako pozorna. ťNa to vam bom morda odgovorila kasneje,Ť je skriv­nostna … Na celjskem oddelku za pato­logijo in citologijo pregledujejo tudi vzorce brisov materničnega vratu, ki jih dobijo od ginekolo­gov iz celjske in drugih regij. Letno v citološkem laboratoriju pregledajo več kot 43 tisoč brisov in več kot 3500 kliničnih citolo­ških preiskav. So del največjega citološkega laboratorjia v državi, ki ga vodi prim. doc. dr. Alenka Repše Fokter, dr. med. Ne le obdukcije … Obdukcija je končana, toda pozor! Te predstavljajo le okoli 30 odstotkov dela patologov. Vsi vzorci tkiv, ki jih med obdukcijo patologinja skrbno shrani, romajo v laboratorije. ťPo sprejemu tkiv jih naši patologi pregledajo, opišejo in postavijo v t. i. kaseto za vklapljanjev parafin,Ť razloži Šramek - Zatlerje­va, medtem ko se iz obdukcijske sobe odpravljava v njihove laboratorije. Pre­prosto povedano: vsa tkiva morajo zdaj pripraviti za narezovanje oziroma izde­lavo preparatov, ki jih pregledajo pod mikroskopom. Od tu dalje je postopek enak tudi za tkiva, ki jih na patologijo pošljejo z oddelkov za diagnostične na­mene z napotnico. Torej za tkiva vseh nas, ki gremo kdaj na kakšen specia­lističen pregled, ali za tkiva, odvzeta pri večjih operacijah, ne le pri obduk­cijah. Ravno pregledi tkiv predstavljajo največji del dela patologov. Vsakemu izmed nas je kdaj zdravnik že odvzel kakšen vzorec tkiva (kožna znamenja, odščipe želodcev, črevesja, maternič­nega vratu) in ga poslal na pregled. K patologom. Dojamem, da so patologi še kako pomembni za naše zdravje. ťKo so vzorci pripravljeni za ana­lizo pod mikroskopom, jih pregleda patolog in postavi diagnozo. Če je pri tem v kakršnem koli dvomu, tkiva pre­gledamo pod diskusijskim mikrosko­pom,Ť še doda patologinja. Diskusijski mikroskop je zelo zanimiva zadeva ugotovim, en vzorec namreč lahko pogleda hkrati več strokovnjakov. Le­tno na primer trije patologi postavijo diagnozo 12 tisoč bolnikom. Pokažejo mi, kako je to v praksi. Prisluhnem, kako se patologi med seboj posvetu­jejo, o osebnih podatkih ne govorijo. Le o diagnozah, ki jim jih pokažejo vzorci. Zmrazi me …. V kratkem bo nekaj ljudi, ki so bili na specialističnih pregledih, od koder so poslali vzorce v pregled, izvedelo slabo novico … ťPri obdukcijah, kjer sumimo, da je oseba umrla zaradi zastrupitve, Vsa tkiva, ki so odvzeta pri diagnostiki in operacijah pacientov, se v parafinu na celjski patologiji arhivirajo trajno za kasnejšo analizo. Pred 20 leti niso določali hormonskih receptorjev, kar danes že počnejo. Ko se je pacientki ponovil rak dojke, so s tkivom iz arhiva določili status hormonskih receptorjev in ji določili terapijo. pa tudi sicer pri številnih obdukci­jah, odvzamemo še kri in urin. Če je sum utemeljen, pošljemo vzorce tega v toksikološko preiskavo na inštitut za sodno medicino. Včasih kri in urin vzamemo za arhiv, pri določenih primerih vzamemo tudi likvor (mož­ganska tekočina), očesno steklovino, žolč, skratka čim več telesnih tekočin za toksikološko analizo. Te tekočine je namreč za določene zastrupitve mo­žno analizirati še dve leti po smrti,Ťnam pojasni Šramek - Zatlerjeva. In Diskusijski mikroskop, pri katerem se patologi med pregledi tkiv pacientov posvetuje­jo … Od leve proti desni patologi Boris Kavčič, Zlatko Iternička, Simona Šramek - Zatler ega oddelka. Sem prihajajo vsi vzorci tkiv, ki nam jih odvzamejo zdravniki pri pregledih. in Alenka Repše Fokter. takrat mi je jasno. ťPri obdukciji ste bili posebej pozorni na nekatere po­večane organe, skrivnostni ste bili tudi pri odvzemu tekočin. Mar sumite, da je bila oseba, pri katere obdukciji sembila, zastrupljena?Ť jo vprašam. Šra­mek - Zatlerjeva me pogleda, toda ne odgovori, ker se pri svojem delu profe­sionalno drži pravil varovanja osebnih podatkov in spoštovanja pokojnikov. Toda njen pogled pove veliko. Imam prav? Življenje Realnost, katere del sem bila na celjski patologiji, mi je odprla novoobzorje. Življenje je še vedno ljudem povsem nedoumljivo, minljivost pa nosi v sebi vsak človek. Toliko vpra­šanj o tem … Mislim, da je prav, da nikoli ne bomo točno izvedeli, del česa smo. Morda je smrt celo del življenja. Večna uganka … A nekaj zdaj zago­tovo še bolje čutim: pomembnejše od ťzakaj živimŤ je ťkako živimŤ … SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Celjski bolnišnici, posebej papatologinji Simoni Šramek - Zatler in njenim sodelavcem gre zahva­la, da smo lahko bili del njihovega vsakdanjika in našim bralcem pri­bližali delo na patologiji. Kaj bo pokazal pregled možganov? KRONIKA Celjske prostitutke zaslužijo tudi do tisočaka na dan? ťStanovanjskaŤ prostitucija: od 50 do 120 evrov za seks, ostale želje stanejo še več Študentke, mlade mamice, zrele ženske – te lahko dobite na Celj­skem, če zavrtite katero od ponuje­nih telefonskih številk, ki v oglasih vabijo k popestritvi spolnega življe­nja. Prostitucija je zdaj dekrimina­lizirana, kar pomeni, da ženska, ki prodaja spolne usluge, s tem ne stori kaznivega dejanja in ni v prekršku, četudi za to ťpokasiraŤ denar. Drugače je, če ima posredni­ka, ki mu mora izročiti del zasluž­ka. V tem primeru gre za zlorabo prostitucije in posrednika ovadijo. Celjska prostitutka ima dnevno približno pet strank, ob ťaktivnihŤ dnevih jih lahko sprejme tudi do 15. Z drugimi besedami to pomeni, da je njen realen zaslužek pribli­žno 500 evrov, pri čemer lahko na dan zasluži tudi do tisoč evrov. V Celju se ponujajo ženske, stare od 18 do (tudi) 55 let! Gre predvsem za brezposelne osebe, ki v tem poslu iščejo dodaten zaslužek, redko kdaj je takšna prostitutka kje redno za­poslena, a se zgodi tudi to … Cenik? 50 evrov je cena za trideset minut (spolni odnos), ena ura posteljne ak­tivnosti stane od 120 do 130 evrov. Če si stranka zaželi dodatne usluge (dominanco in ostale spolne igrice), se to ne všteje v te cene, ampak se le­te zvišajo. ťPonudba je v Celju ogro­mna,Ť so nam povedali poznavalci celjske seks scene. Med prostitutka­mi je po naših podatkih tudi nekaj odvisnic od drog. To bi sicer lahko predstavljalo nevarnost za moške, ki si jih zaželijo, saj obstaja možnost kakšnih okužb. Kdo se ne spomni Olene, ki je pred leti v Celju pov­zročila splošno paniko in množično testiranje za okužbo z virusom HIV, sama je bila namreč okužena … ťMobitelŤ prostitucija Med tistimi, ki si privoščijo prosti­tutke, so navadni delavci in podje­tniki z debelimi denarnicami. Tudi politiki … Ti (če niso ťsolistiŤ, ki plačajo seks le ťtu in tamŤ) se po­navadi med seboj pogovarjajo in na tak način delajo reklamo od ust do ust. Prostitutke namreč svojih slik v oglasih praviloma ne objavljajo, pri čemer ob obisku marsikdo ugo­tovi, da so do deset let starejše, kot navajajo v prvem pogovoru oziro­ma dogovoru za stik. Svoje stranke sprejemajo v stanovanjih (nekaj jih je v središču Celja in bližnji okolici, ponavadi v stanovanjskih blokih), ki so najeta. V tem delu govorimo torej prijemov, če zaslutijo, da je v mesto ne odpre, od svojega zaslužka seveda 70 odstotkov od zaslužka izročiti o tako imenovani ťstanovanjskiŤ ali prišla nova konkurenca … V Celju ne odvaja davkov. Ne izstavi niti ra-lastniku lokala. Ne dogaja se več, ťmobitelŤ prostituciji. Pestra ponud-boste na primer redko srečali pro-čuna … Kakorkoli ironično se to zdi: da bi tujim delavkam lastniki pobi­ ba pa sili v konkurenco. Po naših stitutko, ki je ťs srcemŤ Celjanka, delovna inšpekcija je naj ne bi mogla rali potne liste, te stvari so že ťza podatkih naj bi se tega zavedale te namreč bolj ordinirajo v drugih kaznovati, lahko pa bi to storili tržni časomŤ. Jim pa računajo nastanitev tudi prostitutke v knežjem mestu, mestih, predvsem zato, da jih kdo inšpektorji. A bi se tudi takrat zaple-v sobah, za hrano, tuš …, kar nanese ki se kar hitro lotijo tudi posebnih od znancev ne prepozna. tlo, predvsem pri dokazovanju. kar nekaj denarja. In pogosto se del Takšno početje torej ni kaznivo. plačila, ki naj bi ga lastniki lokalov Bi pa bilo, če bi ženska imela po-Pri zlorabah stari od njih pobrali za seks, skriva tudi srednika, ki bi zahteval del njenega Celjski policisti so po podatkih fantje! v tem računu. Zato je te stvari težko zaslužka pod pretvezo, da ji nudi va- Novega tednika ovadili dve ose-Pri drugi veji prostitucije pa že dokazati na sodišču. In sramotno je, rovanje. Vendar takšnih podatkov za bi, ki ju sumijo kaznivih dejanj diši po kaznivih dejanjih. Gre za da se je redko katera zadeva od od­( ťstanovanjskeŤ) prostitutke v Celju spolnega spolnega napada na prostitucijo, ki je skrita v nočnih mevnih aretacij vidnejših ťfantovŤ ni. Imamo pa informacijo, da naj bi otroka in poskusa zlorabe pro­ lokalih. Na Celjskem je po podatkih s Celjskega, ki so jih zaradi zvodni­se na Konjiškem zgodilo tudi to, da stitucije. Kot smo izvedeli, naj Novega tednika približno osem tovr-štva ovadili v 90. letih, končala na je žensko v prostitucijo silil kar njen bi šlo za dva moška z območja mož. Primer naj bi že obravnavali stnih lokalov, v vsakem je trenutno sodišču. Celja, ki naj bi z oglaševanjem policisti. nastanjenih od 9 do 20 deklet, ki so Stranke, ki doživljajo spolne užit­ zvabila k sodelovanju pri erotič- Zakonodaja, ki je pred leti dekrimi-večinoma iz vzhodnoevropskih in ke s temi ženskami, pa morajo za ni masaži nekaj žensk, med nji­ nalizirala prostitucijo, ni je pa legali-azijskih dežel. Tem dekletom seve-seks plačati od 70 (pol ure) do 140 mi tudi zelo mladoletne osebe. zirala, je pravzaprav dokaj pomešala da nihče ne more preprečiti spol-evrov (ena ura). V to ceno naj bi Na policiji so naše informacije ťštreneŤ na trgu. Kako to izgleda v nih užitkov, za policijo pa nastane bil vštet tudi šampanjec. V zadnjih sicer potrdili, toda o podrobno­ praksi? Prostitutka se lahko oglašuje, problem, ko je treba dokazati, da petih letih ni bilo na Celjskem po­ stih zaenkrat še ne govorijo. ne more pa odpreti svoje obrti. Ker je morajo dekleta 50, 60 ali morda