Pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Sela
vabijo na tradicionalno, 13. srečanje ljudskih pevcev in godcev
V jesenski noči.
Srečanje, na katerem bodo obeležile tudi 21 let organiziranega prepevanja,
bo v soboto, 16. novembra 2019, v kulturni dvorani na Selih z začetkom ob 16. uri.
Vljudno vabljeni, da skupaj z gostiteljicami in številnimi skupinami pevcev ljudskih pesmi doživite pevsko obarvano jesensko noč.
Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm pri Ptuju vabi v sredo, 30. oktobra, ob 18. uri
v občinsko dvorano Videm na proslavo ob dnevu reformacije.
V kulturnem programu sodelujejo Karmen Ivančič, pevke Trstenke iz Podlehnika in recitatorji KD Videm. Vabljeni!
OBVESTILO
Uredništvo časopisa Naš glas obvešča, da je rok za oddajo prispevkov za decembrsko številko 5. december 2019. Do tedaj nam lahko tudi pošljete napovednik s podatki, KDO organizira KAJ, KJE in KDAJ.
Gradivo pošljite na e-naslov: tatjana.mohorko@gmail.si.
Selanke ponovno navdušile
anska odmevna razstava buč, ki sojo pripravile ustvar-Ljalne članice aktiva žena Sela, je letos dobila nadaljevanje. Selške gospodinje so ponovno pripravile enkratno razstavo buč, ob tem pa poskrbele še za kulinarične užitke številnih obiskovalcev razstave, ki sojo odprle 27. septembra.
Idejna vodja selske »bučijade« Milena Sitar je povedala, da so spomladi začele zbirati semena, potem pa nadaljevale vse potrebne aktivnosti, da so se jeseni lahko veselile bogate letine. Buče najrazličnejših sort in oblik so tudi letos postavile na ogled v kulturni dvorani na Selih; čeprav velika dvorana, je bila ta skorajda premajhna za uresničitev vseh njihovih idej. Na ogled je bilo okrog 30 sort buč, razstavo pa so popestrile z nekaterimi novostmi, med njimi so bile domače testenine, ki so jih obarvale s korenčkom, špinačo, peso, paradižnikom in tudi čokolado. Preizkusile so se tudi v oblikovanju testenin, nastali so metuljčki, fuži, peresniki in krpice. Nekaterim so dodale tudi bučni nadev in izdelale raviole, žepke, mošnjičke. Pripravile so tudi bučni sok in bučkino marmelado.
Na razstavi so ponudile tudi številne jedi iz buč, okušati je bilo mogoče testenine z bučnim prelivom, bučkino solato, lazanjo, bučkine poljubčke, štrudelj, rulado, šarkelj idr., iz kotla pa so ponujale še bučni golaž.
Na odprtju so Selankam za še eno uspešno zgodbo o bučah čestitali občinska svetnica Katja Svenšek, predsednik KS Sela Dejan Tramšek in predsednik domačega KD Stanko Orovič, razstavo pa je blagoslovil p. Jože Petek. Veliko pohvalnih besed pa je v pozdravnem nagovoru svojim članicam namenila tudi predsednica selskega aktiva Tilika Vidovič. V kulturnem programu ob odprtju so nastopih otroci iz vrtca Sela, MeCPZ sv. Družine, pevke ljudskih pesmi KD Sela in mladi muzikanti.
Besedilo in foto: PK
Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Marjan Nahberger (namestnik odg. urednice), Petra Krajnc (lektorica), mag. Ivan Božičko, Friderik Likavec, Alojz Čeh, Dejan Tramšek, Tadej Podvršek. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90-541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko.
Naklada 2150 kosov.
Stran 3	_
Spoštovani občanke in občani
Kot bi trenil in že smo v jesenskem času. Le še dva meseca nas ločita do novega leta 2020. Jesen je tudi čas, ko pospravljamo pridelke, ki nam jih daje narava. Naš odnos do narave ni vedno in povsod prijazen. Zato ugotavljamo, da se nam narava večkrat »maščuje« za naše početje. Prav zaradi tega smo večkrat prikrajšani za pričakovani pridelek.
Tudi v okviru naših aktivnosti ugotavljamo, da nam je uspelo z večino načrtovanih projektov. Nekateri so že predani svojemu namenu, drugi so v zaključni fazi. Trudimo se zadovoljiti čim več potreb naših občanov in tudi tistih, ki k nam prihajajo. Lepo je slišati, ko nas obišče kdo od drugod in izrazi pozitivno mnenje o naših krajih. Moram priznati, da gostimo mnoge pomembne ljudi iz Slovenije in tudi iz drugih držav, kar boste lahko zasledili v vsebini te izdaje našega glasila.
Naše trenutne aktivnosti so usmerjene v prihodnost — v proračun Občine Videm za leto 2020. Uresničiti želimo naš program, ki smo ga sprejeli v začetku tega mandata. Osnovni koncept našega programa temelji na enakomernem razvoju celotne Občine Videm. V središče smo postavili tri centre, ki jih bomo krepili in razvijali: Leskovec, Videm in Sela. To pomeni, da bomo skrbeh, da bodo vse vasi in zaselki okrog teh centrov enakovredno zastopani.
Letos smo se prepričali, da je tako zastavljen koncept razvoja naše občine kot celote zelo dober. Na vsakem koncu naše občine se je nekaj delalo. Vsekakor pa so prioriteta našega razvoja skupni projekti, ki se jih aktivno lotevamo. Najpomembnejši od teh je zagotovo izgradnja doma starejših v Vidmu. Brez aktivnega sodelovanja z državo si težko predstavljamo gradnjo takšnega doma, zato se aktivno povezujemo in dogovarjamo na državnem nivoju. Pri tem nam veliko pomaga naša poslanka DZ RS Suzana Lep Simenko. Peljemo tudi vzporedne aktivnosti na področju prostorskega načrtovanja. Naša želja je, da se center Vidma širi na območje hmeljišč.
Aktivno se vključujemo v vsa društvena in družabna dogajanja na vseh področjih. Veliko dogodkov je in kot župan težko sledim vsem vsebinam. Pri tem mi pomagajo moje sodelavke in sodelavci. Žal so nekateri dogodki slabo obiskani, pri drugih zmanjka prostora. Večina dogodkov snema SIP TV, ki jih potem javno predvaja. Prav tako SIP TV snema seje občinskega sveta, ki so prav tako javno predvajane. Želimo, da so naši občanke in občani ter druga zainteresirana javnost obveščeni o naših odločitvah.
Želim vam prijetno prebiranje vseh vsebin, ki so jih pripravili v uredništvu Naš glas.
Lepe jesenske pozdrave in vse dobro vam želim.
Branko Marinič,
župan Občine Videm
Aktualno na področju investicij
V naselju Lancova vas od Osmice do avtoceste bo občina Videm investirala v izgradnjo kanalizacijskega sistema, hkrati pa bodo na tem odseku zamenjali tudi dotrajane azbestne vodovodne cevi.
Na videmskem pokopališču bo kmalu poskrbljeno za ozvočenje celotnega pokopališča.
Foto: TM, BM
1 /jesenskem času se v občini Videm izvajajo in končujejo projekti, načrtova-V ni s proračunom v letu 2019. Da jih bomo lahko realizirali, je bil na zadnji seji občinskega sveta sprejet rebalans proračuna občine Videm za leto 2019.
Do konca oktobra bodo končane modernizacija in rekonstrukcija cest ter izgradnja hodnika za pešce. Trenutno sta v izvajanju še dva odseka cest, v Strmcu in Repiščah.
Končana so dela na cesti pod Oten v KS Leskovec, na cesti Ljubstava v KS Videm pri Ptuju, v Dravcih, urejeno je odvodnjavanje na lokalni cesti v Pobrežju, zgrajen je hodnik za pešce v Pobrežju, asfaltirana cesta v Tržcu (odcep Kolar), izvedena je modernizacija ceste v Zgornji Pristavi (odcep Repec—Gajser) in saniran del ceste na Osterpergerjevo. Prav tako je končana izgradnja mostu v Spodnjem Leskovcu in s tem sproščen promet na lokalni cesti, ki povezuje občini Videm in Cirkulane.
V	teku je izvedba izgradnje dveh kanalizacijskih vej, v Lancovi vasi od Osmice do avtoceste, kjer se dela že izvajajo. Sočasno bo izvedena zamenjava azbestnega transportnega vodovoda z dukti-lom.
V	naselju Pobrežje — na lokalni cesti proti Ptuju, kjer bodo dela stekla v naslednjih dneh — se bo vzporedno z
izgradnjo kanalizacije uredila tudi elektrifikacija, voda v zemljo. Do polovice
V Trdobojcih trenutno potekajo gradbena sanacijska dela na plazu v dolžini 60 m. Predvidoma do polovice novembra je na tem odseku predvidena popolna zapora ceste.
novembra se na cesti v Trdobojcih izvaja sanacija plazu v dolžini 60 m. Zaradi zahtevnosti izvedbe del bo v tem času popolna zapora odseka ceste.
Projekt za pločnik ob regionalni cesti R3-690, odsek Dravinjski Vrh do Vare-je, je v recenziji na Direkciji za infrastrukturo. Na pokopališču v Vidmu pri Ptuju urejamo ozvočenje celotnega pokopališča.
V	letu 2019 je načrtovana še obnova kuhinje v vaškem domu Pobrežje, izvajajo se dela na domu v Doleni, prav tako se bo uredila sanacija ostrešja pri domu na Selih. V sklopu vzdrževanja vodovoda se bodo zamenjali trije hidranti na vodovodnem sistemu. S tem bomo zagotovili večjo požarno varnost.
V	zaključni fazi je izdelava PGD-pro-jekta za vodotok Polskava. Gre za skupni projekt z občino Kidričevo. Dokumentacija sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta je pripravljena do faze, da bo osnutek konec oktobra oddan v mnenje pristojnim soglasodajalcem.
Občinska uprava
Čez potok Psičina v Sp. Leskovcu odprt novi most
Novi most čez Psičino je še pred rezanjem vrvice blagoslovil pater Jože Petek iz leskovške župnije.
Z^bčina Videm je v petek, 27. septembra, pripravila slovesnost ob odprtju novozgrajenega mostu čez potok Psičina v Sp. Leskovcu, ki povezuje občini Videm in Cirkulane.
Novi most čez Psičino je še pred rezanjem vrvice blagoslovil pater Jože Petek iz leskovške župnije, simbolično pa so s prerezom vrvice odprtje mostu naznanili videmski župan Branko Marinič, podžupan Matjaž Klasinc, predsednik KS Leskovec Dušan Pernek in direktor podjetja MarkoMark Nival Marko Peter.
Okrog osem desetletij star most, ki ga domačini poznajo tudi pod imenom Hekov most, je bil že več let v zelo slabem stanju in dotrajan, zato je morala občina Videm nujno pristopiti k izgradnji novega mostu, saj je stari most predstavljal tudi že veliko nevarnost. Zdaj je naložba končana, novi most pa znova povezuje in združuje prebivalce obeh haloških občin, mnogim pa predstavlja tudi bližnjico do doma in delovnega mesta.
OBČINA MORA INVESTICIJO V CELOTI SAMA POKRITI
Branko Marinič, župan občine Videm, je predstavil novo pridobitev, ki je po njegovih besedah v letošnjem letu prav gotovo največja v videmski občini, ob tem pa povedal: »Zavedam se, da gre za velik finančni zalogaj, ki ga mora občina 100-odsto-tno sama pokriti, brez državnih ali evropskih sredstev, kar za proračun občine Videm pomeni veliko. Pred mano in novim
občinskim svetom je bilo temeljno vprašanje, ali tvegamo in nadaljujemo, da most predstavlja splošno nevarnost, ali zapremo most za promet ali se na drugi strani lotimo obnove ali novogradnje. Hvala vsem, ki so nam svetovali, da ni več mogoče z omejitvami še dovoljevati prometa čez stari most, da je treba pristopiti k novogradnji. Mnenja smo bili, daje vsakršno človeško življenje vredno veliko, veliko več kot teh 160 tisoč evrov, kolikor nas je stala ta investicija.«
S prerezom vrvice so naznanili, da je novi most uradno predan v uporabo.
Utrinka s slovesnosti v Sp. Leskovcu
NOVI MOST JE NA TRDNIH TEMELJIH
Takoj po koncu šolskega leta so most zaprli za promet, ga porušili in po dobrih dveh mesecih je na tem mestu že dokončan novozgrajeni objekt. Marinič je ob tem spomnil, daje bila gradnja na začetku zelo zanimiva, kajti naleteli so na način gradnje, ki je kazal na to, da so že pred 80 leti, ko so gradili ta most, postavili lesene pilote. Te so izruvali in s tem spoznali,
da so že pred desetletji vedeli, da je na tem območju mehak teren, zato ne preseneča dejstvo, da so morali vrtati v globino od gladine potoka do trdega 9 m, da so prišli 11,5 m v globino.
»Danes novi most stoji na trdnih temeljih,« je zatrdil Marinič in dodal: »Trijepiloti so na desni in trije na levi brežini, v vseh teh je 70 kubičnih metrov betona, v celotni konstrukciji mostu pa več kot 20 ton železobetona. V most so vgrajeni specialni materiali, zato je tudi skupen izračun investicije takšen, kot ga danes predstavljamo. «
Poslanka Suzana Lep Simenko je izrazila obžalovanje, da država občinam iz leta v leto namenja manj denarja, po drugi strani pa jim nalaga večje obveznosti, kar za občine predstavlja tudi manj možnosti za investicije. »Z malo denarja se je še teže
odločiti, kaj je prioriteta občine,« je poudarila Lep Simenkova, ob tem pa izrazila zadovoljstvo, da se je občina Videm vendarle odločila, da zgradi novi most, saj je bil stari dotrajan in hkrati nevaren.
Antonija Žumbar, županja sosednje občine Cirkulane, ki se skoraj vsak dan vozi po tej cesti do službe in prečka most čez Psičino, je pozdravila novo pridobitev. »Veselim se dragocene pridobitve občine Videm in čestitam vodstvu občine za to. Obe občini tketa lepe niti prihodnosti. Skupaj zmoremo vse, vsak posameznik pa zelo malo. Verjamem, da bomo z občino Videm, županom, občinsko upravo in našo skupno poslanko še veliko naredili,« je poudarila Žumbarova.
Besedilo in foto: TM
Po novem pločniku od Pobrežja do Ptuja
1 /aščani dela Pobrežja in nekateri V sprehajalci bodo odslej bolj varni v prometu, saj so dobili del pločnika od Sveče do meje s Ptujem pri Suhi veji.
Ideja o pločniku je bila v mislih Pobre-žanov prisotna že kar nekaj časa, letos pa je župan Branko Marinič prisluhnil pobudi, podani s strani KS Pobrežje. Tako so se konec letošnje pomladi zače-
(70)
Pločnik je bil asfaltiran konec avgusta.
la pripravljalna dela za izgradnjo pločnika v dolžini 450 m, od odseka na JP 956087 (smer Sveča) do meje z MO Ptuj. Odkupi zemljišč so še v teku. Dela, ki jih je izvajalo Cestno podjetje Ptuj, so začeli v začetku julija, končali pa konec avgusta. Vrednost projekta znaša 49.152 evrov z DDV. Končno se je začelo dogajati tudi na našem pobreškem koncu, bi lahko dejali, saj sta županu Mariniču pomembna razvoj krajev v občini in varnost občanov v prometu.
Besedilo in foto: MN
Delovne akcije se je udeležil tudi župan občine Videm Branko Marinič.
Delovna akcija na Sv. Avguštinu
1 /soboto, 10. avgusta, je bila na V Svetem Avguštinu nad Veliko Varnico izvedena delovna akcija, ki jo domačini imenujejo kulok.
Problematiko, ki obsega zelo slabo stanje ceste, ponekod tudi neprehodnost z vozilom do vrha, so se krajani s pomočjo občine Videm odločili odpraviti. Akcija se je začela v soboto ob 8. uri. Zbrali so se predstavniki PGD Leskovec pod vodstvom predsednika Petra Jaga-rinca. Zadolženi so bili za čiščenje ceste, žaganje vejevja in pripravljanje terena na prekop ceste. Drugo ekipo so sestavljali dva strojnika iz režijskega obrata, ki sta imela edina privilegij mehanskega kopa-
nja, in dva pomočnika, ki sta dodatno odkopavala in polagala kanale in prepuste.
Na delovni akciji ni manjkal župan občine Videm Branko Marinič, ki je aktivno sodeloval v tretji ekipi. Sestavljala sta jo še dva krajana, eden izmed njiju tudi svetnik Sp. Leskovca Anton Topolovec. Tudi oni so ročno odkopavali cesto za polaganje prepustov. Pretežno je torej prevladovalo fizično delo, ki delavcem ni predstavljalo nobene težave. V okviru akcije so čez dan razbili kamnite mase ter položili štiri kanale in štiri prepuste, ki bodo omogočali pravilen odtok vode ob večjih nalivih. S tem se več ne bo pojavljala težava o dpi avl j a-
nja ceste. »Največjo škodo pri gramoziranih cestah v Halozah povzročajo voda in nalivi,«je dejal župan Marinič.
Najbolj zahteven odsek ceste je bil del zgornjega ovinka, takoj pod Sv. Avguštinom, in najhujši klanec. V tednu, ki je sledil, jih je s pomočjo režijskih delavcev nato čakala naloga pripraviti cesto do prevoznega stanja v gramozni izvedbi. Župan je ob tem pojasnil: »Gre za kilometer dolg odsek, ki je potreben sanacije.«
Ne le da je Sv. Avguštin z nadmorsko višino 504 m veliko romarsko središče ob prazniku sv. Magdalene in sv. Avguština, je tudi dom Janeza Smigoca z družino, ki je znan pod vzdevkom Gorski. Tam živi že od svoje mladosti in nima želje zapustiti svojega doma. Vključen je bil kot nadzornik delovne akcije, njegova sestra Ivanka pa je poskrbela za okrepčilo delavcev, tudi s pomočjo direktorja občinske uprave Mirka Simenka, ki je poskrbel, da sta bili hrana in pijača dostavljeni ob pravem času.
Ureditev ceste je bila torej nujna, saj je bila situacija za živeče na vrhu nevzdržna. Ob nujnem primeru so bili dostopni le s
SPOROČILA SVETNIŠKIH SKUPIN
cnc
V občinskem odboru SDS in v svetniški skupini
SDS smo že zakorakali v pestro politično jesen.
Svetniki svetniške skupine SDS smo na 6. redni seji Občinskega sveta Občine Videm potrdili rebalans št. 2 proračuna Občine Videm za leto 2019. Z rebalansom smo zagotovili sredstva za prepotrebno obnovo Hekovega mostu. Na seji smo potrdili tudi predlog odloka OPPN za enoto urejanja prostora PB13 Pobrežje — med starim in novim naseljem — ter s tem na tem območju omogočili gradnjo enostanovanj-
terenskim vozilom. Sv. Avguštin in sv. Magdalena sta izgubljala vrednost tudi s turističnega vidika, saj je bil prehod omejen. To so opazili tudi krajani in občina Videm, ki je prevzela pobudo za kulok. Župan ob tej priložnosti upa in poziva, da so s to akcijo prebudili širšo javnost za organizacijo podobnih pobud.
Besedilo in foto: Mateja Topolovec
skih in vrstnih hiš. Skupaj z občinsko upravo pa že pripravljamo predlog proračuna Občine Videm za leto 2020.
Zraven resnega dela smo se družili tudi neformalno. Tudi letos smo odšli na tradicionalni pohod po Halozah in se družili na našem tradicionalnem jesenskem pikniku v Pobrežju.
Katja Svenšek,
vodja svetniške skupine SDS
Pohod po Halozah v organizaciji SDS Videm
1 /nedeljo, 8. septembra, je v orga-V nizaciji SDS Videm potekal pohod po Halozah.
Pohodniki iz občine Videm in SDS Selnice ob Dravi so se zbrali v Dravcih na kmetiji pri Korpičevih, nato pa so se podali skozi Gradišče v sosednji občini Cirkulane ter se v občino Videm vrnili skozi Repišče, sprehodili so se skozi Soviče in se vrnili v Dravce. Pohoda sta se udeležila tudi poslanka DZ RS Suzana Lep Simenko in župan občine Videm Branko Marinič. Pri Korpičevih se je nato prijetno druženje nadaljevalo s pogostitvijo.
Besedilo in foto: AČ, SLŠ
— Slovenska ljudska stranka si je ves čas od ““■“•""“n" nastanka Občine Videm prizadevala za hitrejši razvoj na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. Veliko je bilo uspešno končanih projektov, tudi v prihodnje smo v SLS pripravljeni sodelovati pri razvoju naše občine. Interesna zveza Haloz (IZHA) je projekt, ki smo ga že nekaj let načrtovali skupaj z vsemi občinami z območja Haloz. Ta projekt je prvi, ki bi povezal občine kot regijo in blagovno znamko Haloze s področja turizma, kulturne in etnografske dediščine kot tržni produkt. Vodstvo Občine Videm bi nujno moralo pristopiti in prepoznati, da projekta IZHA ne bi smeh zamuditi. V nasprotnem primeru bomo pri nadaljnjem razvoju zaostajali za sosednjimi občinami.
Tudi projekt protipoplavne zaščite Polskava je večletni projekt, ki ga je zastavila naša stranka. Upamo, da bo dokončno speljan v prihodnjem letu. Zelo si tudi prizadevamo za čimprejšnjo izgradnjo doma upokojencev Videm. Želimo, da se že to leto odkupi parcela in da se v prihodnjem letu začne graditi. V tem mandatu se bomo tudi trudili, da bodo imeli občani možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje v KS Lancova vas in Sela ter za posodobitev javne razsvetljave.
Vsem, občanom Občine Videm želimo veselo praznovanje marti-novega in naj vas navdušijo barve jeseni.
