Leto LXXIII, Št. 36 Pn*tnl«» plačana » fotovtnl - DU P<*tjrfblH» bar betahH. IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE_P^is^Cena Uredntttvo ln uprava: Ljubljana Kopitarjeva «. Telefon 23.61-23 64 Mesečna naročnina 12 lir. — Cek rač Ljubljana 10.664 ia naročuin« ln 10.304 sa Insorate. Izključno zastopstvo za oglase li Italije In inozomstva: DPI S. A Milauo Kokopisov ne vračamo- SCOVENEC FEBRUAR • |14^ 15 ČETRTEK Grosser deutscher Abwehrerfolg zwischen Niederrhein und Maas Erbitterte Kampfe siidwestlich Brcslau — Zahes Ringen im Siidteil Westpreussens — Sowjetangrif!e vor Elbing—Konigsberg seheiterten Terrorangriffc auf Wien und Dresden — Neuartig ausgeriistete Unter-seeboote versenkten 51.000 BUT Durcli die Pbersclivvcmmungen an der K ii r sind die Amerikaner zu Umgruppierungcn gezvvungen, die unsere Artillerie durch stark« Feucr- ■ ■ ivv Poslednja poročila z bojisc boji na jugu zapadne Pru- DNB. Aus dem Ftthrcrhauptquar-ticr, 14. Februar. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In der S 1 o w a k ci vvurden stiir-kere feindliche Angriile in harten Ge-liirgskamplen abgevviesen, cinige Iiin-briiche abgeriegelt. Die 3. Gcbirgs-division errang dabei einen bcsoilderen Abvvehrerfolg. Im Raum siidvvcstlich B r e s 1 a u vvarl der Feind neu hcrangefiihrte Krafte in die Schlacht. Trotz des zahen Widerstandes unserer Truppen, in dc-ren Reichen Volksstum- und Alarmein-heiten stehen, konnte der Gegner in Niederschlesien nach Westen und Nordwesten Boden gevvinnen. Im Verlauf der erbitterten Kample ging B a n z 1 a u verloren. In S o r u u vvird gekampft. Zahlreiche feindliche Angriffe gegen die Festung Glogau vvurden von der Besatzung abgevviesen. Im siidlichen P o m m e r u fiirh-ten die Sovvjetsvergebliche Angriile. Die zah kampfendeii Verteidiger von Arnsvvalde, Schneidemiihl und P osen hielten heftigen feindlichen Angriffcn stand. Im Siidteil Westpreussens setzten die Bolschevvisten nach Zuliihrung ueuer Krafte ihre Durchbruchsversuche in den Ranmen K o n i t z und T u c h c 1 fort Schvvere Kampfe sind hier im Gange. Versuche des Gegners, unsere Front beiderseits der Autobahn Elbing-Konigsberg von Westen und bel Zinten von Osten her ein/.udriicken, seheiterten ebenso, wie Fessclungs-angriffe zvvischen W o r m d i 11 und Landsberg. An der kurliindischen I. ameriške arinude so ob ligtirskem obalnem odseku po uspešnem nemškem protinapadu iu zaradi težkih izgub ustavili svoje napadalno delovanje. Pri tem nastopu, ki jim ni prineslo nikiikili ozemeljskih osvojitev, so izgubili 22 bojnih voz, b oklepnih izvidniških voz, 43 večinoma oklepi jenih motornih vozil in mnogo vsakovrstnega orožju. Nemci so s svojim protinapadom ujeli 182 ujetnikov. Nadalje so v polnem obsegu zopet zu-sedli staro bojno črto. Z ostalih odsekov bojišču ne javljujo o nikakih pomembnejših spopadih. Uničujoč poraz tolp na Hrvatskem Berlin. 13. febr. Komunistične tolpo so imele več mesecev v oblasti veliko ozemlje ob Dravi med Osjekom in Viro-vitico, ropale prebivalstvo ter so urejale s pomočjo Sovjetov to ozemlje za mostiščno postojanko na Hrvaškem. S tem so stalno ogrožale oskrliovatne poli nemške balkansko armado ter hrvaškega glavnega mesta. Moskva diktira Velik nemški obrambni uspeh med spodnjim Renom in reko Maas Ogorčeni boji jugozahodno od Vratisluve — Žilava borba v južnem delu zahodne Prusije — Sovjetski napadi so se izjalovili ob cesti Elbing—Konigsberg — Strahovalni napadi na Dunaj in Draždane — Na nov način opremljene podmornice so potopile 51.000 ton ladij Angloameriški letalci v nizkem poletu in bombniki so napadli včeraj kraje na področju zgornjega in srednjega Pore-nja kakor tudi v M ii n s t e r 1 n n d u. Severnoameriški strahovalni letalci so Fiihrerjev glavni stan, 14. febr. DNB. .Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Slovaškem so bili v hudih gorskih bojih odbiti močnejši sovražni napadi, nekateri vdori pa zapahnjeni. Tretja planinska divizija je dosegla pri tem poseben obrambni uspeh. Na področju jugozahodno od Vratislave je vrgel sovražnik v bitko novo privedene sile. Kljub žilavemu odporu naših čet, v katerih vrstah stoje edinice ljudske vojske, in alarmne edinice, jo sovražnik napredoval v Spodnji Sloni j i proti zahodu in severozahodu. Med ogorčenimi boji smo izgubili B u n z I a u. V S o r a u trajajo boji. številne sovražne napade proti trdnjavi Glogau je odbila posadka. V južnem Pomorjanskem »o izvedli Sovjeti brezuspešne napade. Žilavo se boreči branilci Arnsw a Ideja, S c h n e i d o m li h 1 a in Pozna-n j a vztrajajo kljub ogorčenim sovražnim napadom. V južnem delu zahodne Pruske so nadaljevali boljševiki pn dovozu novih sil s svojimi prebijalnimi poskusi na področjih pri K o n i t z u in T u e h e I u. Tukaj so v teku hudi boji. Sovražni poskusi, da bi vtisnil v naše bojišče na obeh straneh avtomobilske ccste Elbing — Konigsberg z eahoda in pri Z i n t e n u z vzhoda, so se istotako izjalovili, kakor obkolitveni napadi med Wormdittom in L a n d s -b e r g o m. Na Kurlandijskem bojišču so ostali brezuspešni številni sovjetski sunki v jakosti čete do bataljona. Med spodnjim Renom in reko Maas, jugovzhodno od Gennepa so dosegle naše čete včeraj velik obrambni uspeh. Razbile so glavnino angleških napadov in vrgle sovražnika v protinapadu zopet nazaj. Poplave ob reki R o r so prisilile Amo-riknnce k pregrupaciji, kar pa otožkoča naše topništvo z močnimi ognjenimi udari. Na costali P r ii m a, v katerega jc sovražnik znova vdrl, trajajo ogorčeni boji. Ob reki Z a u e r so naši oddelki tudi včeraj bili sredi ogorčenih obrambnih bojev proti sovražniku, ki napada s svojega predmostja meil W a 11 e n d o r -lom in B c h t e r u a c h o m. Z ostalega zahodnega bojišča javljajo le o obojestranskih bojih naskakovalnih čet pri S a a r 1 a u t c r n u in o naraščajočem topniškem ognju na bojiščih t Al-z a e i j i in L o r r n i. Na odseku pri II n -g e n a u so se izjalovili številni sovražni napadi. Na H r v a š k e m se je ojačil sovražni pritisk na področju pri M o s t a r j u. Na ostalih bojiščih pa še trajajo očiščevalni boji. ^ odvrgli bombe na niesta v j u ž n o v z h. Nemčiji. Posebna škoda v stanovanjskih okrajih iu na kulturnih zgradbah jc nastala na Dunaj u. Britanci so izvedli v pretekli noči strahovalno napade na (lraždansko mestno področje. Letalsko obrambne sile so zbile včeraj 37 anglo-ameriških letal, med temi 15 štirimotor-nih bombnikov. Obstreljevanje Londona s povračilnim ognjem so nadaljuje. Tudi področje Antvvcrpna jc stalno pod ognjeni naših dalekostrclnih orožij. Naše podmornice, ki so že ilalj časa opremljene s cevjo za dovajanje zraka, so potopile s pomočjo te nove pripravo v vodovjih blizu obale okoli Anglijo in na daljnem Oceanu v neutrudijivem, vztrajnem posegu 8 ladij s skupno 51 tisoči tonami. De Gaulle razočaran Stockholm. 14. febr. »Aften Tidningen« ponatiskuje vest »United Pressa«, po kateri so v Parizu težko razočarani, ker ni bil de Gaulle povabljen k zaukazanemu sprejemu pri Slalinu. V Parizu pravijo, da je to rana, ki 6e bo stalno gnojila. Iz komunikeja o razgovorih iz haja, da Stalin, Churchill in Roosevelt še vedno ne smatrajo Francije za rav-nopravno državo. To dejstvo je v Parizu seveda še povečalo vidno nezadovoljstvo, Zagreb, 13. febr. V Bolgarijo je prispelo 700 sovjetskih častnikov, da bi prevzeli vodstvo bolgarske vojske. Med 7000 osebami, ki so jih doslej zaprli Bolgariji, je približno 1100 častnikov vseh činov, ki so jih postavili pred ljud ska sodišča. Razen tega so izšolali Bolgariji kot politične komisarje za službo v vojski komunistično usmerjene žen ske, ki so delale pri tolpah. — Že bližnji bodočnosti nameravajo uvrstiti bolgarsko vojsko 500 takšnih ženskih komisarjev. Amsterdam. Kot javlja po Reuterjevi vesti newyorški dopisnik »Daily Maila« bodo v kratkem prispeli v Washington višji sovjetski generali, ki bodo zasedli svoja mesta v skupnem generalnem šta bu, dočim bodo odleteli izbrani britanski in ameriški vojaški strokovnjaki v Mo skvo, da se bodo soudeležili naprave strateških načrtov. Ženeva. Iz