dane nobene prijave, ki bi kazala na zlorabo prostitucije, torej da bi posrednik od deklet zahteval denar, čeprav se to nedvomno dogaja, pra­vijo na policiji. Težava je tudi v tem, da bi morali prijavo dobiti od deklet, vendar se za to ne odloči nobena. Res je še, da so tujke, ki opravljajo takšna dela pri nas v lokalih, dokaj svobodne, njihovi nadrejeni jih ne omejujejo preveč. Si jih pa menda izmenjujejo, kar je videti tako, da gre nekaj plesalk pač v drug lokal in obratno. Vse z namenom, da se standardni gostje ne bi naveličali enih in istih obrazov … Tak način delovanja lastnikov (če bi imela po­licija o tem prijavo) lahko kaže na kaznivo dejanje trgovanja z ljudmi (suženjstvo) in to je že trenutek, ko policija lahko posreduje. V Celju prostitutk, kot jih je mogoče videti v ameriških filmih, ni. Torej, ne boste jih videli v neo­svetljenih ulicah, skritih kotičkih mesta ali na železniški postaji. Ta­kšnih ťradodajkŤ v Celju ni. Prosti­tucija je varno skrita v stanovanjih in nočnih lokalih. S tem, ko so prostitucijo dekrimi­nalizirali, so želeli doseči, da bi se za prijavo ženske, ki so izkoriščene, od­ločale v večji meri, hkrati pa so s tem politiki dali zaušnico policistom, ki zdaj pravzaprav še težje dokažejo, da je neka ženska izkoriščena na tak na­čin. Prijav žensk, da bi jih posredniki ali lastniki lokalov izsiljevali za de­nar, zdaj sploh ni! Vsaka se namreč še vedno boji pričanja in maščeva­nja. Nepredstavljivo in nedopustno pa je, da bi se kriminalisti pri tajnih metodah dela lotili spolnega obče­vanja s prostitutkami! In tudi, če bi to (službeno) bilo dovoljeno, ne bi bilo s tem dokazano kaznivo dejanje. Dokazati bi bilo treba, kako in koliko je neka prostitutka lastniku lokala dala del zaslužka. Izkoriščanje se torej nanaša na poslovni odnos med prostitutko in delodajalcem. Gostinci so izredno pazljivi in dobro vedo, na kaj morajo biti pozorni in kakšne sle­di morajo za seboj zabrisati. Drugače ni na Celjskem nič novega: med tisti­mi, ki naj bi se ukvarjali z domnevno zlorabo prostitucije, ki jim verjetno nikoli ne bo dokazana, so še vedno isti ťfantjeŤ kot v 90. letih. Le da so danes že zreli možje ali že celo ded­ki … SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHEPRA Dekle, ki na primer pride k nam iz vzhodnih držav, bi mo­ralo za stroške prihoda na Celj­sko plačati več tisoč evrov. Ta denar nato ťodslužiŤ z delom. Marsikatero dekle se nato pri nas zaljubi in tudi poroči. Če­prav nekatere govorice kažejo, da mora ženin (ki je prej bil nje­na stalna stranka in se je nato vanjo zaljubil) lastniku lokala plačati ťkupninoŤ, policija o tem nima podatkov. Dopušča pa mo­žnost, da se to dogaja v smislu, da mora več tisoč evrov visok dolg zaradi stroška s prihodom v Slovenijo poplačati ženin, če ga ni že dekle z delom. KRONIKA Velenjski narkomani vedno bolj nevarni Zagorel kot bakla – Odvisniki v arhiv! Zaradi dogodka, ki se je v noči na torek zgodil pred vrati velenjske zdravstve­ne dežurne ambulante, je Velenjčanom prekipe­lo. Na nekaterih spletnih forumih, kjer novica o odvisniku, ki se je sam zažgal, še vedno odmeva, je mogoče najti zapise, da je vendarle zadnji čas za ukrepanje proti številnim odvisnikom od mamil in prekupčevalcem z droga­mi. Velenje je zdaj dobilo že nesporen sloves mesta, kjer si najlažje priskrbiš drogo in kjer se prekupče­valci že mirno sprehajajo po ulicah … Povod za novo razpravo o tej problematiki je mlajši moški, ki je osebju velenj­skega zdravstvenega doma v noči na torek grozil, da se bo zažgal. Gre ravno za od­visnika od mamil, ki ga sicer v velenjskem zdravstvenem domu že dobro poznajo. Po­datki o tem, zakaj se je moški sploh zažgal, so različni. Ne­kateri pravijo, da naj bi želel spremljati svojega znanca (ki naj bi ga odpeljali v bolnišni­co zaradi prekomernega za­užitja mamil) in ker mu tega niso dovolili, je začel grozi­ti. Druge informacije kažejo na to, da je moški sicer res grozil, a da je vžigalnik naen­krat vžgal ponesreči, nakar je začel goreti. Pred tem se je namreč polil z bencinom. Pogasili so ga zaposleni v zdravstvenem domu, posre­dovali so tudi gasilci in po­licisti. Direktor velenjskega zdravstvenega doma Jože Zupančič, ki je torkovo do­poldne presedel na seji ve­lenjskega občinskega sveta, pa ima drugačno zgodbo: ťPo podatkih, ki sem jih do­bil, naj bi moški prišel v de­žurno ambulanto in želel biti hospitaliziran. Ker zdravnica za to ni našla razlogov, je za­čel groziti, da se bo zažgal. Zatem so zaposleni poklica­li policiste. Ti naj bi ravno vstopali v prostore, ko se je odvisnik polil z bencinom in zažgal. Po nudenju prve po­moči so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, od tam v klinični center.Ť Odvisnik trenutno ni v smrtni nevarnosti, čeprav naj bi bil kar močno ope­čen. Sicer takšen primer v velenjski dežurni ambulantini osamljen. Že večkrat do zdaj naj bi se namreč zgo­dilo, da so bili nekateri bol­niki nasilni do zdravstvene­ga osebja. ťV primeru, da jih ne zmoremo pomiriti, pokličemo policijo,Ť nam je dejala Olga Voh iz Zdra­vstvenega doma Velenje. Med nasilnimi je največ ravno odvisnikov od drog. Teh pa imajo Velenjčani že počasi dovolj, o čemer smo že večkrat pisali. Da je jeza Kazen za preglasno glasbo Velenjski župan Bojan Kontič vidi v mestu velik pro­blem tudi zaradi uživanja alkohola in opojnih substanc na javnih mestih, predvsem na parkiriščih, kjer uživalci poslušajo glasno glasbo in s tem motijo občane. Po novem bodo za vse to kaznovani. Svetniki so namreč sprejeli osnutek odloka o splošnem redu, po katerem je na javnih mestih izven gostinskih lokalov in prireditev prepovedano prekomerno uživanje alkohola in drugih opojnih substanc, v parkiranih vozilih so prepovedali uporabljati akustične naprave, ki presegajo hrup mo­torja, prav tako je prepovedano zadrževanje v objek­tih, ki so namenjeni parkiranju. Kazen za predvidene kršitve je 200 evrov. še večja, je na primer me­tadonska ambulanta zaen­krat še vedno nekaj korakov stran od otroškega dispan­zerja. V Velenje pa po meta­don prihajajo še odvisniki s Koroške. To pa je naslednja zgodba. ťBejžte drugam!Ť Na celotnem območju Ko­roške nimajo niti ene meta­donske ambulante, tako da se vsi Korošci, ki se zdravijo z metadonom, vozijo v Vele­nje. Na problem, da je velenj­ska metadonska ambulanta polna koroških uporabnikov, opozarjajo v Velenju že vsaj petnajst let. Velenjski župan Bojan Kontič je opozoril, da tudi z vidika stroškov ni najbolj primerno, da Koro­šci po metadon prihajajo v Velenje: ťNelogično z vidika zdravstvene blagajne je, da za vožnjo v Velenje prejema­jo še potne stroške. Prav tako nesprejemljivo je tudi, da se nekateri pripeljejo s svojim avtomobilom in po tej terapiji sedejo v avto in se odpeljejo domov.Ť Kontič je še dodal, da mora Koroška kot bodoča samostojna pokrajina poskr­beti za svoje prebivalce. Lani so se na Koroškem vendarle odločili, da bodo ustanovili metadonsko ambulanto v Slovenj Gradcu. Odprli naj bi jo prihodnje leto. Bo pa velenjska metadon­ska ambulanta vendarle do­bila nove prostore, čeprav bo ostala v zdravstvenem domu, in sicer v prostorih bivšega rentgenskega arhiva, ki so jih preuredili za namen ambulante, ki bo imela po no­vem tudi lasten vhod. V novih prostorih bo metadonska am­bulanta začela delovati pred­vidoma čez štirinajst dni. Vse tri možne in predlagane lokacije izven zderavstvenega doma pa so prebivalci lokalne skupnosti zavrnili. ŠK, SŠol Foto: HINKO JERČIČ Med drogami na velenj­skem območju prevladujejo konoplja, kokain in amfe­tamini. Se je pa v Velenju povečalo število domačih laboratorijev, kjer pripra­vljajo drogo. INFO 113 Po nafto in tramove Na Skalni kleti so neznanci iz tovornega vozila pred dnevi ukradli kar 300 litrov nafte, v Mestinju pa so odnesli lesene tramove. Škode je v obeh primerih za več kot dva tisoč evrov. V Kasazah pa so vlomili v počitniško hišico, kjer pogreša­jo dve motorni žagi, dve kotni brusilki in dve kosilnici na nitko. Na Teharski cesti v Celju pa je lastnik avtomobila v preteklih dneh ostal brez navigacijske naprave, avtoradia, DVD-predvajalnika in ojačevalca. Dve leti zapora zasmrt naše novinarke Sodnik Marko Brišnik povzročitelju ne­sreče: ťAlkohol in volan ne gresta sku­paj. Upam, da ste zdaj spregledali.Ť Na okrožnem sodišču so štiri leta po tragični prome­tni nesreči na cesti Šempe­ter–Žalec, v kateri je umrla naša novinarka Jasmina Žohar, šest oseb pa je bilo poškodovanih, včeraj ven­darle izrekli sodbo povzro­čitelju Roku Jeniču. Čeprav je tožilka Tanja Berglez zanj predlagala visoko, kar šestle­tno zaporno kazen, je sodnik Marko Brišnik odločil: dve leti zapora in leto prepovedi vožnje avtomobila. Jenič je močno vinjen, napi­hal je 1, 6 promila alkohola, vŠempetru v vozilo sprejel šest sopotnikov in na žalski obvoz­nici precenil svoje vozne spo­sobnosti ter zapeljal s ceste. Zatem ko je vozilo trčilo v drevo in grmičevje, je pristalo nazaj na cestišču popolnomazmečkano. Žoharjeva je umrla na kraju nesreče, saj je dobila ťstrašne poškodbeŤ, kot se je izrazil sodnik v obrazložitvi sodbe, trije mladi so bili zaradi poškodb v življenjski nevarno­sti, dva sta bila lažje poškodo­vana. ťKrivi ste, da ste povzro­čili nesrečo iz malomarnosti. Alkohol ne spada za volan. Tega se niste zavedali niti pred nesrečo niti po njej. Upam, da ste zdaj spregledali,Ť je Jeniču dejal Brišnik. Sodni senat Je­ničevemu zagovoru ni verjel, v njem je namreč obtoženi dejal, se je izogibal nasproti vozečemu vozilu. Enako so trdile tri priče, Jeničevi znan­ci, ki so več kot očitno pričali njemu v prid, kar je opazilo tudi sodišče. ťPričanja so bila preveč prozorna, da bi jim verjeli. Če bi se resnično izo­gibali drugemu avtomobilu, bi desno zapeljali sunkovito, ne pa postopoma, kot kažejo sledovi. Vaša vinjenost je zelo vplivala na način vožnje in na nesrečo,Ť je bil jasen sodnik. Pogojna kazen nikakor ne pride v poštev, so še dejali v sodni dvorani ob razglasitvi sodbe, saj je bila stopnja al­koholiziranosti povzročite­lja prevelika. Stranski ukrep enoletne prepovedi vožnje avtomobila bo začel veljati po pravnomočnosti sodbe, čas, ki ga bo Jenič prestal v zaporu, pa se ne bo vštel v ta ukrep. ťVem, da življenja ne moremo povrniti in da bosta dva udeleženca v nesreči trpe­la posledice vse življenje – en fant je izgubil roko, eno dekle ima trajne posledice na nogi. Treba pa je izreči pravično kazen. Dveletna zaporna ka­zen je primerna tudi glede na sodno prakso na Celjskem,Ť je še dodal Brišnik. Ali je res tako? Lani so na primer prav tako v Celju vinjenega vozni­ka, ki je povzročil smrt kole­sarja, drugih poškodovanih ni bilo, obsodili kar na tri leta zapora … Tožilka Berglezova tako že napoveduje pritožbo na višje sodišče. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA in arhiv NT Rok Jenič je bil trikrat pravnomočno kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Enkrat že pred tragedijo pri Žalcu, dvakrat po njej. V vseh primerih je stopnja alkohola znašala več kot promil. 20 DOGODKI  turIzem Po vodo k celjskim studencem? Voda je eden od štirih osnovnih elementov za življenje na Zemlji. Človeški stik z njo je neposreden, največkrat prija­teljski, vendar tudi nebogljen in nemočen, ko voda podivja. Čeprav pokriva dve tretjini zemeljske oble, je ni v izobilju. Mnogi po svetu čutijo veliko pomanjkanje najbolj dragocene med tekočinami. V Sloveniji iz vodovodnih pip teče še razme­roma neoporečna voda; toda kako dolgo še? Tudi za Celje lahko rečemo, Seidlov ali Meškov da je bilo vedno bogato z vodo, studenec saj je v mestu bilo veliko vo-Poleg vodnjakov so bili v dnjakov in studencev, prav tako Celju pomembni tudi studen­ niso manjkali v njeni bližnjici. Med najbolj znane sodiokolici. Že Rimljani so v mestu Meškov (nekoč Seidlov) stu­zgradili vodovod in kanalizaci­denec. Ime je dobil po Johanujo. Kasneje naj bi po nekaterih Gabrielu Seidlu, rojenem leta zapisih za osnovno higieno 1804 na Dunaju, ki je leta 1829 poskrbela kar Savinja, ki so ji postal učitelj na celjski gimna­pripisovali celo zdravilne učin-ziji. Tam je poučeval kar enajst ke. V začetku 20. stoletja (leta let. V Celje je prišel že kot izo­1908) je Celje dobilo vodovod blikovan literat, med študijem iz vitanjskih izvirov, od koder je na Dunaju je spoznal Franceta pritekala kvalitetna voda. Prešerna. Svoje pesmi in nove- V Celju je sicer še nekaj studencev, nekateri so ob cesti Celje–Tremerje, pri čemer ima eden vklesano ime Weixler Leop (po stavbnem tehniku in okrajnem cestnem nadzor­niku) ter letnico 1922. le je objavljal najprej v raznih časnikih in almanahih, kasneje tudi v samostojnih pesniških zbirkah. Skoraj ni bilo predsta­ve v tistem času, za katero Sei­dl ne bi ustvaril kakšne pesmi ali napisal govora. Prispevek, ki nosi naslov Spodnještajer­ska Švica (leta 1836), opisuje njegovo potovanje iz Celja do Logarske doline oziroma Oj­strice in ima poseben pomen za naš prostor. Na Seidlovem studencu je bil vklesan njegov verz, ki je navdušil domnevno Otta Langa, da je kasneje napi­sal sonet o tem studencu. Še kot dijak v Celju je k Se­idlovemu studencu rad zaha­jal poznejši slovenski pisatelj, pesnik, dramatik oziroma du­hovnik Franc Ksaver Meško, ki se ga spominja: ťIzmed naj­lepših spominov tistih štirih let na višji gimnaziji v Celju mi je Seidlov vir na desnem bregu Savinje, pod bukovim in ga­brovim gozdom, nad prelepim mestnim drevoredom, da lep­šega menda nima nobeno naše mesto. Iz hriba vre in kipi sko­zi kamnito ploščo in kovinsko cev z levjo glavo na koncu mo­gočen pramen kristalne vode. Naokrog se odpira obširen pro­stor v polkrogu v hrib izkopan, s kamenjem obzidan ob zidu pa klopi. Nad vsem pa bučijo, kakor bi varovali in blagosla­vljali miren prostorček, svoje krivenčaste veje stari gabri. Di­jakom zadnjih letnikov nam je bila pot k njemu skozi mestni park in ob bistri Savinji nav­zgor ob sobotah popoldne, ko nismo imeli šole, ob nedeljah, zlasti pa ob lepih pomladnih in na, ko so izvir preimenovali v Ker gre za naravne vodne vire, ki niso vključeni v Meškov studenec. Doživel je kontroliran vodooskrbni sistem, je vselej možno nji-že nekaj obnov v svoji dolgo­hovo onesnaženje. Zato oskrba z vodo iz teh virov ne letni zgodovini. Med zadnjepomeni avtomatično bolj kakovostne vode, kot so mno­ posege sodi leto 1980, ko je gi prepričani. Obrtno združenje Celje ob­novilo studenec, kot zadnje pa lahko zapišemo leto 2009, poletnih večerih smo v gručah so pevci zapeli v tihi večer in hodili to pot. Posedali smo na srečni smo se vračali v mesto ko je bilo prav tako očiščeno klopeh pod zelenečimi vejami na svoje domove.Ť zajetje od izvira, ki je med gabrov, pili iz vira, veselili se Menjave politične oblasti skalami nad studencem, do življenja in mladosti. Za slovo so botrovale spremembi ime-samega izteka iz levje glave. ťFurmanskiŤ studenec Med zelo priljubljene stu­dence v Celju sodi tudi Dornov studenec, ki je na Skalni kleti pod Starim gradom. Tudi zanj ni znano, kdaj naj bi nastal, mogoče kot zanimivost velja omeniti, da je s prihodom Južne železnice v Celje, leta 1848, studenec že vrisan v ta­kratnih kartah. V začetku 20. stoletja so Zupančevi kupili od Dorna ozemlje, na katerem je omenjen studenec. Namenjen je bil, kot mnogi podobni, za vodno oskrbo ljudi in živali (ťfurmanskiŤ studenec). Poleg številnih obnov velja izposta­viti prav zadnjo, leta 2010, ko se je temeljito očistilo okolje in uredil dotok treh bližnjih izvirov, ki so zdaj speljani do Dornovega studenca. Ponov­no je nameščeno originalnobetonsko korito. Število obi­skovalcev in uporabnikov se je zelo povečalo. Za konec omenimo še stu­denec pri Trobiševi bukvi, ki je zavarovana kot naravni spo­menik. Je se ob planinski poti, ki pelje iz Zagrada na Celjsko kočo. Starost drevesa ocenju­jejo na približno 200 let. Na pobočju nad drevesom je ne­kaj izvirov in voda enega je speljana skozi deblo drevesa. Lastnik, družina Trobiš, skrbi za studenec, ki je bil zadnjič obnovljen leta 2010. Na novo je bilo izdelano in postavljeno leseno korito in zamenjana iz­točna cev. FRANCI HORVAT INFORMACIJE RADIO, KI GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 26. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika Ra-Slo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske no­vice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica – 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 27. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom – Hrvoje Teo Or­šanič, 11.15 Tedenski osir – ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 28. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika Ra-Slo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack – predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack – izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kultur­ni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom – Hrvoje Teo Oršanič, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Po­glejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 29. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Re­gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der­molom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 30. marec Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (naro­dnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O – pošta, 13.30 Mali O – klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val – ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje) ČETRTEK, 31. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev – ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop – ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Velenje) Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Po­ročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje – s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-Slo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) Direktor, ki obvlada karate V Kozjanskem regijskem parku, ki ima sedež v Pod­ sredi, praznujejo letos 30­ letnico obstoja. Od novega leta je na čelu zavoda Teo Hrvoje Oršanič, magister naravoslovnih znanosti, ki je že od prej širši slovenski javnosti znan po okoljevar­ stvenih prizadevanjih. ťKarate je plemenita bo­ rilna veščina, ki temelji na samoobrambi in ne napadu. Ima visok moralni kodeks, ťpravi direktor Kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič, ki je celo predsednik Ka­ rate kluba Brežice, kjer se Teo Hrvoje Oršanič ponašajo tudi z vrhunskimi športniki. V nedeljski oddaji Fotokluba Diana, s področja seveda lahko slišali o Orša- Znanci pred mikrofonom ga naravoslovne fotogra.je, ki ničevih načrtih ter drugem bomo spoznali tudi po tej, je na začetku povezal lov­ delu v Kozjanskem parku, v širši javnosti manj znani pla­ ce, ki so puške zamenjali največjem regijskem parku ti. Prav tako je bil predsednik za fotoaparate. Največ boste Slovenije. Skupaj na filmski predstavi Bralce Novega tednika in poslušalce Radia Celje smo ta teden spet povabili v kino Metropol na ogled sloven­skega .lma. Ker je marec v znamenju žensk in mater, smo se odločili za projekcijo romantične drame Instalaci­ja ljubezni. Foto: GrupA TUJA LESTVICA 1. PRICE TAG - JESSIE J FEAT. B. O. B (4) 2. L. I. F. E. G. O. E. S. O. N. ­ NOAH AND THE WALE (5) 3. MR. TOKYO - EVA & THE HEARTMAKER (2) 4. HIGHER - CRUZ TAIO FEAT. KYLIE & TRAVIE MCCOY (5) 5. MARRY ME (FIRST DANCE MIX) TRAIN (4) 6. LET IT RAIN - STRYDER TINCHY FEAT. MELANIE FIONA (3) 7. BORN THIS WAY - LADY GAGA (1) 8. WHEN WE FIRST KISSED HELLOGOODBYE (1) 9. SLEEPWALKER - ADAM LAMBERT (3) 10. RESCUE ME - YOU ME AT SIX (2) DOMAČA LESTVICA 1. VANILIJA - MAJA KEUC (3) 2. MALISHKA SIDDHARTA (5) 3. MOJE LUČI TABU (2) 4. LADADIDEJ APRIL (3) 5. BILO LEPO BI - NINA PUŠLAR (1) 6. BISTVO SKRITO JE OČEM OMAR (2) 7. TI SI TISTI - SYLVAIN, MIKE VALE IN HANNAH MANCINI (1) 8. VIJA VAJA VEN - HAMO & TRIB­UTE 2 LOVE (5) 9. NI VSE ZLATO ZABUKOWSKI (4) 10. EJSIDISI BRIGITA MI2 (4) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO SUNDAY - HURTS EYES WIDE SHUT - JLS FEAT. TINIE TEMPAH PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO ADIJO - MATEJA STARIČ TIME 4 REVOLUTION - ROCK PARTYZANI Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. CELJSKIH 5 PLUS 1. PRVI PLES - ANS. BRANETA KLAVŽARJA (2) 2. MED ISKRENIMI LJUDMI ŠESTICA (3) 3. ZLATA MAMI - OKROGLI MUZIKANTJE (4) 4. MINI VELIKANI VIKEND (6) 5. ABRAHAM SEM JANI IN FRANCI PIRŠ (1) PREDLOG ZA LESTVICO LJUBIL SEM TE RES ISKRENO - GOLTE SLOVENSKIH 5 PLUS 1. MOJ ŠOCEJ - IGOR IN ZLATI ZVOKI & VRČKOVNIK IRENA (4) 2. VZEMI MOJE SANJE AKORDI (3) 3. DRAGI PRIJATELJI ANS. LOJZETA SLAKA (1) 4. PRIDI KDAJ NA KAVO - ŠTAJERSKI BARONI (5) 5. MLINAR - BLOŠKI ODMEV (2) PREDLOG ZA LESTVICO ZAVRTI ME ANS. ŠTRK Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com.  