OO	SLS Videm pri Ptuju
Občinski odbor DeSUS Videm ima novo vodstvo

1 /se, kar danes imamo, so ustvarile generacije, ki so V delale pred nami, vse, kar bomo imeli jutri, ustvarjajo generacije, ki delajo danes.
V duhu tega sporočila smo člani Občinskega odbora DeSUS Videm speljali redno letno skupščino. Pregledali smo rezultate enoletnega dela naših svetnikov v Občinskem svetu Občine Videm ter zastopnikov v pokrajinskem odboru in v izvršnem odboru naše stranke. Skupno mnenje je, da so izvoljeni člani in postavljeni predstavniki stranke dobro zastopali cilje iz zastavljenega programa dela naše stranke. To je s predstavljenim poročilom potrdil tudi nadzorni odbor.
Člani letne skupščine so izvolili/imenovali za blagajnika Jožefa Klinca in za predsednika OO DeSUS Videm mag. Ivana Božička. Predsednik je predstavil program dela s finančnim načrtom stranke za tekoče leto.
Letne skupščine se je udeležil poslanec Jurij Lep, ki ni skrival zadovoljstva nad rezultati dela in organiziranostjo občinskega odbora. V nagovoru je med drugim poudaril, da moramo močneje zastopati interese upokojencev, hkrati pa ne smemo pozabiti na mlade, ki se srečujejo z enakimi problemi kot sta-
Sprejem novih članov Foto: arhiv OO DeSUS Videm
rejši člani naše družbe. Vodstvo in članom stranke je zaželel obilo uspehov pri izvajanju programa.
Se preden smo začeli vesel del skupščine, je predsednik stranke mag. Ivan Božičko v zahvalo za minulo delo podelil izvirna darila staremu vodstvu stranke in gostu Juriju Lepu. Sledilo je druženje članov ob živi glasbi in domači kulinariki.
OO	DeSUS Videm
POSLANSKI KOTIČEK
Spoštovane občanke in občani Občine Videm
etošnja jesen nam je prinesla obilico domačih dobrot. LDobra letina je bila tako na vrtovih in njivah kot tudi v sadovnjakih in vinogradih. Zato uživajte v dobrotah jeseni, sončnih in vse bolj barvitih jesenskih dneh. Tudi v tokratnem pisanju se bom osredotočila na nekaj pomembnejših tematik, okoli katerih poteka razprava v Državnem zboru.
Iz leta v leto smo žal priča vse večji centralizaciji države, ki se kaže zlasti v ukinjanju enot državnih organov, ukinjanju bančnih in poštnih poslovalnic ter manku delovnih mest izven središč. Gonilo razvoja na podeželju tako ostajajo lokalne skupnosti, na katere država prenaša številne obveznosti, iz leta v leto pa jim zagotovi manj sredstev, kar posledično pomeni, da občinam ostaja vse manj sredstev za prepotrebne investicije. Uspešnost občine je tako odvisna od spretnosti in znanja županov in občinske uprave, da v občino pridobijo še kaj evropskih sredstev. Trenutno je v obravnavi predlog za spremembo formule za izračun primerne porabe občin, ki gre ponovno v prid predvsem mestnim občinam. Vse mestne občine bodo, če bo ta sprememba sprejeta, pridobile več sredstev, vse manjše, podeželske občine pa bodo veliko sredstev na račun mestnih izgubile. Če bo predlog sprejet, to za Občino Videm na letnem nivoju pomeni 130.000 evrov manj sredstev. Skladen regionalni razvoj v Sloveniji je tako zgolj mrtva črka na papirju.
Nedavna revizija Računskega sodišča glede uspešnosti pri zagotavljanju dostopnosti storitev socialnega varstva za zadnjih 10 let je pokazala, da je stanje socialne oskrbe kritično, zlasti ob trendu staranja prebivalstva. Vlada in ministrstvi za delo in zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem, ki jih potrebujejo. Prav tako niso zagotovili enake obravnave upravičencev, sistema zagotavljanja dolgotrajne oskrbe pa še vedno nimamo. Storitev socialnega varstva je v letu 2016 prejemalo manj kot 9 % od skoraj 400.000 upravičencev, 1,7 % upravičencev je v čakalni vrsti za sprejem v domove za starejše, za 89 % upravičencev pa država ni imela podatka o tem, ali in koliko pomoči bi dejansko potrebovali. Ti odstotki so skrb vzbujajoči in glede na večletno neuspešno dogovarjanje med ministrstvi me resnično skrbi, kdaj se bo to področje uredilo. Na drugi strani pa je Vlada zgolj za projekte, ki naj bi pokazali, ali so načrtovane rešitve ustrezne, in razne analize namenila 74,5 milijona evrov.
V začetku oktobra smo imeli do jutranjih ur trajajočo sejo odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na kateri smo razpravljali o noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Glavni ukrep, ki ga je predlagalo ministrstvo, je uki-
nitev dodatka na delovno aktivnost. V SDS nismo glasovali za ukinitev dodatka za delovno aktivnost, smo pa predlagali amandma, s katerim želimo zdrave prejemnike denarne socialne pomoči vključiti v obliko javnih del. Del koalicije (brez SD in levice) je naš amandma podprl in upam, da bo deležen podpore tudi na redni plenarni seji DZ.
V	začetku oktobra smo na izredni seji na pobudo SDS ponovno obravnavali predlog za zvišanje najnižjih invalidskih pokojnin vsaj na višino socialne pomoči, kar trenutno pomeni okoli 400 evrov. Čeprav smo bili ob začetku seje vsaj malo optimistični, da bo vsaj med določenimi strankami (npr. DeSUS) posluh za invalidske upokojence, smo kmalu ugotovili, da je koalicijski protiglasovalni stoj premočan. Z zimzelenim argumentom o nesistemskosti so koalicijski poslanci zavrnili predlog za dvig najnižjih invalidskih pokojnin. Dohodkovna neenakost med tistimi, ki so nekoč delali (nekateri tudi po več deset let) in zaradi invalidnosti dela več ne morejo opravljati, in tistimi, ki so na socialni pomoči (in morda nikoli niso bili zaposleni), tako žal ostaja.
V	septembru smo v SDS na Mednarodnem celjskem sejmu obrti in podjetništva na tiskovni konferenci predstavili resolucijo o digitalni preobrazbi Slovenije. Z omenjeno resolucijo želimo Slovenijo postaviti v osrčje razvoja in ter med drugim Vladi RS priporočamo, da med prednostne naloge predsedovanja Svetu EU v letu 2021 na podlagi Strateške agende EU za obdobje 2019—2024 vključi tudi digitalizacijo. Sodobne tehnologije namreč prinašajo številne možnosti razvoja moderne družbe, vendar jih ne znamo postaviti na svoje mesto. Prav to pa so velikokrat tudi razlogi, da mladi svoje znanje odnesejo v tujino. Prav je, da ustvarimo takšne pogoje, da bo znanje ostalo doma.
Lepe jesenske dni in obilico domačih dobrot vam želim.
Suzana Lep Simenko,
poslanka DZ RS
Na Selih praznovali 22. krajevni praznik
V soboto, 27. julija, je potekala osrednja prireditev ob prazniku KS Sela. Pred prireditvijo je potekalo odprtje izvedenih del na komasacijskem območju Videm 3.
1X5 Sela je v sklopu praznovanja letošnjega 22. kra-l\jevnega praznika od 20 do 28. julija pripravila več dogodkov.
Začelo se je s srečanjem starejših krajanov, tekmovanjem v visečem kegljanju, vaškimi igrami med vasmi KS Sela, nadaljevalo pa z nogometnim turnirjem, gasilsko vajo PGD Sela in telovadbo za ženske. Osrednji dogodek je bil v soboto, 27. julija, ko so namenu predali komasacijsko območje Videm 3, v kulturni dvorani pa je bila osrednja prireditev ob krajevnem prazniku s podelitvijo priznanj. Praznovanje so na Selih sklenili z aninskim žegnanjem v podružnični cerkvi sv. Družine. Občina Videm je na komasacijskem območju Videm 3 na več kot 270 hektarjih kmetijskih površin v k. o. Sela in Trnovec še pred letošnjim poletjem končala izgradnjo poljskih poti. Župan občine Videm Branko Marinič je na slovesnem odprtju nove pridobitve predstavil novo naložbo in povedal tudi več o pomenu komasacij za občino Videm. Nato so župan Branko Marinič, predsednik KS Sela in občinski svetnik Dejan Tramšek, predsednik komasacijskega odbora in podžupan občine Videm Matjaž Klasinc ter Srečko Vrbnjak v imenu izvajalca podjetja Saj Vrbnjak AGT opravili rez vrvice in investicijo predali v uporabo. Novo pridobitev je blagoslov p. Jože Petek.
PODELILI PREHODNE POKALE IN PRIZNANJA KS SELA
Na osrednji slovesnosti ob krajevnem prazniku sta predsednik KS Dejan Tramšek in župan Branko Marinič najprej podelila pokale najboljšim na tekmovanjih. Moška ekipa kegljačev Barislovci je letos osvojila prehodni pokal, v ženski konkurenci se je najbolje izkazala ekipa Sola zdravja. Najboljša posameznica je bila Lucija Cafuta (74 kegljev), drugo mesto med
Dobitniki priznanj na letošnji osrednji prireditvi
Zanimivo je bilo na letošnjem dobro obiskanem tekmovanju v visečem kegljanju.
Z vaškega nogometnega turnirja v KS Sela
posamezniki pa sta si debla Martin Beranič in p. Jože Petek (71 kegljev).
Prehodni pokal na vaških igrah je osvojila ekipa vasi Barislovci, prehodni pokal na vaškem nogometnem turnirju pa je letos šel v roke ekipi Trnovec.
Zaslužnim krajanom in društvom za delo v lokalnem okolju in za odlične rezultate na tekmovalnem področju pa sta Dejan
Tramšek in Branko Marinič izročila posebna priznanja. Prejeli so jih: učenci 4. in 5. razreda OS Sela za osvojeno 2. mesto v finalu 14. otroške varnostne olimpijade, Luka Matoh za dosežke v judu v mladinskih kategorijah, veteranska ekipa SD Selan za večletno uspešno nastopanje in dosežene rezultate v ligah malega nogometa, ekipa mladincev PGD Sela za osvojeni naslov državnih prvakov v kvizu gasilske mladine in PGD Sela za 70 let organiziranega delovanja gasilstva.
V kulturnem programu so nastopih: mladi muzikanti, Mešani cerkveni pevski zbor sv. Družina, pevke ljudskih pesmi KD Sela, FD Lancova vas in tamburaška skupina KUD Vito marci, ki jo vodi Mateja Toš Predikaka.
TM
Foto: PK, TM
Prvič v sklopu krajevnega praznika tudi jutranja telovadba, ki so jo pripravile članice Šole zdravja Sela.
Nove pridobitve v KS Dolena
|Xrajani in člani Sveta KS Dolena tudi v poletnem času l\niso mirovali. Zaradi skromnih denarnih sredstev, dodeljenih s strani občine, so se odločili za najvarčnejši pristop k realizaciji zastavljenih ciljev, k prostovoljstvu.
Enostavna gradbena dela in pomoč pri delu obrtnikov znatno pripomorejo k učinkovitemu varčevanju. Za adaptacijo prostorov kuhinje in elektrifikacijo terase se je nakupil potreben gradbeni in elektro material ter stavbno pohištvo. Izvedbena dela so opravili usposobljeni prostovoljci ali obrtniki.
Med 15. avgustom in 20. septembrom so skladno z načrti obnove občinskih cest delavci CP Ptuj obnovili in asfaltirali dva okrog 250 m dolga makadamska odseka: v Zgornji Pristavi, odcep od regionalke pri Fo reko ve m križu proti domačiji Gajser - Repec, v Doleni od hiše Dolena 1 (ribnik) — Oster-
Adaptacija prostorov kuhinje in elektrifikacija terase
Avgusta so obnovili in asfaltirali dva okrog 250 m dolga makadamska odseka.
bergerjevo (obnova cestišča in sanacija prvega podora — plazu). Obnovitvena dela s tem še niso končana. Nadaljevala se bodo v naslednjem proračunskem obdobju.
Ob obnavljanju ceste v neposredni bližini je vodstvo občine zelo odgovorno prisluhnilo pobudi za obnovo makadamskega dovoza ceste Zaranšek—Pšeničnik na regionalko v Zg. Pristavi (obseg okrog 20 m2) s ciljem zagotavljanja prometne varnosti. Na prevoju in hkrati v zavoju regionalne ceste je zaradi priključne klančine deževje nanjo nenehno nanašalo gramoz in povzročalo splošno prometno nevarnost ter tudi zahtevno čiščenje. Tako rekoč spotoma je bila z asfaltiranjem dovoza nevarnost odpravljena. Za del cestišča (dovoza) na svoji posesti so asfaltiranje financirali še uporabniki sami in tegobo nanosa gramoza dokončno odpravili.
Besedilo in foto: LF
Dobra letina v občinskem vinogradu in pri Potrčevih
"Trgatev je poleg martinovanja eden najpogostejših I običajev in velja za zelo spoštovan družabni dogodek na Slovenskem. Letošnja trgatev je končana, v septembru pa smo bili v občini Videm vabljeni na dve prav posebni slavnostni trgatvi. Prva je bila v videmskem občinskem vinogradu, druga pa v Ljubstavi pri Rudiju Potrču. Veselo trgatev brajd so pripravili tudi kletarji in krajani Pobrežja na Kočarjevi domačiji.
Med berači v videmskem občinskem vinogradu
V	videmskem občinskem vinogradu rastejo stare sorte, kot so ranfol, zierfahndler, lipovina, peteršiljeva kraljevina, kraljevina radgonska, je zbranim na trgatvi povedal občinski viničar Rudi Potrč, ki je skupaj z videmskim županom Brankom Mariničem in ptujsko vinsko kraljico Evo Gašperšič slavnostno opravil prvi rez, nato pa so ju zamenjali berači. Na letošnji občinski trgatvi so nabrali dobrih 60 kg grozdja, Potrč pa je že obljubil, da bo mlado vino mogoče pokušati na letošnjem osrednjem občinskem Martinovanju, ki bo v nedeljo, 10. novembra, v Leskovcu.
ŽAMETNA ČRNINA PRI POTRČEVIH DALA 45 GROZDOV
V	Ljubstavi pri vinarju Rudiju Potrču je bila le dva dni kasneje druga trgatev žametne črnine, potomke stare trte s Ptujskega gradu. Leta 1994 je bila namreč žametna črnina kot druga potomka stare trte z Lenta zasajena na grajsko dvorišče Ptujskega gradu, spomladi 2017 pa je Rudi Potrč v dar dobil cepič stare trte, ki v Ljubstavi lepo raste.
Letošnja letina je bila kakovostna, pridelek pa precej obilen, je povedal gospodar trte, saj so berači pri Potrčevih potrgali 45 grozdov, sprešali pa so jih skupaj z žametno črnino, ki so jo prinesli vinarji Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje
Zbrani na trgatvi v Ljubstavi, kjer je stara trta dala obilen pridelek.
Slovenske gorice še s Ptuja in z Destrnika, kjer prav tako raste potomka stare trte. Kletar društva DVS Osrednje Slovenske gorice Rudi Potrč je za vse tri občine letos že pripravil posebne
polnitve. Za prihodnje leto je že napovedana druga posebna polnitev in po 20 steklenic za vsako občino.
Besedilo in foto: TM
Beračem se je že po tradiciji pridružila tudi aktualna vinska kraljica.
Vesela trgatev brajd na Kočarjevi domačiji, kjer se je beračem pridružil tudi videmski župan.
Na trgatvi v Dravcih
Z^d leta 2011 modra kavčina, potomka stare trte z Len-VVta, lepo raste tudi pri Korpičevih, pri muzeju v Dravcih.Tam vsako leto jeseni pripravijo prav posebno trgatev in letošnja je bila v petek, 11. oktobra.
Pri modri kavčini so se poleg članov KTD Soviče - Dravci in Društva za ohranjanje dediščine zbrali tudi videmski župan Branko Marinič, občinski svetnik in predsednik KS Soviče -Dravci - Vareja Bojan Merc in vinar iz sosednje občine Cirkulane Milan Kolednik, ki je potomko najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta tudi predlagal posaditi v Dravcih.
Po uvodnih nagovorih in dobrodošlici gospodarja Zvonka Korpiča je prvi grozd na potomki odrezal župan Marinič, potem pa vsak berač svojega. Na potomki so se letos razvese-
Modra kavčina je letos dobro obrodila in v Dravcih je bila vesela trgatev.
lili 28 lepih, zdravih in velikih grozdov, na tehnici pa je na koncu pokazalo 18,5 kg grozdja.
Gospodar in gospodinja sta po trgatvi berače povabila k skupni mizi, ki je bila bogato obložena z domačimi dobrotami. Prešah so namreč šele konec tedna, mošt modre kavčine pa bodo ponudili ob martinovem, ko se bodo tudi v Dravcih veselih novega vinskega letnika.
Besedilo in foto: TM
Pri Korpičevih, v društvenem vinogradu, kjer lepo uspevajo različne stare sorte grozdja, so imeli tudi letos dober in sladek pridelek. Foto: Alojz Šmid Lajči
Trgatev na Petrovi domačiji
|Xlet na Petrovi domačiji tudi letos ne bo samevala, saj l\je v njej že mošt, ki čaka sv. Martina, da bomo lahko pokusili letošnjo letino rdečega šturmovskega vina.
Na sončno septembrsko nedeljo smo se vaščani Šturmovcev in člani TD Šturmača zbrali na Petrovi domačiji, kjer smo potrgali brajde letošnje letine in stisnili mošt. Letošnja letina ni le s Petrove domačije, pač pa je nekaj vaščanov prispevalo še grozdje s svojih brajd. Kljub na prvi pogled slabši letini smo iz grozdja stisnili dober sok, ki sedaj čaka na sv. Martina, da postane vino.
Na dogodku ni manjkala pogostitev z dobro hrano in pijačo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali pri pripravi in izvedbi dogodka, pripravi hrane in prinesli dobrote
Veselo jesensko razpoloženje v Šturmovcih
s seboj. Veselimo se že kostanjevega piknika in martinovanja, ki se bližata.
Besedilo in foto: LRK
Pobrežani lovili ribe in kuhali ciganski golaž
1 /sobotnem popoldnevu, 24. avgusta, so se pri Gečo-V vem ribniku v Pobrežju ponovno zbrali ljubitelji ribištva in dobre hrane. Ribiči so se zbrali na 3. tekmovanju za pokal Športno-ribiškega društva Krap, drugi pa na kuha-
nju ciganskega golaža.
Komisija, ki so jo sestavljali Klavdija Vidovič, Angela Bedrač, Miran Brumec in Andrejka Vidovič, ni imela lahkega dela, saj se je sedem ekip odlično odrezalo in vsaka je svoj način pripravila okusen golaž. Za komisijo so bili trije najboljši. Tretje
mesto je pripadlo ekipi Zgu-bleni kelnari, drugo ekipi Kletarji, prvo mesto pa je osvojila ekipa Boršt. Vsi so prejeli priznanja, druge ekipe pa zahvale za sodelovanje.
Pri ribičih je bilo nekoliko drugače, zmagovalca je namreč pokazala tehtnica.
Najboljši golaž je po oceni komisije skuhala ekipa Boršt.
Pokal za tretje mesto je odnesel Jože Majcenovič, ki je ulovil 27,930 kg rib, drugi je bil Danilo Nah-berger, ki je ulovil 38,360 kg rib, prvi pa Matej Feguš, ki se je pohvalil s 55,890 kg ulovljenih rib. Vse prisotne je pozdravil tudi župan občine Videm Branko Marinič, ki pa je pokusil tudi vse golaže. Druščina tekmovalcev in drugih vaščanov se je kasneje kljub

yk.
r5v 4» Jr.
m
sr
vj
Najboljši ribiči na letošnji tekmi
slabemu vremenu zadržala skupaj pozno v noč, saj dobre hrane in kapljice ni manjkalo.
Besedilo in foto: MN
Pobrežani na tradicionalnem druženju ob golažu in dobri kapljici
Romarski dan na avguštinovo
Sveti Avguštin, prosi za nas« seje glasil napis na nem romarskem shodu, ki je bil v soboto in nedeljo v zadnjem tednu avgusta. Najvišji vrh občine je bil letos rekordno obiskan, pri čemer je morebitni krivec urejena cesta s pomočjo delovne akcije (kuloka), ki je bila izveden dva tedna prej.
Vsakoletna tradicija obhajanja maše na Sv. Avguštinu tudi letos ni bila izjema. Romanje se je začelo v soboto popoldan in doživelo vrhunec v nedeljo ob glavni maši patra Jožeta Petka in novomašnika Primoža Lorbka. Na praznični dan se je zbrala množica ljudi, ki ohranjajo svojo tradicijo in vero. Slavja se niso udeležili le občani, ampak tudi mnogi drugi verniki iz okoliških krajev, ravno tako iz sosednje Hrvaške. Na tako poseben dan je to lahko samo dokaz o moči vere, bratstva in pripadnosti. To je moč zadnje nedelje avgusta, ki združi vse ljudi in jih pobrati.
S pomočjo PGD in ŠD Leskovec ter drugih lokalnih ponudnikov so imeli obiskovalci bogat spekter izbire značilnih jedi ob tej priložnosti. »Štantarji«, kot jih poimenujemo v naših krajih, so imeli nadpovprečen obisk stojnic. Poskrbljeno je bilo prav za vse. Ce se obiskovalci niso mogli nasititi z razgledom s Sv. Avguština, so si napolnili »želodčke« s pravo haloško jedačo in pijačo, ki je ni primanjkovalo. Tudi za najmlajše je bilo poskrbljeno. Pisane stojnice z igračami so pričarale marsikateri nasmeh na otroški obraz.