Bukarešte javljajo, da je »kleni!?, romunska vlada ustanoviti novo boljševiško krvavo sodišče. Berlin, 14. febr. Delitev Stalinovih povelj v Jalti, h kateri eta se pripeljala Roosevelt in Churchill v Sovjetsko zvezo, se jo končala po osmih dneh z objavo dolgega komunikeja. Besedičenje, ki odlikuje to izjavo, ne more prikrili, da so Anglo-amerikanc.i v polni meri priznali dejstva, ki jih je Stalin v Evropi ie izvršil. Roosevelt in Churchill sta morala Stalinu znova potrditi izročitev Evrope boljševizmu. Anglija in Združene države so se oropale visake možnosti, da bi se kakor koli uprle nameravani boljševizaciii Evrope po metodah, ki jih uporablja Moskva na Poljskem in v južnoevropskih državah. Komunike dokazuje Jasno in razločno vso nemoč Anglo-amcrikancev napram sovjetskemu režimu. Moskva diktira svoje pogoje, London in NVashington pa jih spre-eniata brez ugovora. To je rezultat razgovorov v Jalti. Ostalih spornih političnih vprašanj med Sovjetsko zvezo, Anglijo in Združenimi državami, ki jih vlečejo iz konference na konferenco, tudi v Jalti niso rešili ali odločili. Po popolnoma demokratski metodi so določili za nerešene probleme novo konferenco, ki se l>o vršila 25. aprila v San Franciscu. V zvezi z nemškim vprašanjem obravnava komunike najprej vojaške in nato politične cilje. Trije vojni zločinci napovedujejo Nemčiji znova vojaške napade. S tem pa ne povedo nemškemu narodu nič novega ter ga ne morejo omajati. Stalin, Roosevelt in Churchill se že leta trudijo, da bi Nemčijo razbili in nemški narod uničili. Na te njihove načrte pa odgovarja nemški narod z žilavo odločenostjo in z neuklonljivo voljo do zmage. Bistveno zanimivejši so politična ukrepi, ki so jih določili povzročitelji vojne, da bi dosegli končni cilj, popolno uničenje nemškega naroda V teh točkah ponavlja komunike vsa gesla židovske uničevalne politike v sovražnem taboru. Kot leta 1918, skušajo trije vojni zločinci ločili nemški narod od njegovega vodstva. Pri tem pa so popolnoma pozabili, da imajo danes opraviti s strnjenim nemškim narodom, čigar vodstvo in članstvo se zaveda težin' usodnega boja ter obenem tudi spoznava zgodovinsko nujnost te borbe, ki se bo končala zgolj z nemško zmago, ker bi sicer nemški narod izgubil svoje življenje in svojo 6vobodo. Jedro sovražnikovih uničevalnih načrtov je sledeče: razbitje nemške industrije, razorožitev vseh nemških oboroženih oddelkov, razpust nemškega generalnega štaba. Vse te zahteve pozna nemški narod že dovolj dobro iz često objavlje- nih uničevalnih načrtov svojih nasprotnikov. Iz vsakega stavka tega komunikeja izhaja triiumf Moskve. Posebno jasno vidimo to v jioljekem primeru, v katerem sta Churchill in Roosevelt popolnoma osvojila zahteve Kremlja. Anglija in Amerika sta se zopet uklonili moskovskim zahtevani in s tem ponovno dokazali, da proti boljševizmu niti nočeta, niti ne moreta nastopili. O teni nam jasno priča stavek, ki ugotavlja: »S popolno zasedbo Poljsko po rdeči armadi je nastal nov položaj.« Anglija in Amerika sta Izjavili, dn sta pripravljeni priznali sovjetsko-poljski odbor, katerega je |KXiUivilu Moskva, navezati z njim neposredne diplomatske odnose in st izmenjati veleposlanike. Anglija in Amerika soglašata nadalje, dn dobi Poljska velika ozemlja na severu in zahodu, dočim mora odstopili Sovjetom ozemlje po stanju iz leta 1930. Roosevelt in Churchill sta torej vsekakor priznala sovjetsko zahteve. Isto velja o srbskem vprašanju, koder je Stalin uspel z vsemi svojimi željami.'Združene države i.n Anglija so uradno potrdile Titov režim. S tem sta Churchill in Hoosevelt priznala, da lio ostal Balkan nesporno vplivno področje boljševizma. Ostalih evropskih vprašanj se komunike ne dotika. Z nobeno besedo ne govori o Grčiji, niti nc načenja romunskega ali bolgarskega vprašanja. Tudi od Sovjetov zahtevano in od Združenih držav že prirznano zasedbo Dardanel so lepo iz-pustiili. Po vsem tem zveni zaključno govorjenje komunikeja o »sigurnem in večnem mi.ru«, ki je zajamčen v besedah »Atlantske listine« kot krvavo roganie. Kakšen