MNENJA IN RAZPRAVE    V rubriki Novega tednika z naslovom Mnenja in razprave bomo vsak petek gostili mnenja predstavnikov civilne družbe, politike, gospodarstva, kulture, športa. Vsak mesec bomo odprli kakšno zanimivo družbeno aktualno temo, ki se dotika tako Celjskega kot tudi širše domovine, Slovenije in Evropske unije. Vabimo vas, da s svojimi pogledi na predstavljena mnenja sodelujete tudi vi. Naš elektronski naslov: tednik@nt-rc.si V mesecu marcu svoje mnenje o podobi knežjega mesta predstavljajo strokovnjaki Arhitekturno zrcalo Celja Naše mesto v zadnjem času zelo težko prikrije pomanj-cijah lahko pohvali s kar dve­kanje prostorske vizije in arhitekturno presežnih ambicij. ma Plečnikovima medaljama Čeprav se v celotnem mestnem prostoru na splošno vsako in tremi zlatimi svinčniki leto izvede nemalo gradbeno inženirskih posegov, je očitno, samo iz omenjenega obdo­da dodajanje ustvarjalnega arhitekturnega premisleka k bja. Škoda, da gre največkrat izvedbam v očeh naše občinske oblasti postaja skrajno na-za objekte, ki so meščanom poren in nemalokrat celo nepotreben manever. A še pred in širši strokovni javnosti v kratkim ni bilo tako. ponos, mesto v formalnem Konec leta 2005 je Mestna množice objav vrhunskih smislu pa dandanes daje vi­ občina Celje so.nancirala arhitekturnih del v domačih dez, da se le stežka identi. ­ izdajo slikovite brošure z in tujih strokovnih publika-cira z njimi. naslovom Celje 1999–2005, pregled arhitekturno urbani­ stičnih natečajev in delavnic, katere glavni urednik je bil doc. dr. Tomaž Krušec, ar­ hitekt in redni predavatelj na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V publikaciji je bilo zbranih kar sedem natečajev in dve delavnici, ki so se v obdobju dobrih petih let zvr­ stili v zvezi z najpomembnej­ šimi načrtovanimi projekti našega mesta. Pomenljivo je tudi, da so bili projekti prav vseh natečajev, razen ene­ ga, realizirani. Tudi po tem izrazito plodnem obdobju je mestna občina razpisala še nekaj javnih anonimnih, a tudi vabljenih natečajev, ki so rezultirali nekaj doda­ tnih celjskih ťbiserovŤ, pre­ poznanih celo v očeh širše strokovne javnosti. Vendarle pa malokdo iz celjske jav­ nosti ve, da se Celje poleg Kam je šlo mesto Celje? (Foto: Gorazd Furman Oman) iz Društva arhitektov in urbanistov Celje. Če se je Celje v obdobju bolj opazne prostorske in­arhitekturnega razcveta pov-tervencije, ki se v zadnjem zpelo na zemljevid arhitek-času dogajajo ali načrtujejo turno zanimivih evropskih na izpostavljenih mestnih lo­mest, je v zadnjem času z kacijah, na silo spreminjajo nekaterimi posameznimi, merilo in doživetje mestnega povsem nepremišljenimi, prostora ter mu po nepotreb­stihijskimi in interesno skraj-nem zmanjšujejo kulturno in no ozko usmerjenimi pose-bivanjsko vrednost. Arhitek­gi pokazalo tudi svoj drugi, turno angažiranost je očitno manj privlačen obraz. Naj-izpodrinil vsemogočen apetit kapitala, ki izkorišča vse raz­sežnosti formalnih toleranc obstoječe zakonodaje. Žal seveda s popolno odsotno­stjo kritičnosti regulatorjev, kar naj bi vloga odgovornega ťgospodarja domačega dvo­riščaŤ bila. Morda se komu zdi otročje preprosto, a vendar je v na­šem skupnem interesu le to, da naše mesto znova postane prijazno in privlačno. Da pre­pozna svojo vlogo v času in prostoru ter svoje čare izkori­sti v svoj prid. Da zagovarja in uporabi dobre arhitekturne in urbanistične posege za svojo promocijo in da na njih gradi prepoznavnost v svetu, kot to v razvitejših mestih počnejo že desetletja. In da nenaza­dnje postane mesto zadovolj­nih prebivalcev, ki so dobro podučeni in ponosni na uspe­šnost lokalne arhitekture ter znajo ceniti dobro izdelano mestno prostorsko vizijo in jasno začrtano razvojno stra­tegijo. Vse to je sicer že bilo, a nazadnje pred petdesetimi ali vsaj tridesetimi leti, ko so Celjani še lahko ťživeliŤ po­teze načrtovane prihodnosti mesta. Miha Završnik Društvo arhitektov in urbanistov Celje Z energijo v nov jutri Pogledi mladih na okolje oziroma ťza in protiŤ o (ne)obnovljivih virih energije za prihodnost O tem, da so obnovljivi viri energije naša prihodnost in da so trda goriva in jedrska energija edina varna ter učinkovita naložba v nadalj­nji razvoj, so se pred dnevi kresala mnenja mladih na Gimnaziji Celje – Center. Ko so se argumenti za in pro-ti že skoraj razvili v resno razpravo, je vmes posegel okoljski minister Roko Žar­nić. Strinjal se je, da lahko obe stališči razumemo kot pravilni, saj se s tem hote ali nehote srečujemo vsak dan, pri čemer je mlade izkuše­no podučil, da smo bolj kot energija problem ljudje. Mnogo mladih se strinja, da sončna, vetrna in geotermalna ter druga naravna energija ne onesnažujejo okolja ter da bi lahko bili z njihovo uporabo naša država in z njo Celjska kotlina bolj čisti. ťObnovljivi viri energije lahko v prihodnje pomenijo večjo konkurenč­nost in neodvisnost od držav, od katerih smo odvisni zaradi zalog nafte in zemeljskega pli­na,Ť pravi gimnazijka in vneta zagovornica tovrstne energije Mojca Hunski. ťNaftna kriza nas venomer prizadene z višji­mi cenami goriv, četudi nima­mo nič skupnega s političnimi in z drugimi razmerami v dr­žavah uvoznicah, prav tako ni­smo krivi za njihove sosedske spore, kot je spor med Rusijo in Ukrajino,Ť doda Tanja Černo­ša. Zagovorniki energije, ki jo nudi narava, še poudarjajo, da bo cena surovin še naprej rasla in bodo zaradi tega dostopne le nekaterim. ťZaloge fosilnih go­riv so omejene. Že ime pove, da so naravni viri obnovljivi, kar pomeni, da te energije ne bo ni­koli zmanjkalo. Sami jo bomo proizvajali, z njo gospodarili in živeli od nje,Ť prihodnji scenarij razloži Klara Kotnik. Mladi so še prepričani, da so obnovljivi viri energije bolj varni od jedr­ske energije, nafte in zemeljske­ga plina. Medtem ko slednja s toplogrednimi plini povzročata podnebne spremembe, so je­drske elektrarne in njihovi od­padki grožnja celotnemu svetu in človeštvu. ťŽelimo okoljsko čisto Slovenijo, ki bo uporablja­la čisto, cenejšo in obnovljivo energijo,Ť še pravijo. Jedrska pred energijo iz narave ťBrez sonca in vetra, s pre­malo vode in ustrezne zemlje smo bosi,Ť je slikovit Martin Paskvale ob tem, ko se trudi najti čim več argumentov o smotrnosti uporabe neob­novljive energije. Kot pravi, bodo novi nuklearni genera­torji četrte generacije leta 2025 naredili velik korak k varo­vanju okolja in izkoriščanju energije. Jedrska elektrarna Krško bo tako nadgradila ge­neratorje, s pomočjo katerih bomo dobili boljšo in cenejšo energijo v primerjavi z drugi­mi viri. Anže Lamut nedavno katastrofo v jedrski elektrar­ni Fukušima na Japonskem označuje kot pretirano in negativno kampanjo proti jedrski energiji. Možnost po­dobne nesreče v Krškem iz­ključuje, ker da je elektrarna v notranjosti države in stran od potresnega območja, prav tako se Slovencem ni treba bati uničujočih cunamijev, medtem ko je človeška napa­ka zanemarljiva. ťV jedrsko energijo smo v vseh teh le­tih vložili na milijone evrov, zaradi česar se tehnologija izjemno hitro razvija in je ne­primerljivo boljša od razvoja obnovljivih virov. Prihodnost predstavljajo še hidroelektrar­ne, zemeljski plin in nafta, za katero se zdi, da jo primanjku­je, vendar vselej najdejo nova črpališča.Ť Zagovorniki trdih goriv in jedrske energije še opozarjajo na visoke stroške postavitve sončnih in vetrnih elektrarn ter izločanje škodlji­vega ogljikovega dioksida pri izgorevanju lesne biomase. MATEJA JAZBEC INFORMACIJE IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE OMETE, GRADIMO STANOVANJSKE OBJEKTE Č VITA-TERM OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE GSM:040 462 808 Tel./Fax.:083 894 862 www.vitaterm.si PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI ZANESLJIVA DANSKA KVALITETA INFORMACIJE AKCIJA / PISMA BRALCEV DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Elegantno do novega rekorda! Naša akcija Do polnega vozička brez mošnjička je zdaj že dobro znana in tudi odlično sprejeta. Dokaz za to je tudi vsak teden večje število kuponov, izrezanih iz Novega tednika. Ta te­den smo jih prejeli skoraj osemsto! Nekaj jih je zagotovo po­slal tudi Anton Obrovnik iz Laškega, saj je bil prav on srečni izžrebanec, ki je to­krat lahko z nami nakupoval brezplačno. In da je bilo pre­senečenje še večje, smo ga poklicali ravno takrat, ko je že obupal nad tem, da bomo poklicali ravno njega, in se je lotil izpolnjevanja kupona za sodelovanje v akciji pri­hodnji teden. In da je bilo veselje še večje, je imel tudi dobro spisan nakupovalni listek pri roki. Torej se je nakupovanje lahko začelo. Pa smo najprej v voziček vrgli mleko, nato še maslo, skuto in celega piščanca, nato piščančji file, mleto meso, vampe, goveje meso, suhomesnate izdelke, kot so salama, pršut, savinjski želodec, panceta, zašinek, prekajen svinjski in goveji jezik, hamburška slanina, krača, pečeni kare, nato so v voziček romale tirolska, pi-ščančja salama, šunkarica, mortadela, tlačenka in na koncu še olivno, bučno in belo olje ter nekaj paštet. In so se iztekle tri minute. A ker Antonu še ni bilo dovolj, mu je sreča namenila še eno do­datno minuto nakupovanja. In tako je Srečko, tako ga je preimenovala žena, ker je bila sreda res njegov dan, voziček napolnil še s kavo, kakavom, sladkorjem, ke­ksi, z jajci in s hrenovkami.