Slovesnosti se je udeležil tudi župan Branka Mariniča, ki je svoje občane nagovoril po slavnostni maši. Ob tem je pove-
Tudi letos je bilo na avguštinovo praznično.
dal, da so pot uredili z namenom, da bi olajšali pot romarjem. Izrazil je tudi pozitiven odziv krajanov na urejeno cesto, ki je bila izvedena v obliki prostovoljnega dela. »Bila je dobra spodbuda, ni nas bilo ravno veliko, vendar je bilo dovolj, da se je v domačinih prebudila zavest po vključevanju v nove delovne akcije.« Zahvalil se je tudi odličnim pevcem cerkvenega zbora Leskovec in Videm v spremstvu Mladih veseljakov iz občine Cirkulane. »Prepričan sem, daje sprevod do sv. Magdalene in sv. Avguština slovenski fenomen. Je edina cerkvica v Sloveniji, poimenovana po svetniku sv. Avguštinu.« Tako odgovarja župan po vprašanju, kaj je zanj avguštinovo.
Ne le, da je romarski praznik privabil mnogo ljudi iz različnih krajev, temveč je tudi odlična priložnost za povezovanje novih stikov, poznanstev in celo poslov.
Besedilo in foto: Mateja Topolovec
V Skorišnjaku postavili klopotec
V
^*lani Društva za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka V—so 4. avgusta letos pripravili tradicionalno postavljanje klopotca v Skorišnjaku. S to prireditvijo in običajem želijo pripomoči k ohranjanju kulturne dediščine in jo prenašati na mlajše rodove.
Klopotec namreč ni samo naprava za odganjanje ptičev in drugih škodljivcev v vinogradu, ampak tudi simbol slovenskega vinograda. V Sloveniji se po izročilu začne postavljati v času, ko začne grozdje zoreti, to je od 25. julija do 24. avgusta.
Tudi letos so se člani društva in drugi udeleženci prireditve zbrali v večjem številu na vikendu pri Andreju Vidoviču. Ko so moški klopotec postavili na mesto, kjer odganja ptiče in tako varuje pridelek v vinogradu, so se zbrani še poveselili ob dobri jedači in pijači, ki jo je pripravila družina Vidovič. Ob takšnih in podobnih prireditvah se v Skorišnjaku radi zberejo in poveselijo.
Klopotec tudi v Skorišnjaku v vinogradu Andreja Vidoviča Foto: arhiv društva
Melita Emeršič
Starodobniki na Djočanovi
V
^*lani Etnografskega društva Tržeč, odsek starodobnih vozil, so v soboto, 14. septembra, organizirali razstavo starih, z ljubeznijo obnovljenih motornih koles na dvorišču etnografskega muzeja vTržcu.
Preden je na pot odrinilo 17 udeležencev, je le-te nagovoril predsednik ED Tržeč Andrej Gašpar z osrednjo mislijo, da vse delajo za to, da bi se stara vozila obranila in predstavila širši javnosti.
Vodja odseka starodobnikov Zvonko Novak je povedel voznike starih motornih koles na panoramsko vožnjo. Pot jih je vodila do viničarskega muzeja na Gorci. Razbeljeni motorji so potrebovali počitek, njihovi upravljavci pa pogum za spust v dolino; za slednjega so lepo poskrbeli člani Turističnega dru-
Razstavljena motorna kolesa na dvorišču etnografskega muzeja v Tržcu. Foto: Andrej Gašpar
štva Podlehnik. Preden je padel mrak na okoliške vinograde, so se udeleženci podali nazaj na izhodišče z mislijo, da se naslednje leto ponovno snidejo.
IB
Veseli Jožeki na
K I a letališču Moškanjci je 1. junija potekalo letno vse-I M slovensko srečanje društev Zveze Sonček. Tokrat ga je organiziralo društvo Ptuj - Ormož, ki letos praznuje 30-letnico obstoja in delovanja, hkrati pa še 20-letnico VDC-ja.
K sodelovanju so povabili tudi harmonikarsko skupino Veseli Jožeki iz Vidma, ki se je brez oklevanja odzvala na povabilo. Raztegnili so svoje mehe in tako kot povsod poskrbeli za pravo rajanje s plesom in petjem. Zaigrali so tudi skupno skladbo z gostujočim ansamblom Petovia kvintet in zabava je bila zagotovljena.
Velik hvala skupini Veseli Jožeki za njihovo pripravljenost in
Veseli Jožeki in Petovia kvintet skupaj na odru na zabavi Sončkov
udeležbo na srečanju. Naj bo na njihovih nastopih še naprej videti veliko pojočih in nasmejanih poslušalcev.
Besedilo in foto: Barbara Rajh
Šurcarji smo vedno z vami
Čeprav nas je malo videti, smo kot šurc vedno z vami. Vsepovsod smo radi, naj si bo to v našem zvoniku, pri turističnem društvu, pri prijateljih v Strigovi, ob dnevu srečanju sosedov, na pikniku TD, ob državnem prazniku in na kmečkem prazniku v Leskovcu. Pred nami so martinovi dnevi, kjer bomo zraven. Za pozno jesen bomo pripravili še kakšno drugo presenečenje. Skratka, Šurcarji ne poznamo počitka.
Kamen na kamen,
besedo na besedo,
za up, za zavetje
in zmaga skupna naša bo vseh.
Društvo Šurc
Šurcaji so letos sodelovali tudi na kmečkih igrah v Leskovcu. Foto: arhiv društva
Blagoslov Cafutovega križa
1 /Zgornji Pristavi je 1. septembra potekala slovesnost V ob blagoslovu zdaj Cafutovega (nekdaj Božičkovega) križa. Nova lastnica zemljišča, na katerem je stalo versko znamenje, seje namreč križu odpovedala, prizadevni domačini pa so skupaj s KS Sela in podružnico sv. Družine hitro našli rešitev. Križ, katerega lastnikje postala sv. Družina, je kmalu dobil novega oskrbnika - družino Cafuta iz Zg. Pristave, ki je na svojem zemljišču odstopila prostor v ta namen.
Slovesnosti se je udeležilo veliko domačinov in gostov.
Leta 1944 so Marijo Mohorko, Hasovo Micko iz Zg. Pristave, ker je bila izdana, zaprli v ptujske zapore, kjer sojo strašno mučili tri tedne. Njen mož Franc Mohorko je bil odpeljan v taborišče Mauthausen in se ni nikoli vrnil domov. Po vrnitvi iz zapora je za mamo Micko skrbela hči Julčka Božičko. Zaradi hudega trpljenja in zaupanja v ozdravitev sta se mati in hči odločili, da na domačem dvorišču postavita križ. Les za križ je podaril Jožko Murko s Sel, razpelo in Marijo, ki sta bila prvotno na križu na videmskem pokopališču, pa je p. Danijel Tomšič odstopil Julčki.
Pri delu so pomagali domači in sosedje. Leta 1945je križ prvič blagoslovil p. Danijel Tomšič. Sedem let po blagoslovu je mama Micka začela okrevati. Križ je zdržal celih 48 let, ko se je vnuk Alojz Božičko z družino in mamo Julčko odločil, da ga obnovi. Leta 1993 je obnovljeni križ blagoslovil takratni videmski župnik p. Emil Križan.
Ivan Cafuta, Julijana Božičko in
TRETJI BLAGOSLOV Lojzka Cafuta v družbi p Jožeta Božičkova domačija je Petka, pred časom dobila novo
lastnico, ki pa se je križu odpovedala. Kmalu so stekli dogovori domačinov, KS Sela in podružnice sv. Družine. Odločili so, da se križ postavi na novo lokacijo — pred domačijo Ivana Cafuta v Zg. Pristavi. Prizadevni domačini so skupaj s KS Sela prevzeli vse delo in nabavili material ter poskrbeli za celotno obnovo in prestavitev.
Slovesen blagoslov je prvo septembrsko nedeljo v »Jošndorfu« povezal številne domačine in druge obiskovalce, ki so se udeležili veselega dogodka. Križ je bil tako že tretjič blagoslovljen, blagoslov je opravil p. Jože Petek. Slovesnost so s pesmijo obogatile pevke ljudskih pesmi KD Sela, program pa je povezovala Rozika Murko. Za lepo dejanje in opravljeno delo sta se vsem zahvalila tudi videmski župan Branko Marinič in predsednik KS Sela Dejan Tramšek. Gostoljubni domačini so ob sklepu pripravili tudi pogostitev.
Besedilo in foto: PK
Turistične novičke iz Leskovca
|Xakor pravi pesem »Kam le čas beži, kam se mu mudi«, l\tako hitro tečeta tudi leto in življenje pa tudi delo našega turističnega društva. Čas tako hitro beži, da nam vsega želenega v društvu ni uspelo narediti, smo pa v juniju s krajšo slovesnostjo obeležili dan državnosti. Podelili smo zahvale vsem, ki so sodelovali na velikonočni razstavi.
Na naše srečanje smo povabili tudi prijatelje iz Turističnega društva Ajda Stari Log, Leskovec pri Pragerskem, s katerimi bomo sklenili pobratenje. Odločili smo se, da bo to srečanje
postalo tradicionalno v počastitev praznika naše države. Bili smo edini, ki smo v naši občini obeležili ta dan.
Naš ponos je naš Kmečki praznik v Leskovcu in letošnji je bil že štiriindvajseti po vrsti. Veselili smo se ob kmečkih igrah, na katerih je sodelovalo kar sedem ekip, tudi župan Branko Marinič je bil med navijači, družabno srečanje pa je trajalo do poznih jutranjih ur, tudi z gosti, našimi prijatelji iz Savinjske doline, iz Braslovč.
Pred nami je nov izziv, letošnje Martinovanje v Leskovcu, v nedeljo, 10. novembra, ob 10. uri, ki bo osrednje v občini Videm in na katerem bo polno presenečenj.
TD Klopotec Leskovec
Jubilej Vinogradnikov, srečanje ljudskih pevcev
in godcev, razstava in pohod v svet na Kajžarju
1 /Kulturnem društvu Franceta Prešerna smo lahko v V minulih mesecih obiskali kar nekaj prireditev, s katerimi so kulturniki občanom pripravili prijetne večere in popoldneve, na njih pa predstavili najrazličnejše dejavnosti, s katerimi obujajo tradicijo, razvijajo različne oblike kulturnega udejstvovanja in poudarjajo svojo pripadnost domači občini in slovenski kulturi.
Najprej spomnimo na jubilej ljudskih pevcev Vinogradnikov, ki so s svojim že tradicionalnim koncertom Veselo v pomlad konec marca s še dvema ljudskima glasbenima skupinama v domačem društvu — Fanti iz Ju rove in ljudskimi godci — ter ob humoristični podpori gledališčnikov in videmskih osnovnošolcev proslavili 40 let svojega petja. Anica Kokol, ki Vinogradnike vodi zadnjih 15 let, je poudarila, da pevci niso ponosni le na vse svoje dosedanje nastope, temveč tudi na vztrajnost in prijateljstvo: »Naše vaje so kot družinsko srečanje ob praznikih: vedno si imamo veliko povedati, delimo si nasvete in tolažimo drug drugega, saj smo to v teh skupnih letih marsikdaj še kako potrebovali. Kot vodja skupine si želim, da bi tako ostalo še dolgo, da bi zdravi skupaj uživali sadove dosedanjega dela.« Današnji člani Vinogradnikov so Marijan Furek, Marija Gajser, Franc Habjanič, Jože Hrga, Anica Kokol, Žiga Kokol, Alojzija Murko, Mirko Rihtarič in Elizabeta Zemljak. Ob tej priložnosti so predstavili tudi brošuro 40 let ljudskih pevcev Vinogradnikov 1979—2019, ki jo je skrbno pripravila Manja Vinko, v njej pa zbrala podatke o številnih nastopih Vinogradnikov v domači občini in drugod po državi pa tudi številne anekdote z njihovih pevskih popotovanj in veliko drugega dokumentarnega gradiva. Jubilante in obiskovalce sta nagovorila tudi predsednik KD Videm Jože Smigoc in župan Branko Marinič, ki se je ob tem pošalil, da se delovna doba v naši družbi podaljšuje in da »samo« 40 let petja pač ne bo
Utrinek z jubilejne prireditve ljudskih pevcev Vinogradnikov ob njihovi 40-letnici. Foto: Eva Milošič, Štajerski tednik
zadoščalo ... Dominik Kukovec, predsednik sveta območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, pa je Vinogradnikom podelil jubilejno priznanje. Prireditev je povezovala Milena Gabrovec.
Fantje izjurovc so proslavili tri desetletja svojega nastopanja. Foto: Zdenka Golub
30 LET FANTOV IZ JUROVC
Sredi poletja, v soboto, 24. avgusta, so svoje vsakoletno srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom Pesem na vasi v gasilskem domu v Tržcu pripravili Fantje iz Jurovc in s prireditvijo proslavili 30-letnico svojega delovanja. Pevci Franc Habjanič, ki jih je dolga leta vodil, Marjan Mohorko, Franc Spevan, Slavko Kmetec in Branko Merc, ki je zadnjih nekaj let vodja skupine, so skupaj s svojimi pevskimi in godčevskimi prijatelji pripravili prijetno pevsko popoldne, ki se je končalo z večernim druženjem. Kar štirinajst različnih skupin se je zvrstilo na trževskem odru: Fantje iz Jurovc KD Franceta Prešerna Videm, ljudski pevci DU Ivana Rudolfa Breg, Skupina šeg in navad TD Podlehnik, ljudski pevci iz Jablovca, Urbančan-ke TD Destrnik, ljudske pevke KD Skorba, ljudski pevci DU Videm, Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, ljudske pevke KD Lancova vas, ljudski godci iz Hajdoš, pevke Katoliškega KD Kidričevo, ljudske pevke KD Obrež, Stoperška banda in pevke ljudskih pesmi Trstenke iz Podlehnika. Ob tej priložnosti je predstavnik sveta ptujske območne izpostave JSKD Ivo Ban jurovskim pevcem izročil častne Maroltove značke. Prireditev je povezovala Zdenka Golub.
V	DRVARNICI RAZSTAVA FOTOGRAFINJE CVETANKE MILEVE
V	jesen so v KD Videm zakorakali z razstavo, ki so jo pripravili v svoji Drvarnici. Tokrat so gostih fotografinjo Cvetanko Milevo in tako spoznali zanimivo mlado makedonsko avtorico, ki jo je njena življenjska pot pripeljala v Slovenijo, kjer
V Drvarnici KD Videm je razstavljala fotografije Cveta n ka Mileva.
končuje študij. Ob pogovoru z njo smo izvedeli kar nekaj
zanimivosti o njenem življenju in njenem konjičku — fotografiranju. Za popestritev večera so poskrbeli recitatorji Biserka Selak, Metka Ostro-ško in Janko Gabrovec s tremi odlomki pesnitve Sel je popotnik skozi atomski vek pesnika Mateja Bora.
POHOD OB 50. OBLETNICI SNEMANJA FILMA SVET NA KAJŽARJU
Zadnja prireditev, o kateri tokrat poročamo iz KD
Videm, je pohod po poteh snemanja filma Svet na Kajžarju. Prvič so v videmskem društvu pohod pripravili ob 50. obletnici snemanja tega filma, leta 2002, ko nas je na pri mnogih že skoraj pozabljeni film spomnila s svojo raziskovalno nalogo Bojana Rogina in sta bili z Marijo Cernila pobudnici za srečanje naših občanov s filmskimi delavci, ki so film snemali v Vidmu ter na Majskem in Dravinjskem Vrhu. Pri snemanju so kot statisti sodelovali številni domačini. Danes, skoraj 20 let pozneje, jih je žal že veliko za vedno odšlo od nas, a se vsi še vedno radi spomnimo časov, ko so naši kraji postali kulisa za dogajanje zgodbe, ki jo je napisal Ivan Potrč in jo na filmski trak prenesel režiser France Štiglic.
Tokratni pohodniki — okrog 30 se jih je zbralo pred Vidovo kletjo — so se najprej spomnili na še enega pisatelja, ki je naše kraje za vedno uvrstil v slovensko literaturo, Jožeta Krivca, rojaka iz Vareje, ki
je žal tudi marsikomu ušel iz spomina, pa ga ljubitelji slovenske književnosti vedno znova z veseljem odkrivajo. In ker opisuje v svojih črticah, povestih in romanih — tako tistih za mlade kot za odrasle bralce — nam znane kraje, je prav, da ga ne pozabimo. Pohodnike je vodja Vlado Kokol popeljal po nekaterih prizoriščih — haloških zidanicah, ki jih lahko prepoznamo v filmu, spotoma so se spomnili še na Ljubstavo pesnika Franceta Forstneriča, poklepetali z Julijano Duh, ki je kot otrok s svojo sestro dvojčico Ivanko nastopila v kar nekaj prizorih v filmu, seveda pa gostoljubni prebivalci Majskega in Dravinjskega Vrha pohodnikov niso pustih žejnih, ko so se potepali po Fialozah. Ustavili so se tudi v vaškem domu na Majskem Vrhu, kjer so jim zapeli ljudski pevci Vinogradniki, ob vrnitvi pa so se ustavili še v Drvarnici KD Videm.
Jože Smigoc
Pohodniki so se ustavili tudi pri eni od igralk filma Svet na Kajžarju Julijani Duh; vodja pohodnikov Vlado Kokol ji je izročil šopek.
Foto: Manja Vinko
Harmonikar Alojz Fras srebrn v Ljubečni
|Xonec avgusta se je v Ljubečni odvil finale 39. Zlate l\harmonike Ljubečne - državnega prvenstva v igranju na diatonično harmoniko. Nastopilo je 42 tekmovalcev iz cele Slovenije, tudi s Ptujskega, podeljenih pa je bilo 11 zlatih, 17 srebrnih in 8 bronastih plaket.
Absolutna zmagovalka 39. Zlate harmonike Ljubečne in državna prvakinja je postala Danaja Grebenc. Plaketo Avgusta Stanka je osvojil Leon Tašner iz občine Kidričevo, zmagovalec občinstva je postal Žiga Firiberšek, naj godec pa Konrad Kostanjevec iz občine Gorišnica.
Na izbirnem tekmovanju — v polfinalu za Zlato harmoniko Ljubečne — v Fiajdošah je nastopilo veliko odličnih harmonikarjev v različnih starostnih kategorijah, od najmlajših do seniorjev, med njimi tudi prvič Alojz Fras iz Pobrežja na pobudo Primoža Kelenca.
V Fiajdošah je zmagal s Špic polko in se uvrstil v finale, kjer pa se je občinstvu in strokovni komisiji predstavil z Dedekovo polko in Babičino polko. Osvojil je srebrno plaketo, kar je zanj velik dosežek in tudi majhno presenečenje, je Alojz povedal po nastopu v Ljubečni.
»S tem je poplačan trud. Rad imam glasbo, rad nastopam s prijatelji muzikanti in ta uspeh v Ljubečni mi daje dodatno voljo, da vztrajam. Prihodnje leto želim spet v
finale in osvojiti zlato plaketo.«
TM
Alojz Fras v finalu letošnje Zlate harmonike Ljubečne Foto: arhiv Fras
Knjiga pravljic in Zdravljic iz Haloz
1 /idemčanki Mariji Kolednik Črnila se je v teh dneh V izpolnila še ena velika želja. Izšla je njega knjiga pravljic z naslovom Kaj skriva haloški veter.
Njene pravljice niso običajne, saj so to Zdravljice iz Haloz, poučne zgodbe iz narave, v katerih avtorica ohranja tudi bogato ljudsko izročilo s pravljičnimi elementi, kot so Vila zelenka, Skratka rumenka, čarobni napoj pa bralca še posebej očara. Marija Kolednik Črnila piše pravljice že dolgo, a že pred mnogimi leti smo jo v domačem kraju in okolici lahko spoznali kot avtorico dramskih del. Že 45 let je namreč od prve uprizoritve njenega dela Pesem, klopotcev, napisala je tudi igro Vrni se, dragi očka, prav posebno kuharsko knjigo, ki je nastala v Društvu kmetic občine Videm, zdaj pa so v ospredju njene pravljice. V Tednu otroka je avtorica svoje delo že predstavila na OS Videm, v petek, 11. oktobra, pa so njenim pravljicam lahko prisluhnili tudi zbrani v videmski občinski dvorani. Bilo jih je veliko, ki so prišli Mariji čestitat in stisnit roko, ona pa se jim je zahvalila tudi s podpisom v svojo knjigo.
Avtorica zdravljic v družbi svojih sončkov, vnukov in vnukinj, ki so povedali, da je njihova babica postala prava pravljičarka.
Čeprav je knjiga brezplačna, je avtorica poskrbela, da bodo zbrani prostovoljni prispevki šli v prave roke, in sicer OS Videm v sklad »Evro za boljši jutri«.
ŽUPANOV SPREJEM ZA AVTORICO PRAVLJIC
Se pred uradno predstavitvijo knjige je avtorici v prostorih občine Videm čestital župan Branko Marinič s sodelavci in poudaril, da je ponosen, da v občini Videm živijo ustvarjalni ljudje, tudi taki, ki znajo spisati knjigo. Dodal je, da so v občini z veseljem prisluhnili Marijini veliki želji in ji kot založnik pomagali izdati knjigo. »Najprej sem v roke dobil šop listov in šele ob prebiranju sem se zavedel, kaj Marija pripravlja. Spoznal sem, da se bogastvo posameznika skriva v njegovi ustvarjalni interpretaciji. V Zdravljicah jih je na pretek. Le čas in prostorje treba pravilno izbrati.«
Marija Kolednik Črnila
KAJ SKRIVA HALOŠKI VETER
ZDRAVLJICE IZ HALOZ
Mariji Kolednik Črnila je ob izidu knjige posebej čestital župan
občine Videm Branko Marinič in ji zaželel, naj jo še naprej vodi ta neizmerna življenjska energija.