je ta mir v resnici, vidimo v deželah, katere so »osvobodili« Angloanieri-kanoi in Sovjeti. Roj vseh proti vsem, brezposelne«!, obubožanje množic, lakota in kuga, umiranje v množicah, deportacije moških, kratko in malo vlada krvi in lakote, na kateri gradi boljševizem svoje načrte o vladi nad narodi. Nemškega naroda ne bodo preslepile niti fraze, niti grožnje, s katerimi je pomešan komunike. »Osvobojena Evropa« ga je dovolj nazorno poučila, kaj se skriva za takimi frazami Nemčija je od tega pouka mnogo pridobila. Zato je vrgla v boj vse svojo sile. da bi uničila sovražne namere. Nemčija se sama ne bo izročila pogubi ter ne bo odložila orožja prej, preden ne bo te vojne kronala zmaga, ki bo vredna ogromnih žrtev, ki jih jo Nemčija doprinesla. Tisk o konferenci v Jalti Berlin. Berlinski tisk označuje lako-zvano krimsko konferenco v svojih naslovih kot »osemdnevni zaukazani sprejem pri Stalinu«. »Volkischer Beobachter« piše, da je metoda, s katero hočejo sedaj rešiti politične probleme, boljševiška in da obstaja v tem, da mora ostati vse tako dolgo nerešeno, dokler ne bo sledila »rešitev« v sovjetskem smislu ter ne bo Angležem in Amerikancem preostalo drugega, kot da se sprijaznijo z izvršenimi dejstvi. V ostalem smatrajo kot potrjeno, da so morali večino važnih vprašanj znova preložiti. Poudariti pa je treba vsekakor dve točki, namreč odgoditev nameravanega poziva nemškemu narodu in v zvezi s tem opustitev objave pogojev, ki jih nameravajo staviti Nemčiji. Ob koncu piše »Volktscher Beobachter«, da bo mogoče o miru govoriti šele takrat, ko bo Nemčija dvignila svoj glas ter rešila svet pred moro, ki so jo Stalin, Roosevelt in Churchill s svojo neomejeno samovoljo naprtili človeštvu. Bern. Londonski dopisnik lista »Neue Zliricher Zeitung« opozarja v svojem ko- mentarju o sklepih krimske konference posebej na izključitev Francije, brutalno postopanje z Nemčijo in na mirovna jamstva, ki so kljub vsem izjavam še zelo vprašljiva. Postopanje, katerega je doživela na krimski konferenci Francija, so občutili tudi v Londonu mnogi opazovalci kot nezadostno, ako ne kot po nepotrebnem ponižujoče. S ponovnim posebnim omenjanjem potrebe francoskega pristanka je dobila Francija sicer poseben položaj, vendar ne moremo govoriti o kaki ravnopravnosti z ostalimi tremi zavezniki. Razočarani so bili nad krimsko konferenco tudi oni, ki so pričakovali aktivne »politične strategije« napram Nemčiji. Stockholm. Posebna poročila stock-holmskih listov iz Londona javljajo v sredo soglasno o velikem pomirjeuju, ki ga je izzvala v Angliji krimska deklaracija. »Svenska Morgonbladeti pa dodaja, da ne računa v Angliji kljub optimizmu nihče, da bi se vojna končala pred jesenjo. Londonski dopisnik »Stockholms Tidningen«« javlja: Edino poljski vladni Pod najtežjimi vremenskimi |>ogojl, v blatu in snegu, ki so zahtevali predvsem od pehoto izrednih naporov, so pregnalo nemške čete v nekaj dneh močno tolovajske sile z vsega področja južno od Drave ter jih deloma uničilo To so bilo isto čete, ki so se pravkar |>o večmesečnih težkih pohodih vrnilo iz Grčijo in Albanije. Osvoliodilo so ozemlje, Vi mori 80km v globino in jo 70kni široko ter so pognale ostanko tolp deloma prolt severu preko Drave, deloma proti jugozahodu, kjer so jih obkolile. Nadalje so odstranile nemške čete 85 kni široko sovražno mostišče ob Dravi ter zajelo nepregledno množico ujetnikov in plena. Nemško letalstvo je pri tem uspešno napadalo prehode preko Dravo ter s tem preprečilo beg tolovajem na lioljševiško ozemlje med Donavo in Rlatnlm jezerom. Razen v vojnem poročilu omenjeno mesto Virovilieo so osvoliodilo nemško čete tudi mesti Graliovico in Slatino ter več sto vasi. Sedaj jo Drava od svojega izliva v Donavo v/hodno od Osjeka do področja južno od lllutnogu jezera strnjena bojna črta nemške balkanske armade, ki je s tem zavzela svojo novo obrambne postojanke proti sovražniku 7. vzhoda. Ta napad jo tolpe česlokrat povsem presenetil. Izgubile so številna skladišča orožja, streliva in vojnega gradiva ter