Še dobro, da se je tudi do­datna minuta nakupovanja iztekla, saj Saša in Simona, ki sta nakupovali za Anto­na, skoraj nista imeli več prostora v nakupovalnem vozičku. Sta pa obe potrdi­li, da je bilo tokratno naku­povanje eno bolj umirjenih. Seveda, ko pa je imel Anton odlično napisan nakupoval­ni listek. Zdaj pa le hitro v trgovino v Planet Tuš Celje in si nare­dite seznam za nakupovanje, spoštovane bralke in bralci. Morda bomo prihodnji teden poklicali prav vas. Seveda, če boste poslali kupon, ki ga najdete tudi v tokratnem Novem tedniku. SAŠA PUKL Anton Obrovnik je voziček napolnil za rekordnih 215, 94 evra.(Foto: GrupA) Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v bom zdržala. Spopad je tra-s tovornjaki, naložili svoje ki so sodelovali pri izvedbi pomagali, posebna hvala pa skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in jal zelo dolgo, vse do šestih žrtve in jih odpeljali. Jaz pa te prireditve. Izvedbo prire-gre ravnateljici Osnovne šole popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne zvečer. Včasih sem dvignila sem hotela domov na Do-ditve so omogočili: medijski Vojnik ter gospe Olgi Kovač. presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu glavo, da bi videla, kaj se do-brno. Bila sem okrvavljena pokrovitelj Novi tednik in Hvala tudi vsem donator­oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili ne­gaja. Pred menoj je bilo pol-od nemške krvi. Gospodinja Radio Celje, Generalni po-jem, in sicer so to: Akvizitor,sporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena no praznih nabojev, pšenica mi je rekla, naj počakam, da krovitelj Trakom, d. o. o., ter d. o. o., Višnja vas, Šeško, d. s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko je bila uničena, moje prazne Nemci odidejo. Pobrali so Občina Šentjur, KS Slivnica o. o., Socka, Kramar Anton, s. avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V steklenice pa so ostale cele. odeje in rjuhe in v njih nosi-pri Celju, KS Loka pri Žusmu p., Razdelj, Oto Samec iz Nove časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja Videla sem, kako je nekdo li svoje vojake. Ko so odšli, in KS Sveti Štefan. Cerkve, Suzana Urlep, s. p., ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ustrelil v slamnato streho, so jih partizani zasledovali. PD Žusem Velenje, Ostri, d. o. o., Vojnik, prijazne ljudi, jih spraševala, ki je zagorela, potem pa še Tudi jaz sem hkrati vesela in Hotko, d. o. o., Vojnik, Martin kod moram iti, da sem prišla stavba. Začele so goreti hiše objokana odšla proti domu. Rejenci bodo šli Kamenik, s. p., Socka, Gostil- PREJELI v Celje. V bolnišnici sem hra-v Hrenovi. Videla sem, kako Doma so bili zelo v skrbeh na morje na Stolec iz Nove Cerkve, Pe-SMO no predala sestri. Slovo pa bi so Nemci po pšenici pobirali zame, ko pa sem se vrnila, smo V Društvu rejnic celjske karna MA&DA iz Velenja in bilo skoraj zadnje. svoje okrvavljene in razme-bili vsi zelo veseli. Prepričana regije se zahvaljujemo vsem Občina Polzela ter združenje Nikdar pozabljen Od sestre sem zvečer odšla sarjene tovariše in jih nosili sem, da so me obvarovali Bog, obiskovalcem našega do-Sazas. 6. maj 1945 k mamini prijateljici v Zidan-za zid hiše za cesto, ki se ji Marija in moj angel varuh, ker brodelnega koncerta, ki je Zaradi vaše podpore bodo Sem upokojenka iz Do-škovi ulici Tereziji Trnovšek. reče Pri Kovaču. Bilo jih je od sem bila prej v Celju pri maši, bil 13. marca v večnamenski naši rejenci uživali počitnice brne, stara 79 let. Preživela Pri njej sem večerjala in pre-ceste in skoraj do strehe. spovedi in obhajilu.dvorani POŠ v Novi Cerkvi. v Izoli! sem drugo svetovno vojno, spala. Zjutraj sva šli še k Ko je bila ura okoli šest po-MARTINA ŽUŽEK, Hvala vsem nastopajočim ter TEREZIJA HLADIN, stara komaj štirinajst let. maši. Okoli devete ure sem poldne in ni bilo nobenega Dobrna vsem, ki ste nam kakorkoli predsednica društva Rada bi, da bi tudi drugi iz-si oprtala nahrbtnik s pra-Nemca več, sem se tudi jaz vedeli, kaj sem doživela ob znimi steklenicami, Terezija v groznem strahu dvignila koncu vojne in kaj je takrat pa mi je svetovala, naj se ne iz jarka. Vendar so partizani ZAHVALE pretrpela vas Hrenova pri vračam skozi Šmartno, am-še vedno streljali pred menoj Uspešen prvi Novi Cerkvi. Bilo je tik ob pak naj grem skozi Gaberje, in za menoj na cesto, vendar koncu vojne. Ponoči so prišli Škofjo vas, Vojnik in Novo me, hvala Bogu, ni zadela no-pohod partizani in odvedli 18-letno Cerkev. bena krogla. Tudi jaz sem šla V Planinskem društvu sestro Marijo Oprčkal, da jim Utrujena sem hodila po v tisto hišo, ki je bila obdana Žusem smo letos 12. marca je morala po hišah kazati, kje slabi makadamski cesti in z mrtvimi Nemci. V veži sem prvič, v prihodnjih letih pa so 16-letni fantje, ki so jih po-bilo me je strah, ko sem sre-se vsa izmučena usedla na bomo tradicionalno, v čast tem vzeli s seboj v krvavi boj čevala nemške tovornjake s stopnice, ki vodijo na pod-žensk ob njihovem prazni-Neurejena Višnja Če imate težave in ne za zmago. Pri tem se je tako polno vojakov. Ko sem bila strešje. V hiši je bila bolnica, ku – dnevu žena, organizirali vas veste, kam bi se obrnili, prehladila, da so se ji vnele kakšnih petnajst metrov od pravo razdejanje. S postelj je pohod Sto žensk na Žusem. Bralka iz Dobrne med lahko pokličete številko oči in je morala za en teden kapele v Hrenovi, bilo je oko-bilo vse pobrano in pokrito Čeprav smo pohod letos or-vožnjo z avtobusom opaža našega Modrega telefona v celjsko bolnišnico. Ker je li enajste ure, je s šmarske po tleh, kjer so Nemci reše-ganizirali prvič, je bil izredno v Višnji vasi pri Vojniku ne­ 031/569-581, vsak dan bila v bolnišnici ob koncu strani padel strel na Nemce, vali svoje ranjence. Čez de-lepo obiskan. Pohoda se je urejeno območje nekdanje med 10. in 17. uro. Svoja vojne hrana zelo slaba, bilo med katerimi sem bila tudi set minut je prišel do mene udeležilo približno 150 poho-žage, kar jo zelo moti. Čez vprašanja za Modri telefon je v začetku maja 1945, me je jaz. Verjetno sem se prva Nemec in me prosil, naj mu dnic iz zelo različnih krajev v ograjo opaža tudi različno lahko med ponedeljkom mama Justina Oprčkal čez tri vrgla v jarek ob cesti. Pred prinesem vodo, vendar sem naši bližnji in daljni okolici. navlako ter razpadajoči ko­ in petkom zastavite tudi dni tja poslala z nekaj hrane menoj je ležal Nemec z br-mu odgovorila, da nisem tu Pohodnice so bile nad idejo zolec. po telefonu 42-25-158. za sestro. Spekla je mlečni zostrelko, za menoj pa dru-doma. Iz kuhinje je prišla go-zelo navdušene, kar bo pozi-Nataša Kos, vodja med­kruh in pripravila tri litre gi. Napadali so nas partizani, spodinja in me vprašala, od tivno vplivalo na promocijo občinskega inšpektorata in kuhanega mleka. To sem v nekaj Nemcev je takoj padlo. kod sem se vzela, ko pa je bil našega kraja in vseh društve-redarstva, odgovarja: ťOme-potrebnega za izvedbo sa­šolskem nahrbtniku peš ne-Vojak pred menoj je streljal skoraj ves dan boj. Ko sem nih aktivnosti, še posebej na njeno zemljišče je v zasebni nacije. Upamo, da bo bralka sla čez Lanšperk in Šmartno z brzostrelko in njegovi voja-ji povedala, me je povabila izgradnjo Stolpa ljubezni. lasti. Občina Vojnik je že kmalu opazila, da se je zače­v Rožni dolini, čeprav poti ški čevlji so me udarjali v gla-v kuhinjo in mi skuhala čaj. Zahvaljujemo se vsem po-navezala stik z lastnikom la sanacija.Ť nisem poznala. Srečala sem vo in mislila sem, da tega ne Čez pol ure so prišli Nemci kroviteljem in vsem ostalim, zemljišča, ki se je lotil vsega BRANE JERANKO MALI OGLASI - INFORMACIJE MOTORNA VOZILA Prodam DOBRO ohranjen motor Jmstar, letnik 2007, prvi lastnik, registriran do 3. 9. 2011, moč 50 kb, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5796-098, 051 636-630. 1088 MOTORNO kolo skuter Baotian 490 T, letnik 2007, prodam. Telefon 040 882-795. 1117 CITROEN saxo, letnik 10/1999, registriran do 10/2011, prevoženih 78.000 km, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 258-754. 1131 GOLF III tdi, letnik 1996/97, 5 vrat, do­bro ohranjen, vsa oprema, prodam za 2.200 EUR. Telefon 041 240-580.  1139 PEUGEOT 406, dobro ohranjen, letnik 1995, vreden ogleda, prodam. Telefon 031 862-931. 1159 PEUGEOT 306 1,4, letnik 1998, peugeot 106, letnik 1998, 800 EUR eden, reg. vse leto in peugeot 306 po delih, v Šen­tjurju, prodam. Telefon 051 306-959.  Š117 Odkup zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA AdAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje KUPIm RABLJENA vozila, od letnika 1997, kakr­šna koli, kupim. Telefon 041 708-497.  Š5 VOZILO, celo ali poškodovano, gotovina in prepis takoj, kupim z gotovino. Telefon 031 783-047. Š104 STROJI Prodam TRAKTOR Stayer, 18 KS, starejši letnik, izpraven, primeren za veterana, pro-dam. Telefon 041 421-588. 1061 TRAKTOR Ursus 335, letnik 1987, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 915-982. Š110 SAMONAKLADALKO in pajek Sip, Bcs kosilnico diesel, 127 cm in trosilec hlevskega gnoja Sip, prodam. Telefon 031 426-245.p NAKLADALKO Sip, 16 m3, hidravlični dvig pobiralne, dobro ohranjeno, prodam ali menjam za večjo. Telefon 031 640­437. 1166 KUPIm TRAKTOR, prikolico, trosilec, kosilnico, mo­tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1048 DOBRO ohranjeno nakladalko za seno, številka 14 ali 15, kupim. Telefon (03) 5738-075, 041 627-802. 1145 POSEST Prodam CELJE, Ostrožno. Vrstno hišo, v 4. grad­beni fazi, velikost 130 m2, prodam za 120.000 EUR. Telefon 041 389-238.  826 V ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2. Pred kratkim menjava strehe in celotnega stavbnega pohištva ter izolacija strehe. Primerno tudi za večjo družino. Telefon 041 560-539. 