Avtorica se je na predstavitve knjige prestavila s kratkimi povzetki pravljic, eno od njih je prebrala tudi pravljičarka Liljana Klemenčič, Marija Kolednik Črnila pa je ob koncu dejala: » Uživajte v mojih pravljicah. Jaz živim zanje. Svoj čudež sem našla v Zdravljicah.«
Besedilo in foto: TM
Predstavitev pravljic Marije Kolednik Črnila
1 /petek, 11. oktobra, je v občinski
V	dvorani zapihal haloški veter iz zbirke pravljic avtorice Marije Kole-dnikčrnila.
V	šoli se zavedamo pomena pravljic za osebnostni, moralni in čustveno-socialni razvoj. Učitelji uporabljajo različne tehnike in metode, da bi pravljice čim bolj približali otrokom in bi branje postalo del njihove vsakdanje rutine.
Pravljice v zbirki Kaj skriva haloški veter? so tudi poučne. Beremo lahko o najsvetlejši zvezdi, o zgodovini gradu
Tranek, izvemo kakšen recept in spoznamo nekatere običaje pri nas.
Ponosni smo, da smo del teh pravljic od začetka, ko jih je gospa Marija v šoli in vrtcu brala otrokom in še niso bile zbrane v knjigi, ki sedaj krasi tudi šolsko knjižnico.
Hvaležni smo, da so otroci tudi na tak način deležni dogajanja v lokalni skupnosti, da so pravljice našle pot k nam. Z veseljem in radovednostjo bomo pokukali v čudežni svet, kjer domišljija sreča realnost ter vzgaja in izobražuje. Gospe Mariji se iskreno zahvaljujemo,
da je namenila sredstva ob predstavitvi zbirke za šolski sklad Evro za boljši jutri. Učenci se redno preizkušajo v novih izzivih, ustvarjalnih, športnih, učnih ... Prepričani smo, da so med njimi ne samo pesniki, ampak tudi izumitelji, voditelji, uspešni športniki, glasbeniki, likovniki ... Na ta način jim lahko omogočimo, da svoje sposobnosti še dodatno razvijajo.
Hvala v imenu učencev OS Videm.
Mag. Robert Murko,
ravnatelj OŠ Videm
Slovesnost v spomin padlim
partizanskim kurirjem kurirske postaje TV-8 S
"^druženje borcev za vrednote NOB Ptuj, Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina, občina Hajdina in OŠ Hajdina so 26. septembra pripravili spominski dogodek v spomin padlim partizanskim kurirjem kurirske postaje TV-8 S, ki so pred 75 leti bili težek boj s premočnimi okupatorjevimi vojaškimi silami v Halozah, blizu Dežnega in ob Dravinji. Delegacija je k spomeniku v Zg. Pristavi položila venec in prižgala sveče.
Terezija Mirkovič, predsednica Zveze borcev za vrednote NOB Hajdina, je v uvodu na kratko strnila dogajanje v času druge svetovne vojne v tem koncu Haloz in poudarila, da je zelo pomembno, da ohranjamo spomin na vse, ki so za lepši jutri žrtvovali svoja življenja. Mirkovičeva je v nadaljevanju še dejala: »Publicist in literarni zgodovinar, univerzitetni profesor Emil Cesar, je o času druge svetovne vojne zapisal: 'To je bil čas, ko so spet dobile veljavo tako etične in moralne vrednote, kot so: tovarištvo, poštenje, spoštovanje drugega, vrednotenje človeka po delu, nesebična predanost v boju za ohranitev naroda, njegove kulture; čas, ko zvestoba domovini ni bila prazna beseda.'« Branko Marinič, župan občine Videm, je poudaril pomen takih spominskih slovesnosti za ohranjanje zgodovinskih dejstev, ki so zaznamovale naš narod, in kjer so tudi Haloze dale svoj pečat v vojnih časih.
Jurij Cvitanič, član IO Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, je v pozdravnem nagovoru poudaril, da ne smemo dovoliti potvarjanja zgodovinskih dejstev, ne smemo dovoliti razvrednotenja partizanskega in vseljudskega upora proti okupatorju in narodnim izdajalcem.
Delegacija se je padlim poklonila pred spomenikom v Zg. Pristavi.
S kulturnim programom, v katerem so nastopih učenci OŠ Hajdina, ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina in Fantje iz Jurovc, ter z nagovori so se v Domu krajanov Dolena poklonih padlim borcem. Delegacija, v kateri so bili videmski župan Branko Marinič, podžupan občine Hajdina Karl Sven-šek in Jurij Cvitanič, član Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, pa je po kulturnem programu k spomeniku v Zg. Pristavi položila venec in prižgala sveče.
Besedilo in foto: TM
Videmski gledališčniki odkrivali lepote Slovenije
Z"* ledališka skupina KD Franceta Prešerna iz Vidma pri VJ Ptuju letos praznuje 20 let ponovne oživitve gledališke dejavnosti, ki je sicer tod živela od davnega leta 1923 do 1986. Od leta 1999 do danes je skupina uprizorila kar 22 zelo uspešnih predstav.
ZUPANOVA JflMfl /f7>
. PSI GROSUPLJEM V-:
S VAS VABI HA OGLED ----1 ČLIDOVILEfiA PODZEMLJA
'TOWzUM'KH»)anMal, GSM:041,'407-705
Videmski gledališčniki pred Županovo jamo pri Grosupljem Foto: AČ
Z njimi smo razveseljevali domače občinstvo, veliko pa smo tudi gostovali in tako širili glas kulturnega društva in občine Videm. Gledališka skupina je v teh letih nekajkrat nastopila tudi na regijskem Linhartovem srečanju, kjer smo prejeli mnogo izjemnih kritik in domov odnesli nekaj nagrad. Selektor Linhartovega srečanja Rajko Stupar: »Igralska družina iz Vidma pri Ptuju je dokazala, da se da z ljubeznijo ob delu in veseljem ob druženju z dramskimi besedili uspešno spopadati.«
Po uspešno končani sezoni s predstavo Ne šlataj — 220 V smo si gledališčniki privoščili zaslužen enodnevni izlet. Pot nas je vodila v Tehniški muzej Slovenije, v grad Bistra pri Vrhniki, od tam pa v že dolgo načrtovano Županovo jamo pri Grosupljem. Končali smo v Kanu kampu v Radencih ob Kolpi, kjer smo se predali krajši vodni avanturi z raftom po Kolpi in druženju ob dobri hrani, kopanje pa so si v hladni reki privoščili le najpogumnejši. Tako si gledališčniki polnimo »baterije« za novo sezono.
Letos bomo kot vsa leta do sedaj naštudirali novo igro in se pokazali s premiero v januarju. Medse bi želeli povabiti vse, ki imate veselje do gledališkega ustvarjanja. Lahko nam tudi pišete na e-naslov: metka.ostrosko@gmail.com. Pridite in ustvarjajte z nami.
MO
Lancovovaški folklorniki gostovali na Češkem
folklorniki iz Lancove vasi že leta ohranjamo in prenašamo kulturno izročilo, šege in navade našega kraja. S tem predstavljamo svoj kraj, svojo občino in tudi našo državo povsod po svetu. Letos smo naše navade predstavili v zahodni Češki v manjšem mestu Karlovi Vari na že 24. folklornem festivalu, ki je trajal od 5. do 8. septembra. Združeni mlajša in starejša odrasla folklorna skupina, skupina pevk in muzikantov smo se pridno pripravljali na vajah, da smo lahko v kratkih štirih dnevih pokazali le najboljše.
V četrtek, 5. septembra, smo si na poti do Karlovih Varov ogledali Prago, češko glavno mesto, in se nato odpravili proti našemu festivalskemu mestecu Karlovi Vari. Ta dan smo si z našim vodičem ogledali mesto, predstavil pa nam je tudi nekaj znamenitosti. Povedal nam je, da so Karlovi Vari manjše mestece na zahodu države z okrog 48000 prebivalci. Ime je mesto dobilo po rimsko-nemškem in češkem kralju in kasneje tudi cesarju rimsko-nemškega cesarstva — Karlu IV. Luksemburškem, ki je mesto odkril v 14. stoletju.
Mesto je poznano po kolonadah, kjer lahko najdemo in poskusimo vodo iz njihovih znanih gejzirjev tople vode. Izve-
Tudi na letošnje gostovanje ostajajo lepi spomini. Foto: arhiv društva
deli smo tudi, da od tod izvira Becherovka, češki zeliščni liker grenkega okusa, katerega glavni sestavini sta janež in cimet. Poskusili smo tudi oblate kot njihovo znano sladico. Izvedeli smo tudi, da so Karlovi Vari znani po filmskem festivalu, ki tam poteka že 54 let.
Po ogledu mesta smo si zaslužili krajši oddih, saj so bili pred nami dnevi, polni nastopov. V petek dopoldan smo imeli dva nastopa za osnovnošolske otroke, kasneje, v zgodnjih dopoldanskih urah, pa 45-minutno animacijo za obiskovalce razstave porcelana v bližnjem hotelu Pupp. Predstavili smo svoje
^	folklorno društvo
feLancom vas
—V 1 D E M-------------------
Slovenija • Slovenia • Slowenien
Vabi k vpisu nove člane:
. OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA (Katja: 040 518441)
. ODRASLA FOLKLORNA SKUPINA (Janko: 041 728 950)
DODATNE INFORMACIJE:
Barbara: 031 417 709 ali fd.lancovavas@gmail.com
odrske postavitve Slamnati ded in Gostija drugi dan, pevke in muzikanti pa so vmes s svojimi pesmimi popestrili dogajanje. Na koncu smo še zaplesali z mimoidočimi. Po večerji smo si z drugimi skupinami priredili druženje, na katerem smo spoznali češke plese in glasbo. Nekateri smo tudi poskusili zaplesati z njimi.
V soboto smo dopoldan nastopali v eni od njihovih kolonad z izviri tople vode, popoldan pa je sledila povorka po mestu, med katero smo tudi zaplesali. Zvečer je sledilo srečanje z županom in glavnimi organizatorji festivala, nato pa slavnostni zaključek festivala. V nedeljo smo po zajtrku v nošah in v eni izmed kolonad zaplesali še na ulici za vse mimoidoče. Okrog opoldneva smo se počasi odpravili proti Lancovi vasi. Festival si bomo zapomnili po zelo lepem mestu, prijaznih ljudeh in dobrem vzdušju. Spoznali smo ogromno o njihovi kulturi in tudi kulturi drugih nastopajočih. To so bili folklorniki iz Nemčije, Slovaške, Rusije, s Cipra, iz Indonezije in tudi več domačih skupin. Spletlo se je ogromno prijateljskih vezi in upamo, da se v Karlove Vare še kdaj vrnemo ter zaplešemo in se poveselimo skupaj z njimi.
Urška Vidovič
Razgibano poletje tudi za Lancovljanke
poletni meseci so bili tudi za članice DPŽD Lancova vas pestri in razgibani. Čas so izkoristile predvsem za skupna druženja, udeležile pa so se tudi nekaterih tradicionalnih dogodkov v okolici.
V društvu se zavedajo pomena rekreacije za dobro počutje, zato se trudijo in skozi vse leto organizirajo različne dejavnosti v ta namen. V sredini julija se je tako vesela družba 20 pohodnikov, med katerimi sta bila tudi mentorja delavnic Verena in Zvonko Mikša, odpravila na Roglo — do Lovrenških jezer. Vreme je bilo tega dne več kot odlično za potepanje na prostem.
Konec julija so se dva dni družile pri članici Tiliki Jurgec, kjer so pletle verige iz žingerla za aninsko žegnanje. Na praznični dan smo jih lahko srečali na Selih na stojnici, kjer so obiskovalcem anin-ske nedelje ponujale domače dobrote. Prvi dan v avgustu je bil namenjen celodnevnemu kopalnemu izletu v Izolo, 5. avgusta pa so ponovno začele nov cikel ustvarjalnih delavnic v vaškem domu.
Lancovljanke so v društveni kuhinji z veseljem gostile dijake Gimnazije Ptuj in njihove goste - dijake iz Indije. Foto: Igor Šeruga
KROFI ZA INDIJSKE DIJAKE
Zadnji petek v septembru so imele v društveni kuhinji poseben obisk. Gostile so namreč dijake Gimnazije Ptuj, ki so se jim pridružili dijaki šole St Mark's Senior Secondary Public School iz glavnega indijskega mesta New Delhija. Ti so bili namreč na vsakoletni izmenja-
vi pri ptujskih gimnazijcih, letošnja osrednja tema izmenjave pa je bil pust. Članice so jim na povabilo z veseljem pokazale, kako se pripravi tradicionalna slovenska pustna slaščica — krofi.
Besedilo in foto: PK
Slovesno na aninsko nedeljo
Qri sv. Družini na Selih je v nedeljo, 28. julija, potekalo tradicionalno aninsko žegnanje, s katerim so tudi letos zaokrožili praznovanje ob prazniku Krajevne skupnosti Sela. Že od nekdaj je ta slovesnost ena izmed zelo cenjenih in priljubljenih, saj na Sela privabi veliko obiskovalcev, tako domačih kot od drugod.
Praznično sveto mašo je letos daroval p. Danilo Holc ob somaševanju vseh duhovnikov iz domače župnije. V pridigi je med drugim spregovoril o sv. Ani in Joahimu, ki sta nam
Letošnje bogoslužje je ob somaševanju vseh videmskih duhovnikov vodil p. Danilo Holc iz župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Razpis župnije sv. Vida
K I i šala, gre zares. Pokazalo se je uspešno, ko smo v cer-I kvi dvigali oltar, kjer je umeščen sarkofag sv. Donata. Eni so predlagali to, drugi drugo, končno smo našli rešitev. Pred nami so nekateri projekti, ki so podobni, saj več ljudi več ve. Če je bilo nekoč tako, bo verjetno tudi danes.
Tokrat gre za kulturno dediščino, verska znamenja: kapele in križe. Srečno se je končalo v Zg. Pristavi, kjer novi lastnik zemljišča, na katerem je bil vaški križ, ni hotel biti več lastnik križa. Našel se je novi lastnik, ki je poskrbel za dostojno umestitev križa.
Križ v Dravinjskem Vrhu nima te sreče. Julijski vihar ga je podrl. Padel je na obraz, ki je čisto uničen, drugi korpus (telo) ni poškodovan. Križ dosedanjega lastnika ni bil na lastni zemlji. Pravijo, da bi ga vaščani obnovili, pa »revež« nima lokacije, kamor bi ga postavili. Išče in trka.
Tretji primer je glavni križ na pokopališču. Tu je zgodba zapletena. Križ je zelo velik in težak. Korpus (telo) je bil kakovostno pozlačen in je v dobrem stanju. Drugače pa je z lesenim
Praznovanje se je že po tradiciji nadaljevalo ob skupnem druženju pred cerkvijo.
lahko vzgled zaupanja in vztrajnosti. Slovesnost je obogatil Mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Sandija Potočnika, cerkev pa je bila tudi letos nadvse lepo ozaljšana s številnimi venci iz žingerla.
Ob koncu maše je zbrane nagovoril tudi podžupan občine Videm Matjaž Klasinc, v svojem nagovoru pa poudaril pomen takšnih pristnih praznovanj, ki so odlična priložnost za medsebojno druženje in povezovanje v skupnosti. Praznovanje se je ob domačih dobrotah nato nadaljevalo pred cerkvijo, saj so gospodinje s Sel, iz Dolene in Lancove vasi bogato obložile svoje stojnice.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Križ v Zg. Pristavi je bil letos prestavljen na novo lokacijo.
Foto: PK
delom. Naročili smo, da ga prepleskajo, a je mojster opazil, da spodnji del ni v dobrem stanju in bi se čez nekaj časa lahko zgodilo tako kot s križem v Dravinjskem Vrhu. To pa bi bila velika katastrofa, saj je okrog polno spomenikov. Tu ste zdaj
Glavni križ na pokopališču je potreben temeljite prenove. Foto: TM
na vrsti strokovnjaki. Ali se križ dvigne, s čim in kako, saj gre za težko in nevarno delo — to je prva varianta (da bi ga en del podrezali). Druga varianta pa je, da bi ga spodaj obdali z močno sponko. Čakamo na vaše predloge.
Tudi vTržcu pričakujejo križ, kjer je bil nekoč. Ko se je obnavljala cesta, so tam zanj pripravili lokacijo.
Na koncu pa pravi razpis, namenjen za študente, maturante ali druge, ki se zanimajo. Pred škofovo vizitacijo so bili posneti skoraj vsi križi in kapele. Razpis pa je v tem, da bi se nekdo lotil zgodovinskega opisa, zakaj in kdaj je nastalo neko znamenje. Pri tem bo treba kontaktirati domačine in preveriti tudi pisne vire v župnijskem in drugih arhivih. Zanimivo in lepo delo, ki bi ga na koncu lahko prezentirali v lični knjižici, kar bi bilo v ponos občini in župniji, celemu kraju.
Vse bolj se tudi govori, da je prišel čas, ko naj bi tudi naša župnija imela dostojne zvonove. Med vojno so zvonove odpeljali Nemci. Ko je prišel p. Danijel Tomšič iz izgnanstva, se je lotil zvonov, vendar so bile možnosti slabe. Zdaj je čas, da bi tem zvonovom nekaj dodali. Razen tega strokovnjaki pravijo, da je tudi »rušt« v slabi kondiciji.
Najbolj mikavno pa je to, da bi ob pogrebu lahko zvonovi zvonih, ko peljemo mrliča h grobu. Danes je to možno z daljinskim upravljanjem. Vse, kar smo navedli, ne bo šlo naenkrat. Kje in kako začeti, bo stvar pogovorov in dobre volje. Rekli boste, kako. Vedno smo tako rekli, pa je vse šlo z božjo in našo dobro voljo.
Naj Bog blagoslovi delo naših rok!
P. Tarzicij Kolenko
Drugo srečanje bratrancev in sestričen družine Prevolšek
"^adnji vikend v avgustu je bil kot ^—nalašč primeren za drugo srečanje bratrancev in sestričen družine Prevolšek.
Prvo srečanje je bilo ravno tako zadnji avgustovski vikend, vmes so potekali dogovori za novo srečanje in letošnje, drugo, sta organizirala Mirko Prevolšek in Darko Jerenec z družinama. Vseh bratrancev nas je 11, vsak od nas že ima svojo družino in potem nas je vseh skupaj 38.
Družina Prevolšek izhaja iz Žetal. Mladi so potem našli svoje ljubezni in se odselili; eni zdaj živimo na Ptuju, drugi v Žetalah, Tržcu, Ljubljani,... Vsak po svoje živi svoje življenje in sanje, vsak po svoje se bori in skrbi za svojo družino. Ob vsem tem pa ne pozabimo drug na drugega. Občasno se slišimo po telefonu, kdaj tudi obiščemo. Ker je življenjski tempo danes tako hiter in vsakemu zmanjkuje časa za bližnje, je ravno tako
srečanje prava izbira, da se najdemo skupaj, se poveselimo in skupaj ustavimo čas vsaj za hip ter se vrnemo v naše otroštvo.
To so trenutki, ki so nepozabni, in čas, ko se zaveš, kako hitro se staramo, pa
tudi, da je v življenju pomembno le to, da imamo drug drugega. Zato se bomo srečevali tudi v prihodnje, naslednje srečanje bo ponovno zadnji avgustovski vikend v Žetalah.
Valerija Janc Prevolšek
Učenje za življenje na OS Videm
■^avedamo se privilegija in hkra-Z—t\ obveznosti, ki sta nam dana kot vzgojno-izobraževalni ustanovi. Na področju vzgoje želimo narediti vidne spremembe, saj je dolgoročno to naložba v kakovostno življenje učencev in širše skupnosti.
Z razvijanjem čutne ostrine in čustvene inteligence pri mladih s pomočjo spoštljive komunikacije bomo presegli okvire, ki so trenutno še sprejemljivi v družbi. Zavedamo se slabosti kaznovalne vzgoje kot tudi slabosti permisivne vzgoje, ki kaže posledice vsakodnevno v neposredni okolici. Vemo, da sta avtoritativni in permisivni pristop nespoštljiva do otroka. Permisivni pristop ne uči pomembnih življenjskih veščin, avtoritativni način pa mogoče trenutno deluje, vendar na daljši rok rodi več problemov in merjenja moči. Pri iskanju prave poti ali ravnovesja metod vzgoje nam lahko pomaga pozitivna disciplina.
Bistvo pozitivne discipline je, da temelji na spoštljivi komunikaciji in razmišljanju, kaj zahteva situacija, in ne kaj bi jaz rad, da drugi naredi. V okviru tega bomo dali poudarek dnevnim rutinam in spoštovanju reda, spodbujali bomo samostojnost in pohvalili. Pri uvajanju discipline moramo biti prijazni in trdni — kar smo se dogovorili, drži, hkrati pa morajo biti zahteve razumne. Discipliniranje je učenje, za to sta potrebna čas in trening.
Izhodišča PD:
Učinkovita komunikacija. Kot starši bi morali razumeti, da otroci bolje »slišijo«, če so povabljeni k skupnemu razmišljanju in sodelovanju, namesto da bi jim samo ukazali, kaj naj mislijo in naredijo. Disciplina, s katero poučujemo. Učinkovita disciplina uči socialne in življenjske veščine in ni ne permisivna ne kaznovalna.
Usmerjanje na rešitve, in ne na kazni. Obtoževanje nikoli ne reši problema. Spodbuda. S spodbudo praznujemo trud in napredek, in ne samo uspeha. Poleg tega
»Skozi pozitivno disciplino učenci spoznajo naravne in logične posledice,« pravi ravnatelj OŠ Videm mag. Robert Murko. Foto: arhiv OŠ
pomaga otrokom razvijati samozavest v lastne sposobnosti. (Jani Prgič)
Skozi pozitivno disciplino učenci spoznajo naravne in logične posledice. Primer naravne posledice: če otrok ne poje kosila, bo lačen. Da otrok zaradi tega, ker ni pojedel kosila, ne sme uporabljati računalnika, ni naravna posledica. Smisel logične posledice pa je, da bi otroke učili za prihodnost, namesto da bi plačevali davek za sedanjost ali preteklost.