mnogo zalog živil, ki so jih zbirale žo več mesecev ter jih v glavnem pobrale tamkajšnjemu prebivalstvu. V mestih in vaseh južno od Virovitico so ie stali slavoloki z velikimi napisi, ki so bili pripravljeni za sprejem boljševiških čet, ki so jih pričakovali, da pridejo z Madžarske. V vasi Vocin jo zbral celo nek star tolovajski vodia svojo ljudi, da bi pozdravili Sovjete. fier jo mislil, da že prihajajo, je podal nemškemu jx>velj-niku celo poročilo, preden je opazil svojo zmoto .Na vsem ozemlju jo pozdravilo prebivalstvo nemške četo z velikim veseljem ter je samo z velikim satno-zadovoljstvom odstranilo slavoloke ter druge boljševiške znake. »Poljsko so zaklali« Amsterdam. Kakor poroča agencija Reuter iz VVashinglona, je izrazil glavni odbor Zveze ameriških Poljakov v ponedeljek zvečer svojo grenko razočaranje o bodočnosti Poljske, kakor so jo določili na konferenci v Jalti. Izjava pravi, »ta odločitev pomeni peto delitev Poljsko«. Spremembo tako imenovano Curzonove črto označujejo kot »žaljive koncesije«. Ameriški senator Shipstead je izjavil, da pomeni ta dogovor: j,Poljsko so zaklali.« Amsterdam. Kakor poroča agencija Reuter se je sestala v torek londonska poljska vlada, da bi so posvetovala o položaju, ki je nastal po konferenci na Krimu. Pričakujejo, da l>o kasneje izdana uradna izjava. Medtem pa se pristaši londonske poljske vlado izražajo zelo nepovoljno o zavezniškem dogovoru glede Poljske. Sovjetsko-turška nasprotstva Lizbona, 13. febr. Knkor javlja cari-grajski dopisnik lista »Times« so je |K> večmesečnem odmoru zopet ojačilo v časopisju in radiju nasprotstvo med Sovjetsko zvezo in Turčijo. Sovjetsko časopisje in moskovski radio sla nezadovoljna s članki turškega časopisja o položaju na Balkanu, o položaju v Franciji ler o sovjetski ofenzivi. Predvsem so napadli izdajatelja lista »Ulus« Alava zaradi njegove pripombe, da bodo Nemci zaradi majhnega števila ujetnikov na vzhodnem bojišču gotovo v položaju, da IkkIo na neki notranji črti dosegli pre-okret usode. Sovjetski veleposlanik v Ankari so je podal na dvomesečni dopust v domovino. . ..»SBBniBCaSBSStUBCIia Madrid, Zunanjepolitični dopisnik lista »ABC« razpravlja o dogovoru med grško vlado in EAM-om, ter izraža domnevo, da hoče Kremelj dobiti s tem samo na času, da bi kasneje zopet obnovil upor. Če se bo vojna končala po zavezniških željah, potem Turčija ne bo več stražar morskih ožin. iimimn^iaiRiHHnainin krogi so z rezultatom konference nezadovoljni. V uradnih britanskih krogih poudarjajo, da so sklepi o poljskih vzhodnih mejah dokončni. »SLOVENEC«, četrtek, 15. svečana 1045 - St. 36. Borenjski domobranci so tudi prosvetarji Ne le pušk«, tudi igralski ter godbeni nastopi in pesmi so orožje gorenjskih domobrancev v boju s komunizmom dušah ko eo poslušali pesmi gorenj, domobrancev • svojih varuhov. Igra samfl je bila dobro pripravljena in je nudila gledalcem obilo veselja in smeha. Med odmori pa je nastopil domobranski orkester — citer. Na koncu prireditve se je zopet oglasila domobranska pesem, dvorana se je zlila v eno samo navdušenje za sveto stvar, v obrambi katere so se cerkljanski fantje odločili, če treba, tudi umreti. Na koncu naj pripomnimo. da so kovorski domobranci Po vseh krajih Gorenjske, ki so v varstvu domobranskih struž, prosvetno življenje raste in se razcvita prav kakor roža, vsajena na pridno pripravljeni njivi. Tako ugodna tla so pripravili gorenjski domobranci. Pa so tudi marsikaj prinesli gorenjski domobranci vsem Gorenjcem. Prinesli so mu najprej varno zavetje pred komunističnimi zločinci, v vasi pa so prinesli tudi na novo oživelo staro prosvetno življenje izza mirnih časov. Nič čudnega ni zato, du se je po gorenjskih vaseh zopet oglasila narodna pesem, nič čudnega ni, da so zopet oživeli igralski krožki. Zadnjo nedeljo so v Cerkljah imeli, skoraj bi rekli praznik. Cerkljani so se zopet veseli zbrali v svojem Prosvetnem domu. Nu pustno nedeljo popoldne so jim naimreč kovorski domobranci priredili znano veseloigro >Trije tički«. Dvorana Prosvetnega doma je