844 h....e ............e....˜..e.­.­.­ s.˜........e.ˆ...ecaąejˆ..ˆ aLe¤ceŚLe!!a ....Ž11...­..3.....­..ą ...­....ˆ.......ˆ........­..2e ....Í..3.....­.. CELJE – Ostrožno Na lepi in sončni legi pro­damo stanovanjsko hišo l. 1999 v dveh etažah, skupna površina je 235 m2 na parceli vel. 427 m2. Hiša ima izredno dobro razporeditev. Stano­vanje je zelo svetlo, lepo ure­jeno in opremljeno, priporo­čamo ogled. Cena: 290.000 EUR Info: 031 360 072 karmen.dokler@sz-atrij.si MANJŠI novejši dvojček z zemljo, 5 km iz Celja, prodam. Telefon 031 645-091.  1157 V OBRTNI coni Trnovlje, Kulturniška ulica, prodam komunalno urejeno parcelo in najcenejšo na tem področju. Cena 60 EUR/m2. Dostop po asfaltu, kana­lizacijski priključek, utrjen parkirni prostor, 1.350 m2 celotne površine. Telefon 031 687-176.Š101 DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, vsi pri­ključki, parcela 700 m2, garaža, sonč­no, mirno, prodam za 199.000 EUR. Telefon 051 800-370. 1058 KOMUNALNO opremljeno parcelo, na re­laciji Vojnik-Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 1122 PARCELO, na kateri so objekti in starejša hiša, od Celja oddaljeno le 8 km, pro-dam. Telefon 041 756-790. 1168 GOZD, 19.000 m2, pod Bočem, občina Ro­gaška Slatina, prodam po zelo ugodni ceni. Možna gradnja brunarice. Infor­macije po telefonu 031 802-970, samo med 19. in 20. uro.Š120 BIVALNI vikend z vinogradom, Sveti Štefan, okolica, prodam. Telefon 041 484-373. 1178 KUPIm BIVALNI vikend ali zemljišče v okolici Šmarja, Šentjurja, Kozjanskega, ku­pim. Telefon 031 687-477.Š104 oddam BISTRO, 55 m2, opremljen, oddam ali prodam. Telefon 041 720-579. 885 VINOGRAD oddam v najem. Telefon 041 521-973. 1092 KEMIČNO čistilnico v Celju ( Nova vas) s poslovalnico v Žalcu oddam v najem. Informacije po telefonu 031 757-894, po 17.uri.n PROSTOR za skladišče ali priročno delav­nico ob cesti Arclin–Ljubečna dajem v najem. Telefon 041 262-063, 041 523-295. 1156 PRODAJNI prostor za namestitev avtomo­bilov, v velikosti 771 m2, z utrjenim gramoznim tamponom, ob magistralni cesti Žalec–Celje, oddamo. Telefon 041 611-660.n mENJam POČITNIŠKO hišo v Sutomoru v Črni gori menjam za večsobno stanovanje ali hišo v Savinjski dolini. V počitniški hiši so trije apartmaji, do morja približno 300 m. Telefon 031 604-558. 1113 STANOVANJE Prodam DVOSOBNO opremljeno stanovanje, v Šen­tjurju, prenovljeno 2010, klima, nizki stroški, prodam. Telefon 041 236-444.  825 ŠTORE, Lipa. Prodam trisobno čisto sta­novanje, 80 m2, z garažo, v bloku, vsi števci, klima, 3. nadstropje. Telefon 041 847-093.p OPREMLJENO dvosobno stanovanje, na Otoku, 53 m2, vpisano v ZK, prodam. Telefon 041 710-374. 1090 ENOSOBNO stanovanje v Štorah, 47,91 m2, novogradnja, vseljivo takoj, brez opreme, vsi priključki, dvigalo, 1. nad­stropje, parkirni prostor v varovani ga­raži, prodamo. Za ogled in informacije pokličite 051 337-177.n oddam DVOINPOLSOBNO stanovanje v Kajuhovi ulici v Celju, renovirano 2010, oddam zaposlenemu paru. Najemnina: 350 EUR + stroški. Telefon 041 935-131.  933 OPREMLJENO enosobno stanovanje od­dam urejenemu paru srednjih let. Telefon 041 884-757. 1130 OPREMLJENO dvoinpolsobno stanovanje, v centru Celja, oddam v najem. Informa­cije po telefonu 031 208-006. 1128 CELJE, center, 70 m2. Za daljše obdobje oddam prenovljeno, opremljeno trisob­no stanovanje, vseljivo takoj. Telefon 051 443-333, Borut. 1136 DVOSOBNO stanovanje, 58 m2, v Arclinu, oddam. Telefon 041 726-516. 1141 Ženitna posredovalnica Zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-37803/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold TRISOBNO stanovanje v centru mesta, opremljeno, oddamo. Telefon 041 730-720. 1139 OPREMLJENO enoinpolsobno stanovanje oddam paru. Telefon 051 329-450.  1142 DVOSOBNO stanovanje, poseben vhod, od­dam v najem mirnim osebam. Telefon 031 645-091. 1157 OPREMA Prodam HLADILNIK, pralni stroj, štedilnik, zamrzo­valno skrinjo, sedežno, mizo, stole in ostalo prodam. Telefon 040 869-481.  1176 ŽIVALI Prodam PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 1172 PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090. Š56 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Tele­fon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin. 878 PRAŠIČE od 20 do 200 kg, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. Š86 PRAŠIČE, težke od 30 do 80 kg, ugodno prodamo. Možna tudi dostava. Telefon 041 655-528. Š96 ČEBELJE družine, zdrave, z lanskimi mati­cami, na 7 in 9 AŽ satih, okolica Celja, prodam. Telefon 040 688-876.1008 JAGNJETA ugodno prodam. Telefon 041 628-156. Š107 JARKICE na začetku nesnosti, grahaste, črne, beli susex, ameriške hajlajn, rjave in bele lahke ter enoletne rjave in črne kokoši, za nesnost ali zakol, po naročilu tudi očiščene, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in enomesečne brojlerje za dopitanje, Prodajamo dnevno sveža jajca. Večje količine dostavimo. Telefon (03) 700­1446. 916 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763­800.p MLADO kravo simentalko, po teletu in telico limuzin, težko približno 200 kg, prodam. Telefon 031 259-636.1067 DEVET mesecev starega žrebca križanca, lepo vzgojenega, vajenega dvigovanja nog, prodam. Telefon 041 641-650.  989 JARKICE, rjave, grahaste in črne, pred ne­snostjo, cepljene, vam nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677. n MALI OGLASI - INFORMACIJE DVE telici simentalki, breji, pašni, prodam. Telefon 031 696-644. 1105 KOBILA pinto in postrvji sivec naprodaj. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 051 215-863. 1109 TRI mlade ovce in pet jagenjčkov prodam. Telefon 031 642-504.Š109 OVCE po izbiri, v okolici Vojnika, prodam. Telefon 041 932-160. 1120 BIKCA simentalca/ls, 160 kg, ugodno prodamo. Telefon 041 783-863.1115 PRAŠIČA za zakol, težkega približno 200 kg, rejenega z domačo hrano, ugodno prodamo. Smo iz okolice Grobelnega. Telefon (03) 5794-058. 1138 PINOCCHIO, D. O. O. OUTLET- INDUSTRIJSKA PRODAJALNA PETROVČE 115, 3301 PETROVČE IŠČEMO kandidatko za delo TRGOVINSKI POSLOVODJA (M/Ž) Informacije v PINOCCHIO, d. o. o., Gosposka 1, 3000 Celje. Prijave z življenjepisom sprejemamo na e-naslov: ek@pinocchio.si do 22. 4. 2011 Zaposlimo delavca lesne stroke s končano IV. ali V. stopnjo izobrazbe MIZARJA/LESNEGA TEHNIKA • pasivno znanje nemškega jezika • izpit B-kategorije • delo z računalnikom PRIJAVE NA NASLOV: TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, pro-dam. Telefon 040 312-588. 1148 BIKCA, sivo rjavega, starega tri tedne, pro-dam. Telefon (03) 5739-289. 1149 ZAJCE nemške orjake, samce in samice, ugodno prodam. Telefon 031 880-878.  1147 KRAVO, dobro molznico, s teletom ali brez, prodam. Telefon 031 510-764. 1151 PRAŠIČE, od 25 do 70 kg, prodam. Telefon 582-4048. 1152 DVE pašni telički simentalki, stari 11 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 288-114.Š121 DVA bikca simentalca, težka 200 in 220 kg, prodam. Telefon 030 693-866.  Š123 KRAVO simentalko, z drugim teletom, pa-šno, prodam. Telefon 031 221-243.  1160 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, stare 8 te­dnov, z rodovnikom, vrhunskih staršev, prodam. Telefon 031 201-780. 1163 DVA pava, samca in samico, stara 10 me­secev, prodam. Telefon 031 705-771.  Š114 TRI bikce, čb, težke od 140 do 150 kg, prodam. Telefon 031 586-514.Š126 KUPIM VSE vrste krav in telic za izvoz odkupuje­mo. Telefon 040 647-223.Š832 DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.Š87 BIKCA ali teličko simentalca, starega do 14 dni, po možnosti brez številke, kupim. Telefon 041 801-724. 1116 KMETIJSKI PRIDELKI ProdaM BELO in rdeče vino, možna dostava, ugo­dna cena, prodam. Telefon 041 382­735.p CIPRESE za žive meje, navadne in sma­ragd, ugodno prodam. Telefon 041 573-863. 979 SILAŽNE bale ugodno prodamo. Telefon 031 734-832. Š103 RDEČE vino modra frankinja, žametna čr­nina, prodam. Telefon 041 628-156.  Š107 SENO prodam. Telefon 031 810-220.  1087 SILAŽNE bale ugodno prodam. Telefon 040 808-428. 1096 SENO v razsutem stanju prodam. Telefon 031 515-183. 1102 STAR goveji prepereli gnoj (kompost) prodam. Telefon 051 606-955.1130 VINO kraški teran, odličen, ugodno pro-dam, tudi dostavim. Telefon 041 614­862.p BELO mešano vino, s sladkogorskega vinorodnega okoliša, cena 1 EUR/l, prodam. Telefon 041 910-577. 1165 HLEVSKI gnoj, tlačen, 5 EUR/m3, prodam. Primož Anderlič, telefon 041 988-076.  Š125 KONJSKI gnoj, za vrt in vinograd, prodam. Telefon (03) 5797-061.Š116 PodarIM HLEVSKI gnoj, okolica Frankolovega, po­darim. Telefon 031 705-771.Š114 OSTALO ProdaM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali krat­ko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.p VISOKO kakovostne bukove brikete Fish­ner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683.n SENO v kockah in betonske stebre, okolica Laškega–Lahomno, prodam. Telefon 051 228-922. 99 UNIVERZALNI avtomobilski strešni nosilec 2P43, za pralina, ugodno prodam. Te­lefon 041 693-692. 1049 STREŠNO opeko Bramac, rdečo, 1.040 ko­sov, prodamo. Telefon (03) 492-8830.  1095 BETONSKO železo, v kolobarjih, 600 kg, fi 10 in fi 12, prodam. Telefon 041 806­124. 1124 KRAVO simentalko, v 8 mesecu brejosti, četrto tele, vredno ogleda, slivovko ter mešano belo in rdeče cepljeno vino, prodamo. Telefon 031 458-681.  1133 TELICI simentalki, plemenski, težki 180 in 250 kg in metrska drva, 20 m, pro-dam. Telefon (03) 573-8019.L97 SUHE ťfosneŤ, smreka, bor ter hrastove deske colarice, prodam. Telefon 040 827-587, 5732-355. 1150 SUHA, razžagana bukova drva, z dostavo, prodam. Telefon 5772-385. 1154 4 m suhih drv, ťrakle, prekleŤ, po na­ročilu in kostanjeve kole po naročilu, prodam. Telefon 070 744-487.p NOVO žensko mestno kolo, rdeče barve, s košaro, 6 prestav, prodam. Telefon 031 353-616. 1164 STREŠNO opeko Kikinda Vinkovci, rabljeno in kosilnico Bucher, prodam. Telefon 041 815-455. 