Ker pa se v življenju ne moremo izogniti konfliktom, uvajamo v naše delo tudi vrstniško mediacijo. Mediacija je ena izmed oblik reševanja sporov. Je proces, v katerem tretja nevtralna oseba brez poseganja v vsebino spora posreduje med dvema ali več udeleženci.
Pri tem ne sprejema odločitev namesto udeležencev, ampak s pomočjo različnih komunikacijskih tehnik in veščin pomaga udeležencem v sporu definirati problem, vzpostaviti pogajanje in rešiti konflikt na sporazumen način. Cilji mediacije so tako pomoč sprtima stranema pri iskanju rešitve, s katero sta zadovoljni obe strani, v procesu se razvijajo nove komunikacijske veščine pri udeležencih v sporu, razvija se sposobnost aktivnega poslušanja, utrjuje sodelova-
nje, poglablja razumevanje, razvija spoštovanje, krepi samospoštovanje in razvija nova kultura odnosov na šoli. Razlika med šolsko in vrstniško mediacijo je ta, da šolsko mediacijo izvajajo za to usposobljeni strokovni delavci, medtem ko vrstniško mediacijo izvajajo učenci. V začetnih mesecih šolskega leta bomo usposobili učence 3. VIO in postali bodo vrstniški mediatorji. Z vrstniško mediacijo želimo na čim bolj miren in konstruktiven način reševati spore, ki so sestavni del življenja, in povečati verjetnost, da se v prihodnje spori ne bodo zaostrovali ali do njih sploh ne bo prihajalo.
Želimo biti del pozitivnih sprememb, ki bodo vidne na dolgi rok. Po daljših pripravah, pridobljenih novih znanjih in veščinah smo pripravili ustrezne pogoje za uvajanje pozitivne discipline in mediacije v naše delo. Učitelji so na izobraževanjih pridobili dodatna znanja in veščine, s čimer bodo še bolj uspešni pri svojem poslanstvu. Z majhnimi koraki se daleč pride, potrebna sta potrpežljivost in znanje, ki ju imamo, zato verjamemo, da bomo pri realizaciji visoko zastavljenega cilja uspešni. Zavedamo se pomembne vloge staršev, saj lahko na vzgojnem področju uspešno delamo samo v sodelovanju s starši.
6. NOVEMBRA NA OŠ VIDEM IZOBRAŽEVANJE ZA STARŠE
Zato bomo 6. novembra 2019 ob 17. uri pripravili kratko izobraževanje za starše v izvedbi mag. Janija Prgiča z naslovom Učenje za življenje z roko v roki. Sledile bodo delavnice za starše, ki jih bodo pripravili učenci po dnevu dejavnosti na to temo, ki ga koordinirata učiteljici Damjana Hliš in Aleksandra Kukovič. Na delavnicah bodo udeleženci skozi igro vlog spoznali različna orodja za uvajanje pozitivne discipline in mediacije.
Verjamemo, da veliko malih ljudi na veliko malih mestih lahko naredi velike spremembe.
Mag. Robert Murko
Sprejem prvošolcev v šolsko skupnost
V petek, 11. oktobra, zadnji dan v Tednu otroka, smo učence 1. razreda sprejeli v šolsko skupnost. V telovadnici smo se zbrali prvošolci, devetošolci, predstavniki šolske skupnosti, učitelji in vodstvo šole. V kratkem programu so nam prvošolci pokazali, kaj so se že naučili, in celo zaplesali s svojimi varuhi. Vmes so pokazali še veliko znanja in spretnosti ter tako dokazali, da se že zavedajo pomembnosti šole in dogajanja v njej. Obljubili so, da se bodo s svojim pozitivnim vedenjem trudili vplivati na svoj ugled in ugled šole Videm. Zdaj bodo tudi prvošolci ponosni učenci šole Videm. Veseli smo, da jih imamo, zato smo sladko in veselo dogodek tudi zaključili.
Mentorica Aleksandra Kukovič
Učence 1. razreda so sprejeli v šolsko skupnost.
Prvi šolski dan v šolskem letu
2019/2020 - nadarjenost
l^rvi šolski dan v šolskem letu 2019/2020 smo na Osnovni šoli Videm, Podružnici Leskovec, začeli s kulturno prireditvijo in s sprejemom prvošolčkov na našo šolo, učenci iz 8. e in 9. e razreda pa so postali njihovi varuhi.
Napovedovalca sta učencem zaželela uspešno novo šolsko leto, z veliko želje po znanju, da bi razvili čim več ljubezni do učenja in do dela, da bi bilo zabavno, radostno, navdihujoče, polno pomoči, smeha, glasbe, zabave, športa, da bi spoštovali poslanstvo naše šole ter bili zelo ponosni, da so učenci in učenke Podružnice Leskovec.
Nekateri so svoje sposobnosti pokazali že na svoj prvi šolski dan tega leta in tako obogatili našo kulturno prireditev s prikazom gimnastičnih elementov, z opravljanjem poslanstva učitelja in navihane učenke, nogometaši s predstavitvijo nogometa, mladi kmetje s predstavitvijo kmetijstva, mladi gasilci z vajo z brentačo in z gasilskim pozdravom ter s predstavitvijo živali, ki so se s pogumom in vztrajnostjo borile ter preprečile podiranje doma in šole oziroma Hotela Hrast. Svoje glasbene sposobnosti so nam pokazali tudi igralci klavirja, harmonike, frulice, flavte in bobnov in s petjem.
Prvi šolski dan na podružnici Leskovec. Foto: arhiv OŠ
Učencem in njihovim staršem se zahvaljujem za sodelovanje, učencem in zaposlenim pa želim srečno in uspešno šolsko leto.
Prireditev sva pripravila predmetna učiteljica Aninia Kodrič in profesor Davorin Horvat.
Aninia Kodrič
Prvi šolski dan v šoli Sela
Hočeš, nočeš, v šolo greš, hočeš, nočeš, vse izveš, hoces, noces, ze sedis, hočeš, nočeš, se učiš.
(Slovenska ljudska)
Polni novih moči in energije so učenci zakorakali v šolo. Zbrali so se v telovadnici skupaj s prvošolci. Po igrivem programu in sprejemu prvošolcev so se odpravili z razredničarkami v učilnice in se podali novim šolskim izzivom naproti.
Učiteljici Marija in Petra
Prvi šolski dan na OŠ Videm
Prvi šolski dan je nekaj posebnega. Pihlja jesenski veter. Siri se vonj po novih, nepopisanih zvezkih, po pričakovanju in vznemirjenju. Kdo bo naš razrednik, kdo nas bo učil slovenščino ah bom lahko sedel z Majo? 2. septembra zjutraj smo se zbrali pred našo šolo in zajadrali v novo šolsko leto. Naj bo veselo in uspešno.
Helena Šegula
Mala Groharjeva kolonija 2019
V petek, 27. septembra, je na ulicah Škofje Loke potekala Mala Groharjeva kolonija, v kateri učenci povabljenih osnovnih šol rišejo in slikajo na prostem.
Tudi letos smo se z veseljem odzvali povabilu in se likovne kolonije tudi udeležili. V prekrasnem sončnem vremenu in umetniškem vzdušju so na ulicah Škofje Loke ustvarjali deve-tošolca Andrej Casek Hojnik in Miša Mulec, učenka 8. razreda Lana Kaisersberger iz OŠ Videm ter sedmošolki iz podružnične šole Leskovec, Kornelija Jelen in Špela Franc. Učenci so se ponovno izkazali, nastali so kakovostni otroški likovni izdelki.
Marko Kunčnik
Evakuacija na OŠ Videm
Osnovna šola Videni je 11. oktobra ob 9. uri izvedla vajo evakuacije. Pri vaji smo sodelovali vsi zaposleni in učenci šole ter gasilci PGD Videm in Tržeč.
Učitelji in učenci so previdno, umirjeno in urejeno zapustili učilnice ter se napotili proti stopnišču oziroma proti drugim izhodom. Pri tem so upoštevali, da so mlajšim učencem dali prednost pri izhodu iz šole. Zbrali so se na šolskem dvorišču oz. na za to določenem mestu. Gasilci so prikazali vajo reševanja dveh učencev iz učilnice. Na nosilih so ju prinesli iz šolske stavbe in poškodovanima učencema nudili prvo pomoč. Uspešno so pomagali tudi zaposlenemu, ki ga je požar zajel v prostorih jedilnice. Ker je bil pretok informacij dober, so lahko uspešno pomagali vsem.
Vodja evakuacije Tomaž Muršek, PGD Videm, in Jani Požar, PGD Tržeč, sta spregovorila učencem in zaposlenim o pomenu vaje evakuacije ter učence
Na letošnji vaji evakuacija so sodelovali operativci PGD Videm in PGD Tržeč. Foto: arhiv OŠ
pohvalila, da so se držah navodil učiteljev.
Vaja evakuacije je v celoti uspela, za kar se zahvaljujemo požrtvovalnim gasilcem
PGD Videm in PGD Tržeč. Hvala za dobro sodelovanje in klic »na pomoč«.
Fanika Novak, pomočnica ravnatelja
»Kostanji na ta in oni način«
Skupaj z učenci OPB-ja od 1. e do 5- e Osnovne šole Videm, Podružnice Leskovec, smo izvedli delavnico za starše in stare starše z naslovom »Kostanji na ta in oni način«, ki je potekala 7- oktobra.
Ta delavnica je bila nadaljevanje teme kulturne prireditve prvega šolskega dne, ko so se učenci predstavili in tudi dokazali, da so vsi učenci na naši šoli nadarjeni, eni na enem, drugi na drugem področju.
Na začetku sta učenca nagovorila sodelujoče. Spomnila sta nas, da je ta teden Teden otroka ter da si učenci želijo in zaslužijo malo razvajanja.
Učenci so bili razdeljeni v skupine, v vsaki so bili tudi starši in stari straši, ki so učence vodih in jim pomagali pri delu. Ustvarjali so iz jesenskih plodov in v avli pripravili čudovito razstavo izdelkov iz divjih kostanjev Izdelali so mazilo Dr. Divji kostanj in prikazali praktično uporabo le-tega. Kuhali so juho iz kostanjev ter izdelali kostanjevo kremo in sok iz mete (brez sladkorja). Ena skupina je izdelala majhne šopke iz mete, melise, sivke, peteršilja in kostanjev Celotno prireditev so učenci popestrili s petjem in igranjem na glasbila; igrali so
Na OŠ Leskovec so izdelovali tudi metin sok.Foto: arhiv OŠ
na harmonike, kitari, klavir, frulico in flavto.
Staršem učencev in starim staršem se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje.
Mentorici: Aninia Kodrič in Martina Kunčnik,
učiteljici OPB-ja
Z Marijo Kolednik Črnila odkrivali
skrivnosti haloškega vetra
Ponedeljek, 7. oktobra, prvi dan v Tednu otroka, je bil za naše šolarje 1. VIO prav poseben dan. V šolski knjižnici smo namreč gostili čisto pravo pravljičarko, našo domačinko Marijo Kolednik Črnila.
Gospe Mariji haloški veter že vrsto let šepeta o skrivnostih narave, zdravilnih rastlin pa tudi o naši lokalni preteklosti — še iz časa gradu Tranek nad Janžem in barona Draneškega. Z zanimanjem smo prisluhnili njenim poučnim in milozvene-čim zgodbicam, ki so šele pred nekaj dnevi izšle v knjižni obliki z naslovom Kaj skriva haloški veter — Zdravljice iz Haloz. Ogledali smo si tudi njene kvačkane živali in druge pravljične like, ki jih je pripravila z namenom, da bi nam še bolj približala svoje zgodbice, nadihali smo se svežih vonjev raznovrstnih zelišč, ki jih je prinesla s seboj, in z gospo Marijo preživeli nadvse prijeten pravljični dopoldan.
Vesna Voglar Pulko
‘a*		[EgE -	
		yfl	h . c*
bP			
Pravljična ura v šolski knjižnici. Foto: arhiv OŠ
V ponedeljek, 7- oktobra, smo imeli četrtošolci šole Leskovec razredni tehniški dan, ki smo ga namenih branju in povezovanju. Zbrali smo se ob 17. uri, si uredili »gnezdece« v naši učilnici in se nato pridružili knjižničarki Vesni, ki je pripravila
Večer branja
prijetno urico branja v knjižnici.
Po večerji — tu gre zahvala našemu kuharju Vasji — smo se udobno namestili v naši učilnici in se ob svečkah prepustili branju knjige Groznovilca v hudi hosti. Brala je učiteljica, učenci pa so poslušali in nadvse uživali. Branje smo prekinili s kratkimi odmori, v katerih smo pili metin čaj, ki nas je do konca umiril, in ob pol enajstih smo »že« sladko spah, vse do jutra, ko smo se polni novih moči odpravili na jesenski kros v Videm. Želimo si še več takih doživetij.
Ksenija Širovnik,
razredničarka 4. e
Radi beremo skupaj
Od 8. septembra (mednarodni dan bralne pismenosti) do 13. oktobra (zaključek tedna otroka) letos poteka že drugi Nacionalni mesec skupnega branja. S to pobudo se Slovenci pridružujemo evropski bralni kampanji Evropa bere, ki povezuje že obstoječe bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom dviga zavesti o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Spodbuja se po 15 minut branja ali skupnega glasnega branja na dan.
Tudi šolarji OS Videm na vseh treh lokacijah ob spodbudah
učiteljev in staršev (tudi starih staršev in drugih pomembnih bližnjih) smo v tem mesecu skupnega branja veliko brali — sami zase in skupaj z drugimi. Po zmožnostih so učitelji v razredih brali svojim učencem, učenci drug drugemu in mlajšim učencem, prihajali so v knjižnico, kjer smo si privoščili veliko zanimivega in zabavnega skupnega branja, v Tednu otroka pa smo organizirali tudi skupno branje s starši, dedki in babicami. Četrtošolci so si v šoli privoščili Večer branja, devetošolci, varuhi prvošolcev, so se družili s svojimi varovanci in jim prebirali pravljice, sedmošolci so v okviru projekta
Rastem s knjigo obiskali ptujsko knjižnico in prejeli v dar vsak svojo knjigo. Petošolci so z branjem razveseljevali mlajše učence, učenci so prisluhnili tudi pravljicam pravljičarke ge. Mari-
je K. Črnila, vsi pa smo veliko brali.
No, to si pravzaprav želimo, namreč da bi vsi VELIKO BRALI. Brali KVALITETNE, ZANIMIVE KNJIGE, ki nam omogočajo, da bolje spoznavamo življenje okrog nas, sami sebe, odnose z drugimi, pa da si polepšamo in olajšamo življenje, razširimo obzorja, razvijamo empatijo in delujemo za boljši jutri, za katerega se bomo ob vseh svetovnih okoljskih in humanitarnih katastrofah morali pošteno potruditi. Pa kako se bomo sploh lahko potrudili, če bomo premalo razgledani in otopeli in zaverovani v svoj mali svet?!
Naj nam tudi dobre knjige pomagajo pri tem! Berimo in spodbujajmo branje skozi celo leto, ne samo v tem mesecu skupnega branja.
Vesna Voglar Pulko
Delavnica z jesenskimi plodovi
V ponedeljek, 7. oktobra, v Tednu otroka, je v popoldanskem času v avli šole potekala ustvarjalna delavnica, namenjena ustvarjanja željnim učencem in njihovim staršem. Na delavnicah smo ustvarjali z jesenskimi plodovi. Pod mentorstvom učiteljev Mateje Gabrovec, Manje Vinko in Marka Kunčni-ka so nastali različni zanimivi in predvsem estetski izdelki, od mozaikov do odtisov drevesnega listja. Učenci so skupaj s starši pri ustvarjalnem delu zagotovo zelo uživali, vsi skupaj pa smo po končani delavnici občudovali izdelke, ki smo jih skupaj ustvarili.
Mentorji: Mateja Gabrovec, Manja Vinko in Marko Kunčnik
Na delavnicah so ustvarjali z jesenskimi plodovi.
Ustvarjalne delavnice in kostanjev piknik
Prvi eden v oktobru praznujemo Teden otroka, ko otrokom namenimo še posebej obogatene dejavnosti in dogodke. Takrat organiziramo tudi srečanje za starše in otroke v popoldanskem času, kjer se družimo ob ustvarjalnih delavnicah in pečenih kostanjih.
Letos so otroci veselo izrezovali, lepih in barvali na temo »jesen«. Nastali so čudoviti izdelki: jabolka, buče, gozdni škrati, živali iz storžev in jesenski listki. Po ustvarjalnih delavnicah nas je prijeten vonj po pečenih kostanjih privabil pred vhod vrtca, kjer je sledilo prijetno druženje ob kostanjih, toplem čaju in klepetu. Hvala g. Roku in g. Mateju za odlično pečene kostanje.
Bile smo vesele, da ste se starši udeležili srečanja v tolikšnem številu. Veselimo se že našega srečanja v decembru.
Karmen Auer
Jesen v vrtcu Mavrica Leskovec
V vrtcu Mavrica smo aktivno vstopili v jesen. Obiskala nas je tetka Jesen s svojimi dobrotami, v Tednu otroka pa smo imeli kostanjev piknik s športnimi igrami, pri katerih so sodelova-
li otroci in starši. Obiskali smo gasilce, ki so nam predstavili svoje delo in pripomočke.
Strokovne delavke vrtca
Poletne zabavne igre
Osnovna šola Videm je v sodelovanju V projekt so bili vključeni učenci od 2. z občino Videm organizirala Poletne do 7. razreda. K sodelovanju so bili zra-zabavne igre. Za organizacijo te prire- ven učencev našega zavoda vabljeni tudi ditve smo se odločili, ker smo ob kon- učenci OS Cirkulane, OS Žetale, OS cu počitnic želeli učencem omogočiti Majšperk, OS Podlehnik ter šole s sose-kakovostno in športno obarvan skok v dnje Hrvaške, iz Lepoglave in Bednje novo šolsko leto.	s podružnicami. Letos smo zabeležili
rekordno udeležbo, saj se je iger udeležilo več kot 200 učencev.
Igre so potekale tri dni. Prvi in zadnji dan smo na igrišču SD Videm izvajali različne športne aktivnosti. Učenci so spoznavali nove športne panoge. Drugi dan iger smo šli v Bioterme Mali Moravci in veliko plavali ter igrali vaterpolo. Tudi plesa ni manjkalo. Igre, ki so jih popestrili znani športniki in padalci, bodo učencem ostale v lepem spominu. Zahvaljujemo se vsem občinam, katerih šole so sodelovale v projektu, da so finančno podprle to prireditev. Levji delež je prispevala občina Videm. Najlepša hvala. Priporočamo se tudi prihodnje leto.
Gorazd Cernila, Beno Repič
»Bodi dober - bodi kul« r
V zavodu Osnovne šole Videni smo se tudi letos odločili, da sodelujemo v dobrodelni akciji zbiranja hrane in odejic za zapuščene živali, s katero bomo pomagali društvu Wet Noses, ki že dolga leta pomaga brezdomnim živalim doma in v Srbiji.
Akcijo, ki je potekala med 1. in 15. oktobrom, smo vključili v projekt »Bodi dober — bodi kul«, saj s samoiniciativnim vključevanjem v družbenokoristno delo in z izkušnjami, ki jih pri tem pridobivamo, lahko prispevamo k boljšemu življenju v naši skupnosti.
Zbiralno akcijo izvajamo na vseh treh šolah, Videm, Sela in Leskovec. Predstavili smo jo tudi na Občini Videm in jih s tem povabili k sodelovanju. Želimo si, da bomo ponovno uspešni.
Pobudniki akcije so člani izbirnega predmeta KEŽ in naravoslovnega krožka.
Mentorica Darja Koritnik
r
Z&IP.ALNA AKCIJA
V prometu - učenci 1. OPB, OŠ Videm, mentorica Manja Vinko
Zlatkov pokal
19. septembra smo izvedli prvi športni dan v letošnjem šolskem letu. Ta športni dan je namenjen pohodništvu, odbojki in nogometu. V Leskovcu že 49. leto zapored organiziramo Zlatkov memorial v nogometu.
Memorialni nogometni turnir je posvečen spominu na Zlatka in druge športnike, učence Osnovne šole Leskovec, ki jih žal več ni med nami.
Letos se je Zlatkovega memoriala udeležilo pet ekip. Nastopile so OS Cirkulane, Podlehnik, Videm in organizator Leskovec. Turnir je mednarodni, saj se ga udeležujejo tudi šole iz sosednje Hrvaške. Letos je bila to osnovna šola iz Lepoglave. Na teh memorialnih turnirjih je rezultat drugotnega pomena. Pomembni so druženje, uživanje v nogometni igri in športno
Sodelovali smo na Zlatkovem memorialu v Leskovcu.
navijanje. Drugo leto bo jubilejni, 50. Zlatkov memorial, ki ga bomo skušali organizirati še bolj pestro in množično.
Beno Repič, Gorazd Cernila, športna pedagoga
Igramo se z vzorčki - učenci 1. OPB, OŠ Videm, mentorica Manja Vinko
Simbioza giba -
srečanje z babicami in dedki
Med 14. in 21. oktobrom je že šesto leto zapored potekal nacionalni projekt Simbioza giba. Projekt združuje ideje medgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva in telesne vadbe, prek katerih ozavešča ter promovira zdravo in aktivno življenje za vse generacije v vseh življenjskih obdobjih.