bil« popolnoma zasedena. V začetku prireditve se je po obširnem _ __ prostoru razllila narodna in domobran- [ vorskega sovražnika ska pesem. Toplo je bilo vaščanom v komunizma Kcnoert tn zabava za delavce iz Borovnice večer ponovlje kjer je še posebej sl urt Simon, je izredho ienje je bilo sijaja med napovedovalcem in občinstvom se V dokaj napolnjeni frančiškanski dvorani je bil v nedeljo popoldne zopet prirejen zabavni večer skrbstva za delovni odsek »Pilzc. V goste je priSel rudijski orkester pod Vodopivčevem vodstvom. Nastopil je tudi kmečki seks-tet, ki je pričaral na klarinetih, harmoniki, basu in tolkalih res ljudsko glasbo. V dovršenosti izvedbe se je sektetu postavil ob stran le še kvartet »vaških fantov«. Plesni par iz opere je tudi pokazal nekaj kmečkih plesov, dalje sta zbranim zapela po nekaj lepih samospevov gdč. Rupnik in gospod Boštjančič. Napovedoval je zopet gospod Podgoršek in postregel vmes tudi isto igro "priredili nedeljo prej v svoji I z uspelimi vložki. Vsa prireditev, ki je bila ie isti večer ponovljena za nemške vojake, kjer je Se posebej skrbel za zabavo Kurt Simon, je izredho uga- jala. Naatroienje je bilo sijajno in med napovedovalcem in občinstvom se je spletla živa vez dogovorov. Tako je tudi ta prireditev v celoti odgovarjala svojemu namenu, nuditi namreč vsem, ki med tednom delajo v službi slovenske ljudske skupnosti na gradbenih mestih, nekaj uric veselja. Na Vrhniki so isto pope dili Lichtenbergovo veseloigro »Mladi f>rire- joldne pri _______________o___ oigro »Ml gospod šef«. Tamkajšnja igralska družina je igrala pred nabito polno dvorano in žela obilo priznanja. Igro je reži-ral g. Kržišnik. Ba. domači vasi s prav tako velikim uspehom. (Gorenjski domobranci pa ne skrbe samo za razcvit narodne prosvete med prebivalstvom, katerega varujejo pred komunistiičnimi roparja, poreinijski domobranci veliko skrbe tudi za kulturo svojih src i® svojih guž. Prosvetno življenje na Gorenjsikem lopo raste in nam je potrdilo, da bo Gorenjska še mnogo prispevala k uni- čenju našega največjega narodnega in tolovajskega Aleksandru Škulju v spomin Z Gorenjska ja prUla pr>'trešljiva vest, da Je v Kropi padel na žrtvenik domovine mladenič, kl je vzbujal najlepše nade za odličnega narodnega delavoa, domobranski vlAji narednik Aleksander S k u 1 j lz Velikih L&šč. Padel je v boju ( rabljl našega naroda — komunisti. Zapušča mator kot njen edinec, lepo posestvo kot njegov edini dedič, potem pa Se dolge vrste raznih organizacij, kjer se je pokojni Aleksander ndejatvoval s polnim Idealizmom. Izbiral ni, marveč kjer je čutil, da bi mogel sva-Je moči posvetiti v kakršnem koli ozlru ■rojema narodu, ee je lotil vsakega dela, kakršnega so mu odkar.all. Veliko je delal v prosvetl doma v Vollklh Laščah zlasti kot odličen lgraleo in govornik, toda kma-la j« šel njegov organlzatorlčnl duh preko meja domače tupuije. Se pred leti je v •rojem globokem pojmovanju razmer slovenskega javnega tlvljenja zaslutil sedanji vihar in s vso vnemo organiziral (ante Belega političnega okraja Kočevje ta skupen nastop. Oloboko veren, resen, nad vse požrtvovalen, brezkompromisen, vedno premočrten ln odkrit, brez predsodkov, nesebičen nI nikdar Iskal sebe, marveč je dal vse za Ideje, katerim sc je posvetil. Ljubil je evoj narod zares Iskreno, irtev t tem delu •e ni izogibal. Večkrat je prepotoval ves kočevski okraj, vzbujajoč rojakom narodno zavest ln sodelujoč pri raznih organizacija v Kočevju. Njegovo ljubezen do na-časopis, razno prireditve in organizacije, kplorlm so je posvetil z vsemi močmi. V prosvetnem in narodnem delu ee Je liftrpa- BaaHmnaBaaaamaeBaaaaaaaaaB »CUNDER BUNDER NIKDAR SIT...« Tik... tik... tik kaplja voda i« pipe v školjko. Gospodar se grabi za lase v svoji nervoznosti, gospodinja ga pa miri: »Hočem, da imamo vedno svežo vodo, zato mora iz pipe vedno teči ali kapljati.