1174 SEKULAR z motorjem, 3. faza in hladilno omaro, ugodno prodam. Telefon (03) 5740-639, 051 318-570. 1173 oddaM ŠIVALNI stroj, z omarico, potreben manjše­ga popravila in klubsko mizico, odda­mo. Telefon 5743-738, 041 538-220.  1161 ZMENKI MOŠKI, 45 let, 165, s hišo, avtomobilom, službo, iščem žensko iz okolice Celja za resno zvezo. Telefon 041 942-074.  1028 56-letni moški išče žensko za prijatelj­stvo ali kaj več. Telefon 070 647-035.  1019 ZAPOSLITEV IŠČEMO delavca za delovno mesto krovec. Informacije po telefonu 040 682-838. Plohl, d. o. o., Ločica ob Savinji 56 i, Polzela. 1169 IŠČEM kakršno koli delo. Imam izkušnje na tovornih vozilih, traktorjih, bagrih, viličarjih ter pridobljene izpite za tgm mehanizacijo. Iščem delo po Sloveniji. Telefon 041 756-790.Š1221167 ZAPOSLIM samostojno frizerko, v Celju, za nedoločen čas. Frizerstvo Zinka Pasa­rič, s. p., Cankarjeva ulica 21, Šentjur, telefon 031 375-646.Š118 RAZNO POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n INŠTRUKCIJE angleščine, matematike, fizi­ke in prevode slo-ang, nudimo. Telefon 031 793-430. Jezikovno društvo Barve jezika, Trubarjeva 53 b, Celje. 897 PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n HIPKO vam ugodno nudi selitve in kombi prevoze. Hitro in zanesljivo. Vse dni v tednu. Telefon 031 732-381. Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, Lesično.n IZVAJAMO hišniške storitve, čiščenje blo­kov, košnjo in urejanje zelenic, ureja­nje grobov. Bojan Šet, s. p., Kvedrova 39, Šentjur, telefon 031 633-966.  1099 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Tone Aplenc, Prekorje 29, Škofja vas, telefon (03) 541-5011, 041 531-976. 1146 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 1179 Laško Poročila sta se: Jožica MLINARIČ in Uroš BRUN­ČEK, oba iz Hrastnika. Velenje Poročili so se: Alesa Anja MUSTAR iz Laškega in Ema­nuel Leonardo ALANIZ iz Argentine, Nina BJEGOVIĆ iz Beograda in Rok DOLIN­ŠEK iz Ljubljane. Zlato poroko sta prazno­vala Marija in Jože MELAN­ŠEK iz Velenja ter Irena in Pavel BAHČ iz Velenja. Celje Umrli so: Angela HRO­POT iz Celja, 83 let, Albina KRITER iz Celja, 80 let, Peter BENKO iz Zagorja ob Savi, 74 let, Branko BEVC iz Velenja, 58 let, Margareta TURK iz Žalca, 67 let, Ana CEHNER iz Šentjurja, 90 let, Emilija TO­MELJ iz Žalca, 79 let, Boris LAVBIČ iz Celja, 34 let, Janez PODPEČAN iz Celja, 71 let, Štefanija BOBNIČ iz Celja, 72 let, Jožefa FECE iz Celja, 88 let, Marija HABE iz Laškega, 80 let, Antonija JAKOPIČ iz Laškega, 88 let, Anto BAJIĆ iz Celja, 76 let, Alojzija JA­GRIČ iz Celja, 83 let, Vida MASTNAK iz Celja, 83 let, Franc VERBOVŠEK iz Šen­tjurja, 72 let, Štefan DREV iz Gavc, 82 let, Rudolf ŽO­HAR iz Celja, 71 let, Marija POLENŠEK iz Selc, 85 let. Laško Umrla sta: Dragan VUJIĆ iz Ljubljane, 78 let, Leopol­dina OBLAK iz Laziš, 86 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ana TOVORNIK iz Loke pri Planini, 79 let, Ana DROBNE iz Šmarja pri Jelšah, 96 let, Ignacij FRIDL iz Vetrnika, 85 let, Mirjana MAJERIČ iz Lesična, 33 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Franc MELAN­ŠEK iz Lopace, 60 let, Ivana REPNIK iz Dramelj, 76 let, Veronika ANDERLIČ iz Pri­moža pri Šentjurju, 83 let, Franc JANČIČ iz Šentjurja, 64 let, Primož SMODEJ iz Zagaja pri Ponikvi, 28 let. Žalec Umrli so: Ivana CENCEN iz Žalca, 62 let, Katarina PO­LAK s Polzele, 67 let, Henrik HORVAT iz Levca, 83 let, Ivana PORNAT s Prevalj, 80 let, Tomaž ŽAGAR iz Vrbja, 52 let, Frančiška LESJAK iz Jeronima, 85 let, Stanislava PODGORŠEK iz Šentruperta, 79 let, Viktorija TURNŠEK iz Andraža, 70 let, Pavla SITER iz Pernovega, 84 let, Leon MEŽNAR iz Domžal, 67 let, Jože ŠTRAVS iz Vrbja, 63 let. Velenje Umrli so: Roman ZILLI iz Velenja, 62 let, Franc KU­MAR iz Šmartnega ob Paki, 90 let, Paula PAJER iz Ve­lenja, 84 let, Milan MARO­ INFORMACIJE VODOVNIK iz Žalca, 79 let, Viktor GLAVNIK iz Šoštanja, 69 let, Danijel TURNŠEK iz Šmartnega ob Paki, 49 let. Mozirje Umrli so: Martin TE­SOVNIK iz Savine, 81 let, Maksimiljan OBOJNIK iz Radegunde, 76 let, Anton PLANOVŠEK iz Dobletine, 73 let. 30 VODNIK Spored od 25. 3. do 28. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Zlatolaska – animirana družinska ko­medija 3D 12.50, 15.00 jutranje veselje – komedija (11.10 nedelja), 16.25 Moja neprava žena – romantična ko­medija 20.10, 22.40 Divja vožnja – akcija 3D 21.40, 23.59 Rango – animirana družinska pustolo­vščina, sinh. (10.50, 13.10 nedelja) 15.30, 17.50 Usodni – znanstveno – fantastični tri­ler 12.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 justin Bieber – glasbeni dokumenta­rec 17.00, 19.20 Obred – grozljivka 14.00, 16.30, 19.00, 21.25, 23.55 Paul – znanstveno-fantastična kome­dija 12.10, 16.10, 18.30, 20.50, 23.10 Kako veš – romantična komedija 11.05, 13.35, 16.05, 18.35, 21.10, 23.40 Odklenjen – triler 13.00, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 Prikriti udarec – akcijski domišljijski triler 13.30, 18.50, 21.20, 23.50 legenda: vsak dan sobota, nedelja, petek, sobota PETEK in NEDELJA 18.00 Besa – drama 20.00 ženska, pištola in špagetarija – drama SOBOTA 16.00 Beli pramen: Pustolovščine malega bobra – sinh. družinski doku­mentarec 18.00 ženska, pištola in špagetarija – drama 20.00 Besa – drama NEDELJA 10.00 Zlatolaska – ameriška družinska pustolovščina, sinh. PETEK 18.00 jutranje veselje – romantična drama 20.00 Tist' dan v tednu – dokumentarec o skupini BFM 20.30 Nič osebnega – drama SOBOTA 18.00 Gremo mi po svoje – mladinska komedija 19.30 Nič osebnega – drama 20.00 jutranje veselje – romantična drama NEDELJA 16.00 Gremo mi po svoje – mladinska komedija 18.00 Nič osebnega – drama 19.00 Tist' dan v tednu – dokumentarec o skupini BFM 20.00 jutranje veselje – romantična drama razstava kozmogramov diplomirane arhitektke in slikarke Olge Pirih – Lore, do 31. 3. Galerija Elektro Celje: likovna dela celjskega slikarja Vlada Geršaka: Po­mlad prihaja, do 31. 3. Dom sv. jožef Celje: razstava likovni del z naslovom Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica jakijeva hiša – galerija Nazarje: razstava akademskega slikarja Franca Goloba, do 31. 3. Galerija Mozirje: likovna razstava Umetniki za Karitas, do 7.4. Galerija Zgornji trg Šentjur: razsta­va kiparskih del Ljubomira Melanška, do 31. 3. Kulturni center Laško: razstava li­kovne skupine Protempore, do 10. 5. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Nike Božič: Tkanja, do 28. 3.; samostojna razstava likovnih del prof. Milana Lamovca – Didija do 3. 4. Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9. Galerija Velenje: razstava Apolonije Simon in Dušana Tršarja: Srečanja, do 16. 4. Pokrajinski muzej Celje: Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, lapidarij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheolo­ška razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca – ži­vljenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško – potovanje sko­zi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo­varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Ži­veti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kra­ški ovčar pri Hermanu Lisjaku. fotografski atelje josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezeni­ne (Pokrajinski muzej M. Sobota); Med­narodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, raz­stavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški po­staji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimna­zije Celje – Center. Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do prekli­ca; Emona – mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Ženski svet(ovi): Zgodbe, gostu­jejo Muzej in galerije mesta Ljubljana, do 27. 3. Osrednja knjižnica Celje: Mavrična doživetja travnikov; razstava fotograf­skih utrinkov travniškega cvetja, do 31. 3.; Prebujanje spečih potencialov, DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEfON ZA žEN­SKE IN OTROKE - žRTVE NASILjA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR – socialna rehabilitaci­ja, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELjE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUžINSKI INŠTITUT BLIžINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELjE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek­petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUžINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstni­kov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON – skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANjA CELjE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Košarka: telovadnica Srednje zdra­vstvene šole Celje, petek med 17.00 in 18.30, brezplačna rekreacija za člane KŠOC Fly-box aerobika: dvorana Plesnega vala, Trg celjskih knezov 8, ponedeljek med 20.30 in 21.30 in sreda med 19.30 in 20.30; članice KŠOC imajo 40 % po­pust na vse cene, do 19. januarja lahko kupijo mesečno karto za 15 evrov. Uradne ure: ponedeljek in torek: med 11. in 14. uro sreda: med 9. in 16. uro četrtek in petek: med 17. in 19. uro sobota: med 10. in 12. uro INFO TOČKA SUBVENCIONIRANE ŠTUDENTSKE PREHRANE vsako sredo med 11. in 15. uro Sobota, 26. marec, ob 14.30, Telova­dnica šentjurskih olimpijcev: rekreacija; košarka, odbojka in namizni tenis Sobota, 26. marec, ob 20. uri, Pro­stor (Kulturni dom Šentjur: Di(v)jaški minikoncert; A Bit of All, Earth Shock, Riff; prost vstop Ponedeljek, 28. marec, ob 19. uri, prostori RA Kozjansko: Pilates Torek, 29. marec, ob 19. uri v P2 (Športni park Šentjur): Postopki v sili; predavanje Društva jadralnih padalcev Lintvar Sobota, 26. marec, ob 21. uri, MCC Kavarna: Jen Paches (Kanada), koncert, prost vstop BREZPLAČNA UČNA POMOČ: V aprilu in maju 2011 bodo štiri prostovoljke nudile brezplačno učno pomoč za osmo- in devetošolce OŠ Mestne občine Celje za matematiko, slovenščino, nemščino in angleščino. Več na www.mc-celje.si. w...ˆ..ˆeu{Ayjąe.­.­.­e {...Že kˆ..ąe .­.­ąe {........e ..