Letošnji akciji smo se pridružili tudi v vrtcu pri OS Videm. V torek, 15. oktobra, smo se zato podali na orientacijski pohod skupaj z našimi babicami in dedki. Kljub temu da naša pohodniška pot ni bila preveč zahtevna, smo se vsi skupaj dobro razgibali ob gibalnih nalogah, ki smo jih izvajali med orientacijskim pohodom. Ko smo prispeli na cilj, nas je tam kot vse prave pohodnike pričaka-
Najmlajši iz videmskega vrtca so se podali na orientacijski pohod skupaj z babicami in dedki.
la okrepčilna malica. Naše druženje se živetim kakovostnim časom v izmenjavi je tako končalo v prijetno sproščenem izkušenj različnih generacij, vzdušju, v zavesti, da smo nekaj dobrega
naredili za naše otroke in zase, ter pre-	Vzgojiteljica Polona Huzjan
Mateja Topolovec med zlatimi
maturantkami ekonomske šole Ptuj
Dijaki Ekonomske šole ŠC Ptuj so bili na spomladanskem roku poklicne mature 2019 zelo uspešni. Dvainšestdeset jih je pristopilo k opravljanju izpitov in 60 je bilo uspešnih, torej
96,7 %.
Veseli smo, da imamo med nami tudi dijakinje, ki so dosegle izjemen splošni uspeh, 22 ali vseh 23 možnih točk, ter si tako prislužile posebno pohvalo in naziv zlata maturantka. To so dijakinje programa ekonomski tehnik Ane j a Bohinec s 23 točkami ter Mateja Topolovec in Severina Pal z 22 točkami. Vse tri dijakinje se vso že v razredu izkazale kot odlične in izjemno uspešne na različnih področjih.
Ane j a Bohinec prihaja iz kraja Jastreb-ci, Kog, Mateja Topolovec iz Spodnjega Leskovca, občina Videm, Severina Pal pa iz Cirkulan.
Iz čestitke ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala: »Iskrene čestitke za izjemen uspeh in dosežek na letošnji maturi — tako vam kot tudi vsem, ki so vas na tej poti podpirali in vam stali ob strani. Uspešno opravljena matura je več kot le izkaz znanja. Je odraz zrelosti in dokaz želje po novih uspehih. Dosežen uspeh, kot je zlata matura, lahko predstavlja odličen začetek nadaljnje poti v študiju ali v poklicu.«
Vida Vidovič
Zlate maturantke 2019: Aneja Bohinec, Mateja Topolovec in Severina Pal Foto: E. Mlinarič

Plavalni, Nastja Bigec, 1. d, OŠ Sela, mentorica Marija Božičko
Jesenski kros v videmskem vrtcu
14. septembra smo v vrtcu pri OS Videm organizirali jesenski kros za vrtčevske otroke. Udeležile so se ga vse skupine vrtca in tako smo lahko v pravem športnem duhu navijali drug za drugega. Otroci so skupaj z vzgojiteljicami tekli po svojih najboljših močeh, ob tem pa čutih veselje, zadovoljstvo in ponos, kaj vse že zmoremo. Vsi smo si tudi prislužili medalje. Za medalje, ki so bile letos izdelane iz lesa, se moramo še posebej zahvaliti Alešu Belšaku, ki nam jih je izdelal in podaril.
V Vidmu so tekli najmlajši.
Vsi sodelujoči smo v teku zelo uživali, zato se že nestrpno veselimo našega naslednjega športnega podviga.
Vzgojiteljica Polona Huzjan
Unescov ASP-jev tek mladih
V sredo, 9. oktobra, se je 43 učencev naše šole udeležilo tradicionalnega Unescovega teka, ki ga je organizirala Gimnazija Ptuj.
Unescov ASP-jev tek mladih je 2500 udeležencem zraven teka ponudil še razne športne, kulturne, zabavne, ustvarjalne in umetnostne delavnice. Te so izvedli poleg Gimnazije Ptuj razni klubi, društva in druge organizacije. Celotno dogajanje, tako osrednje kot spremljevalne aktivnosti, je potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Navzočih je bilo tudi precej znanih športnikov, ki so ambasadorji teka. Vsi sodelujoči smo v teku in vseh spremljevalnih aktivnostih zelo uživali.
Mentorica Nataša Varnica
Na Unescovem teku na Ptuju so nastopili tudi videmski učenci.
Uspešno izpeljan nogometni turnir najmlajših v Tržcu
"Tržeč je bil v torek, 15. oktobra, priča enemu izmed treh I turnirjev 2. kroga za nogometaše do sedmega leta starosti. Ti se šele učijo nogometne abecede, zato ne nastopajo v ligah, ampak igrajo zgolj na turnirjih.
V vsaki polsezoni (jesen, pomlad) tako mladi nadobudneži opravijo z dvema uradnima turnirjema, eden izmed njih
Pozdrav pred tekmo
Skupinska vseh udeležencev turnirja U7 v Tržcu
je potekal tudi v vasici ob Polskavi. V Tržcu so poleg mladih domačinov žogo brcali še igralci Aluminija, Boča in Spodnje Polskave, skupaj ji je bilo blizu 40. Rezultat ni v ospredju, pomembna sta zgolj druženje in igra. Turnir je v idealnih vremenskih pogojih za ta letni čas potekal brezhibno, bil je odlično organiziran, in kar je najpomembnejše, vse skupaj je minilo brez poškodb. Igralci in številni navijači, predvsem starši, so lahko uživali. Ko je po koncu turnirja sledilo še okrepčilo, je bilo veselje vseh nastopajočih še toliko večje.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Pogumni Videm seje hrabro upiral Sežancem
Videmčani so že drugo sezono zapored v pokalu igrali proti prvoligašu, tokrat proti Sežancem.
VIDEM: Klasinc (od 58. Kozel), Antolič, Gajšek (od 67. Ovčar), Lah, Adedoja, Cafuta, Vajda, Plajnšek, Bajraj (od 57. Mohorko), Krajnc, Lovenjak. Trener: Robert Hojnik.
CB24 TABOR SEŽANA: Adam, Vukelič, Nemanič, Azino-vič (od 79. Humar), Milošev (od 74. Sever), Stančič, Salkič, Požrl, Fahd, Stevanovič, M. Babič (od 83. Bongongui). Trener: Andrej Razdrh.
Videm — CB24 Tabor Sežana 1:4 (1:1)
STRELCI: 0:1 Požrl (19.), 1:1 Lovenjak (39.), 1:2 Milošev (49.), 1:3 Milošev (64.), 1:4 Milošev (71.)
V sredo, 14. avgusta, so v 1. krogu pokalnega tekmovanja pod okriljem NZS Videmčani gostih novinca med prvoligaši — ekipo iz Sežane. Tekmo si je ogledalo blizu 200 gledalcev in ti so v prvem delu lahko spremljali zelo dobro predstavo svojih varovancev, ki so bili praktično enakovredni Primorcem, polčas se je namreč končal z 1:1. V nadaljevanju se je slika na terenu vendarle nekoliko spremenila, domačinom so po pričakovanjih začenjale pojenjati moči, kar so rdeči izkoristili oz. je izkoristil Milošev, ki je dosegel »hattrick« in tako odločil zmagovalca in potnika v nadaljevanje tekmovanja.
Kljub porazu so se pogumni domačini odlično zoperstavili favoriziranemu tekmecu, že drugo sezono zapored pa je lahko videmska publika v pokalu zaploskala prvoligašu, saj je v lanski sezoni na igrišču ob Dravinji gostoval kranjski Triglav. Tovrstni obračuni so za navijače in tudi igralce Vidma privi-legij.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Skupaj kar 21 selekcij, dejavnih več kot 350 igralcev
V
~~7e dolgo je znano, da ima nogomet v občini Videm ^—bogato tradicijo in da je iz teh krajev izšlo kar nekaj izjemnih posameznikov velikega nogometa, ki so na vrhuncu oblekli tudi dres z državnim grbom.
Nič drugače ni sedaj, saj je najpriljubljenejša postranska stvar na svetu še vedno izjemno usidrana v srca mnogih. Mirne vesti lahko zapišemo, da je nogomet daleč najbolj priljubljen in množično obiskan šport v naši občini.
To razkrivajo tudi številke, ki so nam na voljo na spletnem portalu Regista (informacijski portal Nogometne zveze Slovenije, op. a.) in spletni strani Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Ptuj. Tako je v ligah, v katerih nastopajo igralci klubov velikega nogometa videmske občine (Videm, Tržeč in Leskovec, op. a.), bolj ah manj stalno aktivnih več kot 350 nogometašev in nogometašic.
Ce zaokrožimo številke »na prvo žogo«, je trenutno v ŠD Videm aktivnih okrog 140 nogometašev, blizu 120 jih je v Tržcu in okrog 100 v Leskovcu. Ob tem dodajmo, da vsa naša moštva skupaj dajejo kar 21 selekcij, kar je izjemen podatek, ki je vsekakor primerljiv tudi z nekaterimi bistveno večjimi občinami.
Najvišje »rangirana« ekipa je člansko moštvo Vidma, ki že
Nogometaši Tržca že nekaj sezon nastopajo v 1. razredu MNZ Ptuj.
peto sezono zelo uspešno nastopa na državni ravni v tretje-ligaški konkurenci (prej sever, sedaj vzhod, op. a.), vsa preostala moštva pa se bolj ah manj uspešno trudijo v ligah pod okriljem MNZ Ptuj. Tako imajo rumeno-zeleni poleg izjemne članske ekipe v tej sezoni še mladino, selekcije U15, U13, Ul 1, U9 in U7, ki pa še ne nastopa v ligi, temveč igra turnirje pod okriljem MNZ Ptuj. Ne smemo pozabiti na veteransko selekcijo.
Z enakimi starostnimi kategorijami so v tekmovalno leto Vsi ti podatki pritrjujejo tezi, daje nogomet pri nas številka 2019/2020 startali tudi v Tržcu, s to razliko, da so selekciji 1 med športi in se za nadaljnji razvoj te panoge ni bati. Vse-Ul 1 in U13 za potrebe članske ekipe Podlehnika odstopi- kakor pa je s to veliko množico treba znati delati oz. skrbeti li temu klubu in v teh starostnih kategorijah nastopata pod zanjo, predvsem to velja za mlajše selekcije. Zato je še kako imenom Podlehnik-Tržec. Leskovec poleg članov in veteranov pomembna vloga trenerja in drugih klubskih delavcev, ki jih v premore še ekipi Ul 1, U9, letos pa so dodali še ekipo do sed- tokratno štetje nismo zajeli.
mega leta starosti.	Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Najprej odprtje igrišča, nato turnir
KI iti dežne kaplje, ki so popoldne močile bližnjo in dalj-I no okolico, niso v soboto, 24. avgusta, zmogle preprečiti, da v Tržcu ne bi bili priča novemu slavnostnemu, nato pa še športnemu dogodku. Tega dne je v poznopopoldanskih urah potekalo odprtje preplastitve malono-gometnega igrišča v Športnem parku Tržeč, nato pa je sledil še tradicionalni nočni turnir.
Organizator KS Tržeč v sodelovanju s SD Tržeč se je tudi letos potrudil, v športni park jim je namreč kljub spremenljivemu vremenu uspelo pripeljati precej ljudi, ki so uživali v druženju in malonogometnih vragolijah igralcev. Najprej je bil na sporedu slavnostni del — prerez traku na malonogome-tnem igrišču, ki je dočakalo novo preplastitev, stara podlaga je bila namreč že precej načeta in kot tako tudi zelo nevarna. Sredstva za projekt je iz proračuna za letošnje leto zagotovila videmska občina, za izvedbo del vključno s črtanjem pa so poskrbeli v Cestnem podjetju Ptuj. Okolico igrišča so Tržev-čani uredili sami. Trak so prerezali župan občine Videm Branko Marinič, občinski svetnik in predsednik KS Tržeč Dušan Serdinšek, občinski svetnik Rudolf Potrč ter predsednik SD Tržeč Bojan Emeršič. Igrišče je bilo tako tudi uradno predano namenu.
PO SLOVESNOSTI TRADICIONALNI NOČNI TURNIR
Sledila je obilna zakuska, nato pa tradicionalni nočni turnir za prehodni pokal KS Tržeč. Letos je svoje znanje pokazalo kar osem moštev, ki so bila v predtekmovanju razdeljena v dve skupini s po štirimi ekipami. Najprej se je vsaka ekipa pomerila z vsako. Letos so nastopili: Bar Osmica, PGD Tržeč, Kre-pečka 1 (mladi), Krepečka 2 (srednji), Krepečka 3 (starejši), SD Tržeč, Kote in Tržeč Center. Po razburljivih predstavah v predtekmovanju, ki jih je občasno zmotil tudi kakšen naliv, so letos po izločilnih bojih pokal dvignili igralci Bara Osmica pred PGD Tržeč, tretja pa je bila ekipa Krepečka 2. S tem se turnir še ni končal, čeprav se je že začelo nedeljsko jutro. Po tradiciji namreč na koncu sledijo še kazenski streli oz. šest-metrovke, kjer se ob minimalnem prispevku kotizacije lahko preizkusi vsak. Zbrani sklad pojde v roke zmagovalca, ki prejme tudi pokal. Letos je ta zanimiva prvina potekala v dveh kategorijah; do 15. leta starosti je slavil Tilen Jerenec, v članski
Asfaltno igrišče so uradno odprli župan občine Videm Branko Marinič, občinska svetnika Dušan Serdinšek (tudi predsednik KS Tržeč) in Rudolf Potrč ter predsednik ŠD Tržeč Bojan Emeršič.
Zmagovalna ekipa Bar Osmica. Foto: Tadej Podvršek
kategoriji pa Žiga Rogina.
S tem se je turnir v poznih jutranjih urah tudi končal, sledilo je še druženje preostalih, vsi skupaj pa so si bili enotni, da je nova površina malonogometnega igrišča v Tržcu velika pridobitev za celotno KS Tržeč.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Leto uspehov za ŠD As
etošnje leto je za Športno društvo As zelo uspešno v Lvseh pogledih. S športnega vidika po odličnih rezultatih na malonogometnih turnirjih in ligah, ki smo se jih udeleževali skozi celotno leto, ter z vidika investicij in delovnih akcij na sedežu društva vVareji.
V	začetku leta smo se tradicionalno udeležili zimske lige malega nogometa v Vidmu, kjer smo že drugo leto zapored osvojili 1. mesto. Kot zmagovalci lige v Vidmu smo bili povabljeni na turnir zmagovalcev zimskih lig pod okriljem MNZ Ptuj na Ptuju in tam osvojili visoko 2. mesto.
Ob koncu aprila smo se udeležili močnega in dobro organiziranega 11. malonogometnega memorialnega turnirja Srečka Tominca na Selih, kjer smo se ob zgodnjih jutranjih urah veselili 1. mesta. V maju smo organizirali našo tradicionalno poletno ligo ŠD As 2019, ki je bila letos v jubilejni, 10. zaporedni izvedbi. Lige se je udeležilo 10 ekip, predvsem s širšega območja Ptuja in tudi dve ekipi iz sosednje Hrvaške. V sklopu lige smo organizirali tudi turnir za prehodni pokal lige in 1. memorialni turnir v spomin na preminulega člana ŠD As Gorazda Perneka. V juniju, ob prazniku občine, smo na novem asfaltiranem igrišču organizirali tudi občinski turnir in ponovno dosegli 1. mesto.
V	avgustu smo se udeležili turnirja v Višnjici na Hrvaškem, kjer je potekal tridnevni turnir s 25 sodelujočimi ekipami z igralci malonogometnega prvoligaškega nivoja s širšega območja Hrvaške. Z zmago na turnirju smo dosegli največji uspeh v zgodovini društva, saj smo prva ekipa v 23-letni zgodovini turnirja, ki je zmagovalni in prehodni pokal (ta meri v višino
Odlična nogometna ekipa ŠD As. Foto: arhiv društva dober meter) odpeljala iz Hrvaške.
Ob nogometnem druženju in uspehih nismo pozabili na druge dejavnosti v društvu, kot so tradicionalna zmaga na Igrah brez meja v Pobrežju, lepo obiskani in veseli pohodi naTrako-ščansko jezero, Ravno goro, Peco in Brezovo goro ter udeležba dveh ekip na 1. teku trojk ob prazniku občine Videm. Kot lep uspeh si lahko štejemo tudi nekaj, kar ni najbolj v naši domeni — zmago v konkurenci 23 ekip na Pečenkijadi v Podlehniku.
Zraven vseh navedenih uspehov ne smemo pozabiti na že omenjeno veliko pridobitev v letu 2019 — preplastitev lastnega asfaltnega igrišča vVareji. Ob tem gre izjemna zahvala občini Videm.
ŠD As
ŠD Tržeč, polka in nogomet so dobitna kombinacija
^*e bi kdo pred petimi leti, ko je bila v Športnem parku V—vTržcu na sporedu prva tekma med Tržcem in Polka reprezentanco Slovenije, dejal, da bo to druženje trajalo pet let, mu verjetno ne bi verjel nihče.
Ne zato, da se slovenski narodnozabavni glasbeniki ne bi želeli vračati v vasico ob Polskavi, temveč zato, ker imajo najboljši glasbeniki med nogometaši in obratno zelo natrpan urnik. Podobna srečanja zato skrbno izbirajo in prav zaradi tega so v Tržcu lahko še toliko bolj ponosni, da ostajajo v koledarju in da se bodo prihodnje leto spet srečali.
Tudi letos smo bili priča odlično organiziranemu dogodku, ki je potekal v četrtek, 29. avgusta, sicer pa o odlični organizaciji ŠD Tržeč, ko gre za tovrstne prireditve, ne gre dvomiti.
Skupinska fotografija s podmladkom Tržca pred osrednjim srečanjem
Po tradiciji so na zelenico najprej stopile mlajše selekcije Tržca, letos so se predstavili naraščajniki do devetega in enajstega
leta starosti. Odigrali so tekmo proti svojim vrstnikom s Pragerskega. Zatem je na glavnem igrišču sledil osrednji obračun med Polka nogometno reprezentanco Slovenije in nogometaši Tržca, za katere je nastopilo tudi kar nekaj igralcev iz mladinske selekcije.
Tekmo je sodil trenutno najbolj priznan sodnik iz našega okoliša Roman Glažar s pomočnikoma. Letos so se po lanskem porazu domačini pobrali in slavili, čeprav je na tovrstnih prireditvah bolj kot rezultat v ospredju druženje, ki ima za osrednjo noto dobrodelnost. Vsa leta se namreč zbirajo prostovoljni prispevki, namenjeni izključno mlajšim selekcijam rde-če-belih za nakup športne opreme (žoge, bidoni, čepki idr.). Tako je novo druženje v lepem poznoavgustovskem popoldnevu in večeru doseglo namen, s čimer so bili organizator-
ji v ŠD Tržeč in »idejni oče« prireditve Jernej Pauman lahko zelo zadovoljni. Po srečanju so ob dobrotah z žara in raznoliki ponudbi pijač sledila prijetna doživetja, saj so člani slovenskih narodnozabavnih ansamblov vzeli v roke instrumente in začeli to, kar jim gre poleg igranja nogometa tudi najbolje od rok — »muziciranje«. Tudi letos se je že peto srečanje, ki se ga je udeležilo precej domačinov in tudi obiskovalcev od drugod, zavleklo vse do zgodnjih petkovih ur.
Organizatorji si v posebno čast štejejo, da se jim je letos pridružil tudi župan občine Videm Branko Marinič. Prvi mož občine se je ob nekaterih ponarodelih vižah tudi zavrtel. Jubilejni, že 5. tovrstni dogodek je torej lepo uspel, zato ne dvomimo, da tako ne bo tudi z naslednjimi, ki sledijo.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Oktober - mesec požarne varnosti
Z^ktober je mesec požarne varnosti, ko gasilci veliko Wsvojega dela usmerijo v promocijo požarne varnosti, v dvig preventive. Želijo pa tudi sporočiti, kako blizu in kako daleč sta varnost in nevarnost in kako pomembna je preventiva, da preprečimo nesrečo; če pa že do te pride, pa tudi na to, da so gasilci tukaj in kako so potrebni.
V	mesecu požarne varnosti bodo PGD v GZ Videm okrepila svojo stalno dejavnost na vseh področjih gasilskega dela. Aktivnosti v mesecu požarne varnosti bodo potekale v okviru skupnega programa GZ Videm in v okviru programov PGD.
V	skupnem programu gasilcev smo imeli operativni dan 27. oktobra pri PGD Tržeč. Gasilci smo se lotih tistih aktualnih nesreč, ki se skozi leto največkrat pojavljajo. Zajeli smo tako vodenje kot izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči. Vsa PGD so izvajala propagandno dejavnost s plakati in zloženkami. Namen je ozaveščati občane, da ne počnejo stvari, ki bi bile preveč nevarne oz. naj najprej poskrbijo za ustrezno varnost.
Mesec oktober kot tradicionalno mesec požarne varnosti je v letu 2019 namenjen varnosti v večstanovanjskih zgradbah. Več informacij lahko zainteresirani pridobijo na spletnih straneh www.sosll2.si,www.szpv.si in www.gasilec.net.
Oktobra je tudi priložnost, da gasilci naredijo osnovne poteze za svojo promocijo in povabijo vse, ki bi se jim želeli priključiti, v svoje vrste. Se posebej želijo animirati mlade, saj je tu težišče gasilskega kadrovanja. Če pa gasilcem slednje ne uspe, pa ni odveč ozaveščanje za varno življenje. Včasih je namreč potrebno zelo malo in smo ob vse.
Gasilski domovi dobijo v oktobru posebno podobo, saj člani poskrbijo, da se uredi vse tisto, za kar med letom ni časa. Opravijo se mnoge naloge vzdrževanja in čiščenja, marsikje se opravijo tudi večji posegi, ki imajo vedno za cilj izboljšati delovne pogoje in ambient. Mesec požarne varnosti je tudi čas
T
I • * \ I" “ VI" ** I	1
\ \ \	\
Za požarno varnost v večstanovanjskih stavbah skrbimo vsi!
bhH----
Ob Uku iievilto 112 povejte
Uvw,*r9cd*a,
kdi< v p
potiti-rettipotijer?
Lratto wo<ik> <5MSX
pomot Jf potietin*
poMo N* U-.*n Ml Uu: fcVMr t o*r<wwr»ge *i roMn»fli	i>udi tr H>
pMjwn.iv #n*di tenih IVncVe-ir*

Ve< lr*Mmacy
www*Oil 12,$i
za vzdrževanje in ureditev gasilske tehnike in opreme in vsega, kar sodi k potrebam gasilstva.