« val, da mu niso bil« nikoli mar mladostno mira Je. Ono usodna dni po 8. soptembru 1943 je bil na Turjaku, se Je rešil pokolja na Osol. niku, bil ujet na potu v Ljubljano, leteč v skednju pa je pregrlzel vrv ln nato zbežal v skalne dupline ISke, odkoder jo po euom tednu prišel v Ljubljano, kjer jo s pok. stotnikom Oerkvenlkom med prvimi stopil v domobranske vrste. Iz hrepononja, storiti čim več za osvoboditev naroda lz satanskega boljševizma in suženjstva, jo odšel na Gorenjsko, kjer počiva sedaj v njenem sreu — na Brezjah. Il vrst najldealnejšlb, najbolj požrtvovalnih, Iskreno narodno čutečih sinov slovenskega naroda je Izbrala božja Previdnost orjaka po telesu, globokega po duhu, pok. Aleksandra Skulja, da je narodni delavca poslal narodna žrtev. Poleg drugih mora narod doprinesti tudi to težko Izgubo Idealnega borca, ki bi bil v povojnem delu v neprecenljivo korist katoliškemu narodnoinu delu. Upamo, da božji Gospodar le bogato plačuje zvestega služabnika Aleksandra, kl prosi božje usmiljenje za svoj Iskreno ljubljeni in tako trpeči slo. venski narod. — Nnj počiva v miru! Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Obvestila Prevoda Delitev moke Od sobote IT. odnouno 11. februarja daljo prejmejo potrošniki, kl ao oddali februarsko naročilnico za moko, vaak pri svojem trgovcu 1.(0« kg enotne moke ln It C kvasa na prvlli 14 dnevnih odrezkov za moko na osnovni živilski nakaznici aa meso« februar. Živilski trg na pepelnico Promet na živilskem trgu se je na če. trto vojno pepelnloo raivljal ob jasnem vremenu. Gospodinje ao se razveselile, ko so mogle pri nekaterih branjevkah kupiti drobne glavico čednega ohrovta, kar je bila posebna redkost »a sedanji trg. le ve« dni prodajajo na trgu čebulo. 1» Italije jo je prišlo do 10.000 kilogramov. Na trgu «o tudi v sredo prodajali kislo zelje tn kislo repo. Na Izbiro je bil dalje v manjši množini poteršlljček, ve« pa korenčka. Topli jug tudi na iivllskom trgu naglo požira sneg, kl bo že v nekaj dneh Izginil. Do 15.000 kg trdega sira Na pustni torek so določene mlekarne v meslu In branjevke na Pogačarjovem trgu In prodajulol mlečnih Izdelkov ob ribarnici začeli na odrezke osnovnih živilskih nakaznio prodajali trdi sir, kl ga je Ljubljana dobila do 15.000 kg. Na osebo pride po 15 dkg toga sira. Pred mlekarnami so so posebno dopoldne vile dolge vrsto potrošnikov, prav tako tudi pred prodajalci v ribarnici in branjovknml na Poga-čarjevem trgu. Vsi v vrstah so bili disciplinirani. Dijaška armada kida sneg Premnogi pešci in meščani no se na pepelnično sredo začudili, ko so v Florl-janskl ulici tako-le oa vsebuje le skope podatke o pisatelju. Toda tudi 7.a te smo hvaležni, kajti vsaj tudi majhen napotek v delo Je bralcem Slovenčeve knjižnice vodno dobro došel. Tako izvemo, da je pisatelj rojen 1. 1S»1 tor tako pripada generacij! petdraet-lutnikov ter da ga je odkrila svetovno znana pisateljic« Sigrid Undsetova. S tom prevodom, ki ga je priredil prof. Bradač, eden najplodnejših prevajalcev teh let, flmo dobili pogled v novo postavo norveške knji žovnosti, ki je nas že od nekdaj zanimala. Povest sama jo prav zanimiva' in svojska. Na prvi poglod oiiota biti detektivska povest, sod"« po prvem poglavju, kjer se odigra pred nami napad na :v>5tno blaga.i no. 1'riču smo. kako pado prvi uradnik Kvisthus pin; udarcem napadalcev, kako se drugI Lydorsen skuša upreti, prepričan, da napadalec ne bo upal streljati, pa omalino raujcu in ne reši blagajne, tretji Pa skuša s svojo blagajno »bežati, s čimer opozori napadalca nase, da ga dohiti. Ko ta — tretji — Berger vidi samokres prod nosom in se mu je odločltd za smrt aH živlii njo, mu izroči blagajno ter »i tako rešil življenj«. S tem dotektivskim prvim poglavjem pa je tudi detektivke konec, kaj>li odslej zanima pisatelja drugačen motiv: psihološki razvoj v dušah treb ljudi oziroma njihovih potomcev. Tako je mrtvi odlikovan za zvosto službo r majhno denarno nagrado svojcem, toda njegova diužlna .ie pahnjena poslej v bodo; žena bi mnogo rajo imela živega moža, kakor skromen blesk horoizma ki niti ni bil heroizem, kajti — Kvislusu ni bilo dano na Izbiro, temveč ga je napad izneuadil. Lydersen se s svojo ra-uo baba ln doživlja slavo, ker ae