ˆ..O:ˆąe k˜......e YąeRADIO CELJE AGENCIJA ...ˆ....Žei.....ey...­eu...e.ˆ....e....eˆ.e...3k..ˆ....Žez.ˆ:..e... .....ˆąe..e...ˆ.ˆe.ˆe...:˜.ˆe¨ąYÜe...ˆ.e..e......e v........e˜.ˆ.....Žeq....ep...... v.......e..Wˆ..ˆe......ˆ..e........e.eu..ˆe.ˆ....˜e w...ˆ..ˆe........e:........3....W..O..ąe........e..e..ˆ.....­u.ˆ......e...­e˜.­Žei.....eh..˜O...:.: ..ey...˜ejˆ..ˆe.ˆ.e.˜..e.....ˆe..ˆ......ˆe.......ˆ­..ˆ.......3..W..e.ˆ....... l3...Že.....Í..3..­..­ w..:....e...ˆ......e..e.....eh.ˆ....ˆŽe}ˆ...esˆ..: u.....Žew.ˆOˆ.....e!ŠąeLaaaejˆ..ˆąe.ˆ.ˆ...eÂaLAe¤ce NOVI TEDNIK l3...e.e..˜..˜Že....Í......ˆ..ˆ­.. cYe!Šaąe...ŽeÂaLAeY¤e¤!eaLcąeu...e.ˆ....e......e....ev........e˜.ˆ.....Žei..ˆ...ew..Oˆe{.O.9 w.........Že.....ei......ąez....ei...ˆ.ąe}..3 UREDNIŠTVO ...ˆ.e ..e.ˆ.ˆ.ąe .ˆ..e ......ˆ..e......e .ˆe!ą!ael|yeu.ˆ......e...­e˜.­Že{......ej......en.....ąe}.....er.ˆ...Oˆ.ąeu...ew..ˆ.ąey..e.3 .ˆ....ˆ..e..e!ąLael|y­eu...:...ˆŽe}ˆ..en...ˆ.­e y.:˜.....O..e..ˆ..Žep...e..... i...ˆeqˆ.....ąe.ˆ..er˜....ąew.....et......ąe|.O..e..W...ąet.....ei.ˆ:.. tˆ.ˆ:..e....:....e.ˆe¨ą§ael|y­e.e.˜....e.ˆe.ˆ...ev.........ˆŽe...­.....ˆ....­.. zˆ..O...ąez.O..e{­ev.....ąei.....ez..ˆ.:.:ąep....e {ˆ.ˆ...ŽeÂaLA¤cecYe!Ša ....:....eca¨ą¨ael|y­e.ˆ.....e............ˆ..e..3m..........Žez.ˆ...ąen.˜.h z..ˆ.:.:ąez....e.....:ąekˆ..e˜..ˆ. m..ŽeÂaLAY¤e¤!eaLcąeÂaLAY¤e¤LeY!! :˜..Že aŚaaae e aacŚ§¨!Lca­e uˆ....:ˆ...e .........el3...e˜.ˆ...O...Že.ˆ....Í..3..­.. {......e˜.ˆ...O...Že{ˆ.ew...ˆ:..e}ˆ.ˆ. ..e..........e.ˆe...:..­l3...e.ˆ...:.ˆ..e˜.ˆ...O...Že.ˆ.....­.ˆ....Í..3..­.. sˆ.......Že{....ek...ˆ. z..ˆ.ˆe.......e..eˆ.ˆ..­e..O..Že..ˆ.....Í..3..­.. DOGODKI ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka Ona: Obnašajte se bolj zrelo in v družini bo vzdušje zelo pri­jetno. Naredite tudi vi nekaj za boljšo atmosfero, ne pa da ve­dno samo tarnate in kritizirate poteze drugih. Boste videli: nič ni tako lahko, kot se vam zdi na prvi pogled! On: Nikar ne bodite preveč samozavestni, saj se vam lahko to še zelo maščuje. Predvsem pa ne dajajte v nič svoje partnerke – pošteno vam bo zamerila. Nare­dite kompromis na ljubezenskem področju in ne bo vam žal. Ona: V ljubezenskih odnosih se vam obrača na bolje. Izkori­stite priložnost in si zagotovite prijeten konec tedna v dvoje, ki vam lahko prinese celo dolgo­trajnejšo zvezo. Vaše možnosti so več kot ugodne – nikar jih ne zamudite! On: Nepričakovano bo prišlo do nekega srečanja, ki pa vam bo v prihodnosti postalo kar na­vada. Partnerka se bo temu od začetka sicer upirala, vendar pa se bo na koncu vendarle uspela sprijazniti z novo situacijo. Ona: Nekdo bi se vam rad pri­bližal, pa nima dovolj poguma. Pomagajte mu in prav hitro boste spoznali, da je nadvse prijetna oseba in skupaj bosta preživela veliko čudovitih trenutkov. Toda potrebno bo storiti prvi korak. On: Najprej boste precej razo­čarani, kasneje pa boste narav­nost sijali od sreče. Potrudite se kar najbolje izkoristiti ugodno priložnost na poslovnem po­dročju, kajti le-ta se zlepa ne bo ponovila. Ona: Bodite malo bolj priza­nesljivi do sebe in laže vam bo. Kila gor ali dol: zaradi tega se ne bo podrl svet. Proti koncu te­dna se vam obeta nora zabava, kjer boste spoznali nekoga, ki se vam na nek način že dolgo izmika. On: Ne mislite toliko na prija­teljičine namige, ampak se raje malo bolj posvečajte poslovnim stvarem. Streznitev, ki prihaja, vam bo prinesla dokončno spo­znanje, da niste tako nezmotlji­vi, kot pa ste mislili … Ona: Zmešali boste poslov­ne in zasebne zadeve, tako da naenkrat ne boste vedeli ne kod ne kam. Kljub temu pa vas čaka izredno erotično doživetje z nekom, ki ste ga doslej bolj spo­štovali kot pa občudovali … On: V svoj realni svet boste uspeli vnesti kanček več domi­šljije, kar se bo takoj odrazilo na vaših odnosih z nasprotnim spolom. Na nekaj pa boste vse­eno pozabili, toda to je že druga zgodba z drugimi igralci … Ona: Ko boste prekršili pravi­la in si privoščili prepovedano stvar, vam bo življenje postalo veliko lepše. Torej spremenite dosedanji način življenja, ki je prav dolgočasen. Potrudite se in si naredite življenje srečno! On: Prijetna novica vam bo dodobra ogrela srce. Nikar ne čakajte, ampak se vrzite v vr­tinec dogodkov, ki vam bodo prinesli obilo osebne sreče in veselja. Uživajte, dokler še lah­ko; kasneje bo prepozno! Ona: Še vedno lahko upate, da se vam bo želja izpolnila in da bo vaš predpostavljeni izpolnil dano obljubo. To bi vam na vsak način v veliki meri popestrilo ta teden. Pa tudi kdaj kasneje – nikoli se ne ve! On: Doletela vas bo ljubezen na prvi pogled, vendar pa bo le bežen pogled veliko premalo za kaj resnejšega. A vseeno bo lepo, saj boste doživeli nekaj, kar bi ob normalnem poteku življenja morda celo zamudili. Ona: Mnogo ste pričakovali, zato boste nekoliko razočarani, saj se vse vaše želje kljub priza­devanjem ne bodo popolnoma uresničile. Toda še vedno vam bo ostalo precej manevrskega prosto­ra, ki ga boste s pridom izrabili. On: Popolnoma se boste posveti­li svoji partnerki, kar bo le-ta znala pošteno poplačati in to na način, ki vam je najprijetnejši. Proti kon­cu tedna pa se vam obeta zanimiv obisk, ki bo prinesel presenetljive novice. Ona: Oglasil se vam bo nek­danji prijatelj in vam predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašajte, saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi, da se boste kasneje še pošteno kesali – in to upravičeno. On: Prijatelj vam bo prišepnil novico, ki vam bo odprla možno­sti tam, kjer ste si jih že dolgo žele­ li. Zgrabite priložnost, kajti zlepa se ne bo več ponovila. Predvsem pa bodite pozorni na obnašanje svoje partnerke! Ona: Skrajni čas je že, da si te­meljito izprašate vest in dokončno razčistite, kaj v resnici pričakuje­te. S partnerjem se boste zapletli v precej neprijeten prepir, ki pa se bo končal veliko bolje, kot boste pričakovali. On: Nikar se ne sprenevedajte, ampak poglejte resnici v oči. Na začetku bo sicer res malo težje, kasneje pa se boste vsemu sku­paj privadili. Pozornost posvetite predvsem ljubezenskim zadevam, ki vam lahko prinesejo obilo rado­sti. Ona: Zadovoljni si boste lahko pomeli roke, saj se bo večina vaših poslovnih načrtov povsem uresni­čila, pa bodo tako tudi finančni rezultati več kot ugodni. To vam bo prineslo precejšnje spoštovanje tako prijateljev kot tudi naspro­tnikov. On: Vse bo odvisno od vas in vašega pravočasnega reagiranja na nastalo situacijo. Najprej boste poskušali zadevo rešiti sami, ka­sneje pa boste vendarle pametno poiskali pomoč prijatelja, ki se na te zadeve spozna bolje od vas. Ona: Uspeh bo sicer prišel, ven­dar pa ni še ničesar dokončnega. Za kaj več se bo potrebno še zelo potruditi, vendar pa naj vam to nikar ne pobere poguma. Proti koncu tedna se vam obeta nepri­čakovan obisk, ki ne bo prinesel ničesar dobrega. On: Nikar se preveč ne zanašaj­te na pomoč svojih prijateljev, am­pak raje kar sami pošteno pljunite v roke. Ko pa bodo ostali videli to vašo vnemo, vam bodo tudi oni kaj hitro priskočili na pomoč. Raz­položenje bo več kot veselo. Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon Hiše lepote Infinity Laško v vre­dnosti 30 evrov 2. nagrada: darilni bon Hiše lepote Infinity Laško v vre­dnosti 20 evrov 3.–5. nagrada: darilni bon Hiše lepote Infinity Laško v vrednosti 10 evrov Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešer­nova 19, 3000 Celje do četrtka, 31. marca. Rešitev nagradne križanke iz št. 22 Vodoravno: SPLAV, AROMA, MEŽAN, OG, RE, TOPOL, AVA, SIROMAKI, KIH, REVANŠIST, SKALAR, TANGENTA, TRAVNIK, KAR, KAM, ROBA, SORA, EDITA, EMA, OAZA, AGA, OR, HA, SKRIVALO, ARA, ATLAS, CESAREC, ARI­JA, PIČLOST, POMADA, MINUS, ME, OPIJ, KLER, ŠAMOT, LONEC, ANALI, ALI, SLAVEC, ZNANILEC, TETOVO, ATO, VIŽA. Geslo: Letošnja žlahtna komedijanta. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon kozmetike Alenke Marguč iz Celja in paket kozmetičnih izdelkov, prejme: Alojzija Hrastovec, Prapreče 19c, Vransko. 2. nagrado, bon za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju in vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Tatjana Jakop, Pristova 1a, Dobrna. 3.–5. nagrado, brisačo NT&RC, prejmejo: Anica Koritnik, Dvor 15a, Šmarje, Franja Lebarič, Kraigherjeva 28, Celje in Romana Gorenšek, Kašova 20, Vojnik. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Ime in priimek: Naslov: Tri ťglavneŤ Takole so s svojimi možmi zaplesale na maturantskem plesu tri ťglavneŤ na srednji zdravstveni šoli v Celju: na sredini ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec, ob njej pa njeni pomočnici Irena Kramberger (levo) in Tanja Leskovšek. Foto: NATAŠA MÜLLER Duet z Wernerjem Klavdija Winder in Werner sta skupaj zapela že v časih, ko je Klavdija pela pri Ptujskih 5. Zdaj je čas za nov duet, ki ga bo Werner posnel skupaj s skupino Katrca. Si predstavljate Wernerja z narodnozabavno skladbo? Posebno presenečenje obljubljata, da bomo slišali 19. junija na pikniku Katrce v Vojniku. Ujeli smo ju v zaodrju nedavnega Wernerjevega koncerta v Celju. SB Voditelj prireditve Franci Podbrežnik v pogovoru z Boštjanom Romihom S smučk med viktorje V soboto je bil na Rogli še zadnji letošnji Smučarski izziv, vseslovenska akcija na smučiščih, v kateri so se lahko smučarji preizkusili v vožnji z znanimi izzivalci. S smučarji sta tokrat tekmovala radijski in TV-voditelj Boštjan Romih, ki izvira iz Savinjske doline, in nekdanji celjski rokometaš Tomaž Tomšič. Romiha očitno Rogla ni povsem utrudila, saj je zvečer v Ljubljani blestel na podelitvah viktorjev, kjer je bil eden od nagrajencev. Foto: DARKO NARAGLAV Uresničena želja za ťKo bom praznovala 30­letnico, si resnično želim, da 30. rojstni dan mi zapoje Domen Kumer,Ť je večkrat ponavljala Katja Bučovnik, znana celjska cve­tličarka. Prijatelji so si to njeno željo zapomnili in v soboto si je Domen, kljub temu da je v Ma­riboru snemal video spot, vzel čas in ji res prišel zapet v Celje. Veselje je bilo neizmerno. SB