Urejeni domovi, orodišča in oprema nudijo priložnost, da se gasilska dejavnost predstavi javnosti — občanom, še posebej mladim. Takrat gasilci pokažejo prav vse — opremo, ki jo imajo, na drugi strani pa tudi potrebe, ki jih mučijo. Cilj je, da se v tem ogledalu vidijo vsi: tisti, ki pomoč in sodelovanje
ponujajo, in tisti, ki to pomoč potrebujejo. Prav bi bilo, da v tej ponudbi in povpraševanju rešimo čim več, kajti lahko se zgodi, da povpraševanje preseže ponudbo.
Gasilci se v tem mesecu radi pojavijo tudi v šolah, saj imamo skupne interese. Sole so dolžne zagotavljati ustrezen požarni red, evakuacijo in požarni načrt ter tudi usposobiti mladino za ustrezno preventivo. Gasilci pa imajo priložnost za trdnejšo in dolgoročnejšo navezavo sodelovanja, kajti gasilski program za mlade je lahko zanimiv vse leto.
Društva tudi pregledujejo hidrante in prav bi bilo, da bi vsak občan v svoji okolici poskrbel, da bi bili hidranti brezhibni, saj nikoli ne vemo, kdaj bo napaka zaznamovala tudi naše premoženje. Lastnik hidrantov je občina, upravitelj pa komunalno podjetje; v sodelovanju obojih je možno zadovoljivo vzdrževati hidrantno omrežje.
Nekateri pričakujejo, da so samo gasilci odgovorni za požar-
no kot tudi vsako drugo varnost pred nesrečami, a to ne drži. Vsak je odgovoren za svojo varnost in zanjo mora vedno skrbeti, gasilci pa nastopijo takrat, ko so lastni ukrepi izčrpani. To mislimo in počnimo že danes, da jutri ne bo prepozno. Ne kriviti drugih za našo varnost, če sami premalo ali nič ne naredimo.
Kljub temu da govorimo o mesecu požarne varnosti, naj ne bo odveč ugotovitev, da je ta mesec le pika na »i« in da je ta mesec vsak dan, kajti tveganje za neopravljeno delo nas lahko pokliče že danes, da ne čakamo z izzivi na jutri. O ustrezni varnosti je treba misliti že takrat, ko jo imamo, in ne šele takrat, ko smo ogroženi. Naj ne bo odveč, da za mnogo dejavnikov svoje varnosti odgovarjamo sami in da neodgovoren odnos za marsikoga pomeni pogubo, prepozna spoznanja pa izgubo.
Mag. Janez Merc
V PGD Tržeč na obisku podvozje za novo gasilsko vozilo
1 /torek, 16. julija, je bilo veselo popoldne pred gasilskim V domom Tržeč. Člani PGD Tržeč in drugi gostje so si za dobro uro lahko ogledali novo podvozje znamke MAN, ki bo v podjetju Rosenbauer v Gornji Radgoni nadgrajeno v gasilsko vozilo GVC24/50.
Novo podvozje MAN TGM 13.290 4 x 4 BL FW
Podvozje je dobavilo podjetje Rosenbauer prek generalnega zastopnika za gospodarska vozila MAN v Sloveniji, podjetja MAN Truck & Bus Slovenija, d. o. o., iz Ljubljane. Podvozje je bilo na poti iz Ljubljane v Gornjo Radgono in se je na kratko ustavilo pri nas.
Dokončano gasilsko vozilo GVC24/50 z vso gasilskoreševalno opremo pričakujemo v PGD Tržeč najkasneje 15. decembra letos, kar je tudi pogodbeni rok za kompletno dobavo. Slovesna predaja novega gasilskega vozila bo v soboto, 20. junija 2020, pozno popoldne pred gasilskim domom Tržeč in se bo nadaljevala z veselico z ansamblom Mladi korenjaki. Tehnični podatki o podvozju:
Znamka: MAN
Model: TGM 13.290 4 x 4 BL FW
Država proizvodnje podvozja: Avstrija (Manova tovarna v mestu Steyr)
Moč motorja: 213 kW/290 KM
Emisijski standard motorja: Euro 5 (brez sistema AdBlue) Posadka: 1+2 Število osi: 2
Medosna razdalja: 3650 mm Masa podvozja: 5200 kg Največja dovoljena masa: 16.000 kg Dovoljena vleka prikolice do mase: 4000 kg Menjalnik: 9-stopenjski, ročni
Pogon: 4 x 4, z možnostjo vklopa zapor diferencialov
PROŠNJA ZA POMOČ
Nabava novega vozila bo pomenila večjo operativno sposobnost naše gasilske enote in tako bomo v primeru nesreč vam, cenjeni občani in občanke občine Videm, lahko nudili hitro in učinkovito pomoč. Celotno vozilo z opremo stane 299.350,38 EUR z DDV. Od tega mora PGD Tržeč prispevati svoj delež v višini 106.850 EUR. To predstavlja za nas velik izdatek, zato se s prošnjo obračamo tudi na vas. Finančno nam lahko pomagate s SMS-donacijami prek telefonske številke 1919: TRZEC1 in prispevate 1 evro ali TRZEC5 in prispevate 5 evrov. Donacije sprejemamo tudi na naš bančni račun, odprt pri Novi KBM, d. d.: SI56 04202 0000 437 019. Vsak posameznik, družina, podjetje, s. p., društvo, organizacija, ki bo za naše vozilo prispeval 100 EUR ah več, pa postane boter vozila in prejme posebno pisno zahvalo na uradnem prevzemu vozila.
Hvala našemu klicu po pomoči. Na pomoč!
PGD Tržeč
Noč v gasilskem domu
■^ačetek gasilskih vaj smo mentorji začeli z druženjem sklopu »Noči v gasilskem domu«. Za pionirje in mladince smo pripravili različne aktivnosti, ki so bile prilagojene otrokom. Otroci so spoznali gašenje s peno, gibanje po zadimljenem prostoru, kjer so iskali čokoladice in spoznali spuščanje z vrvno tehniko.
Gasilke so otroke naučile plesti zapestnice. Da je bilo druženje zares zanimivo, smo otrokom pripravili tudi družabne igre z gasilsko tematiko. Po končanem programu smo pripravili večerjo in si ogledali film. Mladi gasilci so si v gasilski dom prinesli zobne ščetke in spalne vreče, saj so tam tudi prespali.
V	soboto zjutraj smo dan začeli z jutranjo telovadbo in zajtrkom. Skupaj smo se odpravili v Lovrenc, kjer je potekal preventivni dan gasilcev. Otroci so tam spoznali osnove nudenja prve pomoči, poklic vojaka in varnost v prometu. Gasilci PGD Ptuj so prikazali tudi postopke ukrepanja gasilcev pri prometni nesreči.
OKTOBER, MESEC POŽARNE VARNOSTI
V	tem mesecu smo izvedli gasilske vaje na različnih objektih v našem požarnem okolišu. Skupaj s PGD Tržeč smo organizirali evakuacijo na OS Videm in predstavili našo gasilsko tehniko. Letošnja tema so večstanovanjski objekti, zato bomo v oktobru pripravili društveno vajo na to tematiko. Udeležili smo se tudi organizirane vaje »Drava« pri PGD Markovci in
Mladinci v notranjosti patrije Slovenske vojske Foto: arhiv PGD Videm
gasilskega relija v sklopu GZ Videm. Gasilski reli bo organiziran pri PGD Tržeč s poudarkom na štabnem vodenju.
POSPEŠENE AKTIVNOSTI PRI NABAVI NOVE MOTORNE BRIZGALNE
Intervencije ob naravnih nesrečah oziroma poplavah so pokazale, da naša trenutna motorna brizgalna Rosenbauer, ki je bila kupljena leta 1972, ni več kos zahtevam na terenu. Pridobili smo predračune različnih ponudnikov, za finančno pomoč pa smo se obrnili tudi k županu občine Videm. Nabava motorne brizgalne bo za društvo večji finančni zalogaj, zato bomo računali tudi na krajevne skupnosti ter različna podjetja in obrtnike. V decembru se bomo obrnili tudi na krajane, ki nam bodo lahko pomagali z botrstvom.
PGD Videm
Na prisrčnem srečanju starejših v Leskovcu
Z^bčina Videm je v nedeljo, 20. oktobra, pripravila tra-VVdicionalno srečanje starejših občanov, starih 70 let in več, ki živijo v KS Leskovec. Blizu 160 jih je bilo vabljenih na srečanje, ki so ga začeli ob 10. uri v farni cerkvi sv. Andraža, kjer je mašo daroval pater Jože Petek.
Po maši so se starejši krajani preselili v prostore gasilskega doma Leskovec, kjer jih je v lepo pripravljeni dvorani čakal še družabni del z nagovori, kulturnim programom in pogostitvijo. Veselo in na šaljiv način sta druženje začela Mateja in Matej in dejala, da so se starejši zbrali, da se spet vidijo, pre-štejejo, poveselijo pa kaj dobrega pojejo in spijejo.
Nekaj prijaznih pozdravnih besed jim je v nagovoru namenil župan občine Videm Branko Marinič. Posebej je poudaril, kako zelo pomembna so taka druženja na jesen življenja, in izpostavil veliko skrb občine, da bi starejšim občanom čim prej zagotovila čim boljše pogoje za življenje. Župan je vsem udeležencem srečanja zaželel veliko zdravja in jih v dobro družbo povabil spet čez leto. Nagovorila sta jih tudi predsednik KS Leskovec Dušan Pernek in p. Jože Petek, s prijetnimi
melodijami pa so jih razveselili še domači pevci in muzikanti: ženska vokalna skupina, pevke Leskovčanke, glasbena skupina iz Skorišnjaka (imena še nima) in mladi muzikanti bratje Feguš.
Besedilo in foto: TM
Posebno pozornost so na srečanju namenili najstarejši in najstarejšemu prebivalcu KS Leskovec, zakoncema Francu in Mariji Mlakar.
Nepozabna dneva druženja za mlade gasilce
predzadnji počitniški vikend je bil na Selih v znamenju mladih gasilcev; 24. in 25. avgusta je namreč potekal že 5. tabor gasilske mladine PGD Sela. Dvodnevnega tabora seje udeležilo okrog 20 otrok, tudi letos pa so se jim pridružili prijatelji iz PGD Središče ob Dravi.
Sobotni dopoldan je bil namenjen različnim delavnicam, udeleženci so spoznavali vozle, reševanje ponesrečencev, dihalne aparate, preizkusili pa so se tudi v gašenju s penilom. Dan so izkoristili še za ogled bližnje Oljarne Svenšek, popoldan pa so
Utrinek z ene izmed nedeljskih delavnic, v kateri so se predstavili tudi mariborski policisti konjeniki.
Ob koncu tabora še skupinski posnetek vseh udeležencev in mentorjev
sodelovali na delavnici o zgodovini gasilstva na Selih. Veliko zabave so nudile vodne igre, dan pa so končali z animacijo Oskarja Neuvirta. Nedelja je bila namenjena spoznavanju društev, letos so se predstavili PGD Ptuj — potapljaška ekipa, Airsoft Team Rošnja, PU Maribor — policisti konjeniki, DU Sela pa je mladim približalo viseče kegljanje.
Tabor so sklenili s skupno operativno vajo, v kateri so letos sodelovale tudi najbolj pogumne mame nekaterih udeležencev, in druženjem na pikniku.
Besedilo in foto: PK
Poletne aktivnosti gasilcev izTržca
poletje za člane gasilskih organizacij na območju občine Videm ne pomeni mrtvila, ampak nenehno delo. Tudi v PGD Tržeč smo bili aktivni. Na Selih smo se 15. junija udeležili dneva gasilca GZ Videm, konec junija pa prvega piknika operativnih gasilcev GZ Videm, ki je potekal v Žetalah.
V juliju smo si na kratko ogledali novo podvozje MAN za naše bodoče gasilsko vozilo GVC24/50. V avgustu smo bili prisotni na večini prireditev ob prazniku KS Tržeč. Tako smo se z dvema ekipama udeležili krajevnega turnirja v visečem kegljanju v prostorih režijskega obrata občine Videm v Tržcu, prikazali smo gasilsko vajo na objektu Djočanove domačije v Tržcu in z eno ekipo sodelovali na malonogometnem turnirju ob odprtju posodobljenega asfaltnega igrišča v Športnem parku Tržeč. Vrhunec aktivnosti je bila organizacija tridnevnega tabora gasilske mladine PGD Tržeč zadnji vikend v avgustu, ki smo ga letos organizirali drugič zapovrstjo in želimo, da ostane tradicionalen, saj se mladina tako lahko aktivno
Prizorišče letošnjega 2. tabora gasilske mladine PGD Tržeč Foto: arhiv društva
udejstvuje v gasilskih stvareh vse tri dni in tudi prenočuje v gasilskem domu. V soboto, 14. septembra, pa smo se z ekipo pripravnic udeležili državnega tekmovanja v orientaciji za
gasilsko mladino, ki je potekalo na Kopah pri Slovenj Gradcu. Na področju interveniranja je tudi letošnje poletje bilo zelo pestro zaradi vremenskih pojavov. Aktivacije za PGD Tržeč: 28. 6. 2019 — podrto drevo na vaško cesto v Jurovcih (Tre-nek).
7.	7. 2019 — neurje na širšem ptujskem območju, posredovali smo na cesti Lancova vas—Draženci (gostilna Rajh), kjer smo odstranili podrto drevo čez cesto, nato smo bili aktivirani na gašenje požara starejše stanovanjske hiše v Vareji, v katero je udarila strela, proti večeru pa smo se odpravili še na Ptuj, kjer smo posredovali na dveh lokacijah in pomagali pri sanaciji posledic neurja v mestu.
12. 7. 2019 — požar strnišča v Šturmovcih.
19- 7. 2019 — požar strnišča v Jurovcih.
8.	9- 2019 — požar gospodarskega objekta v Doleni.
27- 9. 2019 — odstranjevanje sršenjega gnezda v Tržcu.
Štirje operativni gasilci so se v juniju udeležili teoretičnega in v septembru praktičnega dela za usposabljanje za delo gasilcev s helikopterjem. Štirje gasilci so v oktobru opravili tudi usposabljanje za gašenje notranjih požarov — modul B. V oktobru smo sodelovali s PGD Videm pri Ptuju pri evakuaciji učencev in zaposlenih iz Osnovne šole Videm. V nedeljo, 27. oktobra, pa smo skupaj z Gasilsko zvezo Videm organizirali operativno preverjanje gasilskih enot iz GZ Videm. Delovne točke, kjer
so gasilci iz šestih društev delovali, so bile razpršene po vaseh Tržeč, Jurovci, Lancova vas in delu naselja Majski Vrh (hišne številke 1-8).
POVABILO MLADIM
V	našem društvu si nenehno prizadevamo, da pridobimo mlade člane od 7 let naprej, ki jih skozi različne vaje in druženja uvedemo v gasilsko delo. Zato še zmeraj velja povabilo mladim iz vasi Tržeč, Jurovci, Lancova vas in dela naselja Majski Vrh (hišne številke 1—8), da se vključijo v naše vrste. Kontaktni osebi sta: mentor mladine Marko Jazbec (041 378 339) in poveljnik PGD Tržeč Jani Požar (031 741 481).
V	novembru med vikendi bo v organizaciji GZ Videm v gasilskem domu Tržeč potekal tečaj za gasilca pripravnika, zato vabimo vse mlade in mlade po srcu, ki bodo do 8. novembra dopolnili 16 let in jih zanima delo v gasilstvu, da se javijo poveljniku PGD Tržeč in se bodo lahko vključili v tečaj.
Vsi skupaj smo že v velikem pričakovanju prve polovice decembra, ko bomo v garaže pripeljali novo gasilsko vozilo GVC24/50.
Vse o delovanju našega društva pa si v fotografijah in besedah lahko ogledate tudi na naši strani Facebook Prostovoljno gasilsko društvo Tržeč, kjer sproti objavljamo naše aktivnosti.
PGD Tržeč
Dogodki v PD Haloze
PD Haloze je med poletjem opravilo kar nekaj zahtevnih pohodov oziroma vzponov. Podali smo se na najvišji vrh Dolomitov — Marmelado (Punta Penia, 3343 m). Zahteven vzpon je primeren za bolj izkušene in zahteva prehod čez ledenik (prečkati ga je treba v navezi). V enem dnevu so našim članom uspeh vzpon in spust ter srečna vrnitev domov.
Obiskali smo tudi čudovite Kriške pode in Razor (2601 m). Iz doline Vrat smo se podali proti Pogačnikovemu domu na Kriških podih, kjer se odpre čudovit razgled na severno steno Triglava in sosednje vrhove — Bovški Gamsovec, Piha-vec, Križ, Razor in Kriška jezera. Tukaj začutiš pravo lepoto Julijskih Alp.
V avgustu smo se podali na romanje iz Vidma do Donačke gore — k sv. Donatu v spomin na umrle romarje iz leta 1741. Kar 16 romarjev je startalo iz Vidma, drugi smo se pridružili med potjo. V septembru smo obiskali zelo lepo goro Košutico (1968 m) z mejnega prehoda Ljubelj in opravili krožno pot
proti planini Korošica, nato pa po strmi poti do vrha Košuti-ce. Vrnitev v dolino je potekala po lepo razglednem mejnem grebenu.
Konec septembra smo v enem dnevu opravili pohod na najvišji vrh Hrvaške — Sinjal (1831 m). Zgodaj zjutraj smo se s kombijem odpravili v smeri Knina. Startali smo iz Suhega polja, kjer še sedaj najdemo veliko ostankov iz časa vojne. Vzpon je bil sicer lahek, vendar glede časa hoje zahteven. Vrh smo dosegli v približno 4 urah. Že iz daljave smo opazovali rdeče obarvan stolp in malce vstran postavljen križ. Pri vrnitvi v dolino smo obiskali tudi na novo odprti bivak malo pod vrhom. Bili smo presenečeni nad izredno prijaznostjo domačinov.
Našim vodnikom se zahvaljujemo za organizacijo in dobro vodenje nekaterih zahtevnih pohodov.
Besedilo in foto: Majda F
Novičke iz PD Naveza
Viševnik. Foto: Marko Vinko
planinci PD Naveza smo bili pridni tudi čez poletje, saj nam je uspelo izpeljati skoraj vse zastavljene cilje.
Junija smo ob občinskem prazniku izvedli pohod po Videmski planinski poti. Prehodili smo pot od Vidma skozi Šturmovce do Term Ptuj, kjer se dejansko začne Videmska planinska pot.
Julija smo bili bolj turistični, saj smo se podali pod najvišjo goro Avstrije, Grossglockner. Z avtobusom smo se odpeljali do razgledne ploščadi, od koder je bil izjemen pogled na to veličastno goro in ledenik Pasterze, ki pa žal hitro izginja. Nekaj časa smo namenih lahkotnemu pohodu po okolici, nato pa se odpeljali do vasice Heiligenblut, kjer smo si ogledali znamenito cerkvico.
Sredi avgusta smo se odpravili v italijanske Dolomite (Tre
Dolomiti. Foto: Marko Vinko
Cime). Z avtobusom smo se odpeljali do koče Auronzo do nadmorske višine skoraj 2300 metrov, kjer smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je šla do koče Lavaredo in do sedla nad kočo, druga, malo hitrejša skupina pa je nadaljevala od tega sedla še vse okrog Tre Cim.
Jesenski del leta smo začeli še v poletnem duhu, saj smo se na izjemno topel in sončen dan podali na Viševnik. Start pohoda je bil na Rudnem polju, od koder smo se čez Kačji rob in Srenjski preval povzpeli na 2050 metrov visoko goro. Po poti so nas spremljali izjemni razgledi, predvsem smo bili navdušeni nad pogledom na našega očaka, Triglav.
Do konca leta nas čakata še dva pohoda. Novembra se odpravljamo v Lendavske gorice, decembra na Vremščico. Vabljeni, da se nam pridružite.
Marko Vinko
Dan, ko varujemo vse živali
1 /sako leto 4. oktobra obeležujemo svetovni dan var-V stva živali. Obeležujemo ga že skoraj 90 let (razglašen je bil leta 1931) in je namenjen izboljšanju razmer za vse živali sveta.
Na Zemlji poznamo približno 1,7 milijona živalskih vrst, vseh pa naj bi bilo veliko več kot 12 milijonov. V Sloveniji živi približno 19.000 različnih živalskih vrst. Obeleževanje varstva Živah je še posebej pomembno v času, ko smo priča velikim okoljskim spremembam, ki jih povzroča človeštvo s svojim načinom življenja.
Razvoj in napredek bo treba na novo premisliti, če hočemo prijaznejši svet tudi za živalske sostanovalce.
Mag. Ivan Božičko
Smrdokavra (Upupa epops) - Šturmovci. Foto: arhiv DOPS
Da bo gobarjenje še prijetnejše
V
^*eprav letošnje leto v gobarskem smislu ni tako boga-V—to, kot so bila pretekla, se vseeno srečujemo s temi zanimivimi plodovi, ki svoj največji razmah doživijo ravno v jesenskem času. Letošnja sezona je za gobarje specifična, bera razen izjem ni preveč obilna, a kljub temu gobarji kar derejo v gozd ali na travnike.
Slovenci šele v zadnjih letih razbijamo mit »jurčkarjev«, saj ogromno »gobarjev« — kljub temu da poznamo približno tri tisoč vrst gob, od česar je večina užitnih — še vedno nabira zgolj to vrsto plodov, ki jih latinsko poimenujemo edulis. Ta mit se je začel majati šele v zadnjem obdobju, ko se je pojavilo veliko literature, ki govori o ozaveščanju človeka do narave in gliv, kamor sodijo gobe. Trend spoznavanja in nabiranja več vrst gob je vsekakor spodbuden, saj se še dobro spomnimo slik in prispevkov o dobesedno izropanih gozdovih, predvsem tam, kjer so bogata najdišča gob, predvsem gobanov (Pokljuka, Jelovica, Brkini, Poljanska dolina, Goričko idr.). Gobarjenje imamo Slovenci v genih, nekako tako kot pohodništvo, vendar pa je tudi pri tej priljubljeni dejavnosti treba biti previden. Uredba o varstvu samoniklih gliv določa, da lahko vsak gobar dnevno iz gozda odnese največ dva kilograma gob, lahko pa na primer utrga gobo, ki ima več kot dva
RECEPT ZA GOLAŽ Z GOBAMI (4 OSEBE):
1	kg mešanih gob
2	žlici olivnega olja ali svinjske masti
1	velika čebula (rdeča)
2	stroka česna majaron (po želji) timijan (po želji)
2 lista lovorja
1 žlica mlete rdeče paprike sol, poper (po okusu)
1 liter vode
1 žlica paradižnikove mezge kisla smetana ali kis (po želji)
Priprava: V večjem loncu (kozici) na olivnem olju ali masti pražimo nasekljano čebulo, dokler ne postekleni, nato dodamo gobe, ki smo jih narezali na večje kose. Dodamo še česen in vse skupaj pražimo približno 10 minut. Dodamo majaron, timijan in lovor ter zalijemo z vodo. Ko voda počasi izhlapeva, primešamo še mleto rdečo papriko in paradižnikovo mezgo. Vse skupaj na zmernem ognju dušimo še približno pol ure, odvisno od vrste gob. Na koncu lahko dodamo še malo kisle smetane ali kisa.
Gobarjenje je eden izmed najbolj priljubljenih konjičkov Slovencev.
kilograma. Da je tako, skrbijo gozdarski in okoljski inšpektorji, ki vsako leto izrečejo kar nekaj kazni. Te lahko za fizično osebo znašajo vse do 2500 evrov, za pravno osebo pa vse do 4000 evrov. Veliko območij, kjer rastejo gobe, je zelo obsežnih, zato pristojni težko nadzirajo gobarje. Prav zaradi tega se občasno še vedno na spletu pojavljajo polni prtljažniki in zabojniki gob, zraven pa »ponosni« lastniki. Na vseh nas je torej, da se obnašamo odgovorno.
Prav tako nabiramo le tiste gobe, o katerih smo stoodstotno prepričani, da so užitne. Za tiste, o katerih nismo prepričani o njihovi oporečnosti, je bolje, da jih pustimo na miru, saj imajo zelo pomembno vlogo — gobe oz. glive (goba je manjši nadzemni del glive, op. a.) razgrajujejo in predelujejo odpadne organske snovi. Ob tem dodajmo, da je treba nabirati le takšne gobe, ki so že dovolj razvite in jih je možno jasno določiti. Nikar ne nabirajmo gob niti po dolgotrajnem dežju. Gobe moramo očistiti na rastišču, kar najbolje opravimo z gobarskim ali navadnim nožem, nabirati pa jih je treba zgolj v trdno embalažo, najbolje košaro ali zabojčke, da skozi reže lahko padajo trosi, ki skrbijo, da se gobe lahko množijo. Za gobarjenje nikakor ne uporabljamo PVC-embalaže.
Nabrane gobe doma dobro očistimo in se nato odločimo, kaj bomo storili z njimi. Nekatere vrste lahko namreč uporabimo kot glavne jedi, spet druge so bolj primerne kot dodatek jedem ali celo kot začimbe. Tako lahko npr. jurčke (gobane) pripravimo na različne načine (juhe, rižote, omake, vložene, sušene idr.), dežnikarice so najboljše panirane, vsestranske so tudi nekatere vrste golobic in zimske kolobarnice (sivke), medtem ko veliko ljudi črne trobente zmelje v prah in jih uporablja kot začimbo.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Okoljska pravičnost
Z^koljska pravičnost se na splošno nanaša na pravico VVskupnosti in državljanov, da živijo v čistem in zdravem okolju glede na svoje želje in kulturo, ne da bi jim pri tem škodovala ali nanje vplivala gospodarska dejavnost.
Koncept okoljske pravičnosti je svetovni proces, ki zasleduje načelo ohranjanja zdravega življenjskega okolja ne glede na barvo kože, socialni položaj ter politično in gospodarsko moč pokrajine, regije ali države.
Prekomerna potrošnja v razvitem svetu je povod za agresivno širitev območij izkoriščanja in pridobivanja surovin. Vse hujše pomanjkanje naravnih virov in agresivnejši načini njihovega izkoriščanja ogrožajo lokalne skupnosti po svetu.
Koncept okoljske pravičnosti manifestira nudenje strokovne pomoči lokalni skupnosti pri razreševanju okoljskih konfliktov. Z aktivnim angažmajem posameznika in/ah skupine izpodbija zlorabo moči, ki povzroča, da revni ah nevedni ljudje trpijo zaradi posledic onesnaženja okolja, ki nastane zaradi pohlepa drugih — nadnacionalne gospodarske družbe.
OKOLJSKA PRAVIČNOST V SLOVENIJI?
Slovenija je politično in gospodarsko vpeta v mednarodno trgovino, ki zasleduje cilje neomejene gospodarske rasti, ne glede na degradacijo okolja in kakovost bivanja lokalnega prebivalstva.
Termoelektrarna Šotanj. Foto: arhiv TEŠČ
V naši državi sledimo standardom v Aarhuški konvenciji (udeležba javnosti pri odločanju in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah), toda kljub temu so se nam zgodili okoljsko vprašljivi projekti: Termoelektrarna Šoštanj, Nuklearna elektrarna Krško in odlagališče radioaktivnih odpadkov, Volovja reber, Lafarge Cement, Mežica, Cinkarna Celje, Salonit Anhovo, industrijska odlagališča idr.
Glede na aktualnost trenutka (okoljska nepravičnost) lahko zaključimo, da v nobenem predstavljenem slovenskem primeru do sedaj ni zmagala okoljska pravičnost. Žal.
Mag. Ivan Božičko
Tudi nabiranje sadežev v naravi je lahko rekreacija
1 /sebina je posvečena predvsem ohranjanju zdravja ob V prijetnih obremenitvah in nevšečnostim v naravi ob nabiranje gob, gozdnih sadežev in plodov.
Ne glede na nabiralsko vnemo moramo pri gibanju v naravi ob varnosti skrbeti tudi za zdravje in dobro počutje. Ce ta dva elementa izpustimo, lahko hitro zaidemo v težave zaradi prekomerne obremenitve srčno-žilnega in dihalnega sistema
človeka, utrujenosti mišičja s posledicami telesne zakisanosti z izraženimi bolečinami in krči predvsem v mišičju nog ter celo dehidracije. Da o kakšni hujši telesni poškodbi, infarktu ali kapi sploh ne govorimo.
In kako se vsem opisanim tegobam na škodo zdravja in v skrbi dobrega počutja izognemo? Preprosto, upoštevamo vsa navodila in priporočila za ohranjanje zdravja pri športni rekreaciji in nadaljnja priporočila.
POMEN GIBANJA ZA KREPITEV ZDRAVJA
Za hojo v naravi po brezpotju se je treba najprej primerno opraviti. Oblečemo lahkotna zračna in svetla pohodniška oblačila, v slabem vremenu tudi zaščitna za dež ter obujemo dobro pohodniško obutev s kakovostnim grobim podplatom. Kot dodatno opremo vzamemo s seboj primerno košaro, nož v toku ali zaprt, palico, telefon in po potrebi tudi kakšen mini gobarski ali zeliščni priročnik. Domače obvestimo o lokaciji, kamor smo namenjeni, in za približno koliko časa. Se boljše je, da gremo na sprehod v paru.
V gozd se do prvih gob ne zapeljemo z vozilom. Pustimo ga na obrobju gozda ali primernih izogibabščih na gozdnih
cestah. Ob vstopu v gozd, na travnike ali gmajne moramo biti spoštljivi do naravnega okolja in se zavedati, da smo največkrat na tuji posesti. Vse, kar smo prinesli s seboj (napitki, zavit sendvič ipd.), tudi odnesemo domov. Nabiramo samo poznane gobe, zeli ali sadeže in se držimo zakonskih določil o zaščiti rastlin in količini nabirkov.
Da bomo ure, prebite v gozdu (naravi), začutili kot prijetno rekreacijo in doživetje, moramo biti ob nabiralski strasti pozorni na več dejavnikov. Gibalna podlaga v gozdu je zelo raznolika in zahtevna. Na mali površini najdemo raznolikosti, kot so: utrjena pot, steze, grebeni, spolzka pobočja, z mahom pokrite korenine, nepremagljiv teren zaradi podrtega drevja, visoka podrast, kjer tal ne vidimo. Na vse to moramo biti vsak trenutek pozorni. Ne gledamo le za nabiralskimi trofejami, ampak tudi, kje in kako varno hodimo. Vsak korak mora biti trden in stabilen. Ob nevarnostih, ki jih opazimo (za zdrse, padce idr.), si pomagajmo s prijemi za močnejše veje, s palico ali pa celo gremo na vse štiri, samo da ni nezgode. Ne pozabimo tudi na nevarne viseče in štrleče veje ter se izognimo mestom, kjer so v krošnje dreves obešene sušice ali na pol podrta drevesa.
Morda me boste kdaj srečali v gozdu v nabiralski vnemi in se začudili, kaj imam v rokah — cepin, da pravi planinski cepin! Zelo mi pomaga pri dostopu do na škarpi vidne gobe in brez njega nedosegljive, pa tudi pri varni hoji, prečkanju ali spuščanju po pobočjih in klancih mi je za varno gibanje v izdatno pomoč. Kljub pripomočkom ne rinem brezglavo čez drn in strn, ampak vse prilagodim svojim psihomotoričnim sposobnostim. Varnost je vedno na prvem mestu!
Ne pozabimo na vnos tekočin, krepčil in počitek, še posebej, če smo v naravi več ur ali celo ves dan. Ce zapisano vzamemo zgolj na znanje, je velika verjetnost, da ne bomo povzročitelji nesreč in zahtevnih reševanj gasilcev in reševalnih ekip ter polnilec strani črne kronike naših medijev. Ni šala, vsako leto je veliko poškodovanih, nekaj hudo poškodovanih in do pet mrtvih oseb prav zaradi nabiralske rekreacije pogosto prav v domačem okolju.
Obilo znojenja, zmernega napora in nabiralskih užitkov. Pa dober tek ob gobjih specialitetah in kostanju v družbi z zeliščnimi čaji (tudi moštom)!
Besedilo in foto: FL
Veliko dogajanja v DU Dolena
v
^*lani DU Dolena so v poletni sezoni izpeljali veliko V—aktivnosti. Največ skrbi so posvetili izletu na Zasavsko Sveto goro, upokojenskim igram vVidmu in delovni akciji.
Dolenski upokojenci smo se odpravili na izlet na Zasavsko Sveto goro. Poln avtobus udeležencev je pot vodila najprej iz Dolene do Trojan. Jutranja kava, krofi in dobrote od doma so nas pošteno podkrepili. Naprej smo se skozi Lukovico in Moravče odpeljali na Vače — geografsko središče Slovenije. Ogledali smo si spomenik »Rodoljubu osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1991«, s simboliko naše države, odlitkom replike najstarejšega konjenika na Slovenskem in povečano repliko svetovno znane vaške situle (2500 let stara najdba okrašene pivske posode). Pot smo nadaljevali po začetku zasavskega hribovja do Zasavske Svete gore (852 m) in si ogledali skoraj 800 let staro romarsko cerkev, posvečeno Materi božji. Nenavadna in zanimiva cerkev stoji prav na vrhu osamelega, deloma skalnega hriba. Kosili smo v sosednjem planinskem domu in se po krajši opoldanski sprostitvi ob harmoniki odpravili v dolino, v Zasavje. Obiskali smo rudarski muzej v Kisovcu in si ogledali kulturni dom v Zagorju ob Savi. In potem nevihta. Oglede smo končali in se prek Trojan vrnili domov.
NA IGRAH UPOKOJENCEV V VIDMU
V avgustu smo se udeležili upokojenskih iger v Vidmu. V prijetnem vzdušju in ob obilnem gostoljubju smo našli tudi časa za igranje z žogo, metanje podkve idr. in že smo morali na
Dolenski upokojenci na izletu na Vačah, v geografskem središču Slovenije
obilno kosilo in podelitev priznanj za udeležbo. DU Videm, hvala za izvedbo. Bilo nam je prijetno.
NAŠI ČLANI NA DELOVNI AKCIJI
Prvo septembrsko soboto so naši člani (prostovoljci) opravili pripravljalna dela za sanacijo stropa v naših društvenih prostorih. Odstranjene so bile dotrajane stropne obloge, prostori očiščeni in pripravljeni za montažo toplotne izolacije in novih stropnih oblog.
Predstavniki društva in predsednica Zofka Hebar so se udeležili srečanja upokojencev v sosednjem Majšperku.
Vsak petek kegljamo. Vabljeni!
Besedilo in fotografija: FL
Aktivnosti DU Videm
■^a nami je čas poletja, dopustov in počitnic, s tem pa ^—začetek zadnjih mesecev tega leta.VDU Videm izpolnjujemo načrt aktivnosti, ki smo si ga zadali na zboru članstva. V vodstvu se trudimo, da bi bili skozi vse leto zanimivi dogodki in bi s tem polepšali kakšen dan našim članom.
Preden so se kolesarji podali na pot, je nastal posnetek za arhiv pred društvenimi prostori.
Vinku Mlakarju v spomin
Bil je dan kot vsi drugi. Zjutraj v službo, potem domov, doma kosilo in nato si se podal v vinograd, ki si ga tako neizmerno ljubil. Takrat si šel, da pokosiš travo, da bo grozdje laže dozorelo. Vedno si bil, a kaj se je zgodilo tistega dne, ne bo izvedel nihče. Omagal si in tvoje srce je za vedno zastalo. Dragi Vinko, hvala za vse.
Bil si sošolec, prijatelj ... Ko smo vstopih v prvi razred, smo ti skupaj z učiteljico zaupali mesto predsednika razredne skupnosti. To mesto predsednika te je spremljalo vseh osem let. Spominjam se, da si vedno rad pomagal vsem. Ko smo se poslavljali od osnovne šole, so čustva privrela na dan in že tisto slovo je bilo težko. Vsak je nadaljeval svojo pot, a smo se kmalu zatem spet srečali in postali pravi prijatelji.
Ker ti ni bilo vseeno za Haloze, si ostal v tem okolju in si tukaj ustvaril družino. Vključeval si se skoraj v vsa društva. Kar ti je bilo naloženo, si tudi opravil. Zabaval si ljudi, rad si bil v družbi prijateljev in se z njimi tudi veliko šalil.
To so nepozabni spomini nate. Kot sta zapisali tvoji Ida in Anja: »Kogar imaš rad, nikoli ne umre«.
Vinko, ti si naša zvezda, ti si naše upanje, da se nekega dne snidemo.
Anica Zavec
V aprilu smo organizirali pohod ob reki Dravinji in tradicionalni nakupovalni dan v henriju, v maju pa kolesarjenje ob Ptujskem jezeru. V začetku avgusta smo bili organizator meddruštvenih športnih iger, na katerih so sodelovali: DU Majšperk, DU Turnišče, DU Leskovec, DU Dolena, DU Sela in DU Videm. Vsi sodelujoči so prejeli pokal za sodelovanje in dan zaključili s prijetnim druženjem. Avgusta smo organizirali pohod po ravninskem delu naše občine, od Vidma skozi Pobrežje, Šturmovce in ga veselo zaključili s piknikom v športnem parku Videm. Za veselo razpoloženje je zopet poskrbel naš član Jožek Topolovec. Obisk radgonskega sejma UO ni potrdil. Ob začetku šolskega leta smo sodelovali pri varovanju šolskih poti, v septembru pa se je manjša skupina udeležila trgatve pri Gregorečevih v Majskem Vrhu. V oktobru je bil načrtovan izlet.
Skozi vse leto je zelo aktivna tudi sekcija za šport, v kateri združujemo kegljanje in pikado. Polica z njihovimi pokali je že polna.
Do konca leta nas čaka še nekaj aktivnosti, zato vabljeni, da se nam pridružite. Aktivnosti, ki jih organiziramo, so dobro obiskane. Za dobrote, ki smo jih deležni na našem druženju, pa velja zahvala našim članicam in članom.
Ob zaključku meddruštvenih športnih iger je DU Videm predstavnikom sodelujočih ekip podelilo pokale za sodelovanje.
Foto: arhiv društva
Da lahko izpolnjujemo aktivnosti, smo hvaležni občini Videm za finančni prispevek in članom društva. Ne glede na to, da vodstvo dela brezplačno, so za aktivnosti potrebna finančna sredstva.
Spoštovani članice in člani, družimo se, dokler nam zdravje to dopušča. Spremljajte obvestila na oglasni deski in pridružite se nam. Do naslednjega druženja se imejte lepo.
Franci Hliš, tajnik DU Videm
V Sveči pred prvim novembrom
podjetje Sveča iz Pobrežja, ki se ukvarja s proizvodnjo sveč, sta leta 1990 ustanovila Stanko in Ivanka Peter. Podjetje je bilo ustanovljeno kot skromno družinsko podjetje z enim zaposlenim. Z delavnostjo, inovativnostjo, kakovostnimi proizvodi in zadovoljnimi kupci so iz začetne garažne proizvodnje postali konkurenčno podjetje v njihovi panogi.
V podjetju izdelujejo nagrobne, gospodinjske, okrasne, dišeče sveče in sveče vseh vrst po naročilu. Sveča namreč človeka spremlja od rojstva do smrti. Kot pove direktor Sveče Igor Peter, so zelo zadovoljni, saj si v njihovem podjetju služi kruh veliko zaposlenih, ki delajo v dveh izmenah, nekateri pa tudi v treh, saj proizvodnja plastičnih lončkov za sveče poteka nemoteno. Pred prazniki je proizvodnja povečana. I. Peter ob tem pove, da že razmišljajo o novih skladiščnih prostorih. Da zadovoljijo povpraševanje, sodelujejo tudi z nekaterimi svečar-skimi podjetji v Sloveniji, saj je njihove proizvode moč kupiti v vseh večjih trgovskih verigah po Sloveniji.
Bogato založene police prodajalne Sveča v Pobrežju
Igor Peter, direktor podjetja Sveča, je napovedal nov proizvod, ki bo kmalu na trgu ter bo še prijaznejši ljudem in okolju.
Ponosni so tudi, da njihove stranke prihajajo iz različnih evropskih držav: Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Italije, Nemčije, Grčije, Portugalske, Belgije idr. Kot vsa uspešna podjetja tudi Sveča vlaga v razvoj in že kmalu bo na trgu nov proizvod, ki bo še prijaznejši ljudem in okolju.
Ker se v podjetju Sveča zavedajo, da je treba nenehno vlagati in ostati konkurenčen na tržišču, se bodo še naprej trudili obdržati kakovostne izdelke in zadovoljne kupce, posledično pa s tem obdržati delovna mesta oziroma njihovo število še povečati. Poleg odlično založene domače prodajalne v Pobrežju jih lahko obiščete tudi v prodajalni v Ljutomeru, ki je namenjena prleškemu in prekmurskemu kupcu. V času praznikov spomina na mrtve vam bodo sveče vseh vrst in oblik ponudili tudi ob pokopališčih.
Besedilo in foto: MN
Ta veseli dan kulture 2019
Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm pri Ptuju vabi v torek, 3. decembra, ob 18. uri v Drvarnico KD Videm (kletni prostori zdravstvenega doma - vhod pri garažah GD Videm) na druženje ob prireditvi Ta veseli dan kulture 2019. Letošnji veseli dan kulture posvečamo Francetu Forstneriču, prvemu častnemu občanu občine Videm (letos mineva 20 let, odkar je bil imenovan za častnega občana). Skupaj si bomo ogledali film »Čudovita pokrajina, bogata kulturna dediščina s poezijo Franceta Forstneriča«, posnet leta 1999, ob njegovem imenovanju za častnega občana.
Vabljeni!
Martinovanja v Občini Videm 2019
Osrednje martinovanje v Občini Videm bo letos
v prireditvenem šotoru pri gasilskem domu v Zg. Leskovcu
Tradicionalno prinašanje mosta, pester kulturni program, blagoslov in šaljivi krst mosta Družabno srečanje ob ponudbi kulinaričnih dobrot in vin haloških vinarjev.
Organizatorja: Občina Videm,TD Klopotec Leskovec

Datum
Petek 8. 11. 2019
16.00
17.00
18.00
Etnološka zbirka Korpič, Dravci 4
Strmec pri Francu Vindišu (Pavlinem), Strmec 30
Pobrežje 104a
Pospravilo klopotca, krst in blagoslov mošta, družabno srečanje
Martinovanje
Martinovanje v Pobrežju — zbiranje mladega vina in imenovanje kletarja
Sobota 9. 11. 2019
11.00
Skorišnjak pri Blaževi kapeli
Zahvalna sv. maša in prinašanje mošta kletarjev v skupni sod, druženje ob moštu in kostanju
15.00
Etnografski muzej Tržeč, Tržeč 13
Tradicionalni krst mošta in slovesno odprtje obnovljene vinske kleti
16.00
Velika Varnica 53
Tradicionalno martinovanje v Veliki Varnici — blagoslov mošta pri »Zveličarjev! kapeli«, kulturni program in krst mošta na šaljivi način
Nedelja 10. 11. 2019
11.00
Zgornji Leskovec (pri gasilskem domu), prireditveni šotor
Osrednje martinovanje v Občini Videm
Ljudski praznik s prinašanjem mošta, blagoslov mošta, šaljivi krst mošta, bogat kulturni program, domače dobrote, vino in vesela družba
17.00
Petrova domačija, Šturmovci 14
Martinovanje po šturmovsko