je uprl napndalcu, dasi je prav tako izgubil blagajno in tudi m mislil, da bi napadalec utegnil v rosnici streljati. Trot jI — Bor-ger —, ki jo edini stal pred zavestno odločitvijo in Izboro življenja ali smrti, no pa rošltve blagajno, (kajti ie bi se dal ubiti, bi blagajne prav tako ne rešil), se jo odlo. čil za življenje, ter zalo mora dolga loi« nositi prezir svojo žene In okolice in celi sumnjo sodelovanja z vlomilci. To treni® mod »slavnim« Lyder»enom in »strahopetnim« Bergerjem ter različni življenjski uspehi, ko prv; postane na račun drugega upravnik, drugemu pa je vsak napredek ouomogočen, je Klavna vsebina povesti. Po-znejo so zgodi, da Bergor postane najboljši prijatelj svojega napadalca, ki tudi doživlja keeanje in grizenje vesti. Toda prijatelja ne izda, ker je med tom že povrnil vsoto, tomvoč se hočo maščevati samo nad oholo stjo »slavnega« Lydorsena, katerega baba štvo mu preseda: zato flngira podoben napad (toda s praznim revolverjemI) in ga postavi pred svojo nekdan o izboro: smrt ali življenjo ter izročitev blagajnet V tem zavestno premišljenem hipu mu — Izroči blagajno Bergerju je šlo samo za — odločitev tor mu blagajno vrne Tnko jo ponižal bahafta in opral svojo »sramo!o«. Vsaj — pred tistim, ki so je okoristil z njegovo sramoto, pa ni bil čisto nič boljši od njega Psihološki problem slave in sramote pri odločitvah življenja in smrti ie vsebina te napete zgodbe, pisano z močnim pisateljskii peresom ter z napetostjo prave detebHvk-TTeroizem Junaškega dejanja so eicoi pon! žuje, poveličuje pa se opreznost in pamet Tako so bo morda komu zdela povest idca. liatirno novzgojna, je pa življensko resnič. nejša: ni pa zalo materialistična, temveč sa mo — pojiMilvistična, brez romantike, toda s poudarkom vrednosti — človeškega 4tv ljenja. td. V Stično ln v ftt Vid na Dolenjskem je bilo poslanih nad 50 kolovratov. Prav pred 100 leti ja bilo veliko zanimanje za novi kolovrat, kl ao ga uvedli Iz Češke k nam ln so za njega delale »Novice« živahno reklamo. Januarska hipoteena posojila Zemljiška knjiga je jannarja zaznamovala 33 predlogov za vknjižbo hlpotečnih posojil v znesku 576.700 lir. Največje posojilo je znašalo 160.000 Ur, najmanjše Ti50 lir. Na 9 nepremičninah v okolici je bilo vknjiženlh 161.400 lir, na 14 nepremičninah t območju mestne občine ljubljanske pa ostanek t zneska 415-KM lir. Posestne spremembe Urbano Fran, posestnik r Stožlcah 88 je prodal Ivanu Erjavcu, posestniku na Jožici 94, dve zemljiški parceli v kat. občini Moste št. 721-3 ln St. 714-4 v skupnem obsegu 991 ml za 40.000 lir. — Hrlbcrnik Marija, sedaj por. Fosco v Italiji, je prodala Josipu Kuneju, dipl. tehniku v Ljubljani, Društvena ullea 15, zemljiško parcelo št. 524-1 kat. ob«. VI« v izmeri 1237 m za 36.000 lir. Kadar je Pust čemeren Po nekaterih krajih n« Notranjskem dobro pazijo, kakšno vreme pripelje Kurent na pustni torek v deželo. Radi vi. dljo, da je ta dan nekoliko oblačen, čemeren in teman. Potem pričakujejo, da bo jeseni dobra letina. Je kratek vremenski rek, kl napoveduje: »Kadar Je Post obla-čon in toraAn, jeseni kmet ja prav vesel, StemAn, ko v kaščl ajda « žiti bo oblla, se miza bo medu in igancev prav šlblla.« Razne nesreče in poškodbe Na pustni torek okoli poldneva Je nastala v kleti poslopja 6t. 9 na Miklošičevi cesti eksplozija manjšega kotla, pri katerem je bilo zaposlenih 5 delavcev, kl ao dobili hujše poškodbe ln opekline. V splošno bolnišnico »o bil! prepeljani: 1» letni Ivan Lavrlč. 3« letni Anton Koren, 17 letni Martin Ivnlk, 44 letni Fran Strašek ln 35 letni Anton Fekonja. Dva ata dobila hude opekline. — Marta Jakopičeva, triletna hčerka orožnika, je spodranlla na poledici ln al zlomila levo roko. — Anton Podlo-gar. 55 letni kurjač -Irt. železni« je padel lokomotive ln ee hudo poškodoval na levi roki. — Mihael Izmajlov, 76 letni upo. kojenee dr!, železnic, al Je pri padeu na costl »lomil desno nogo. •Odaaimlbi itijHM litinam frinarl* RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 15. febrnar: 1 PoroMla v nomščlnl — i 10 Jntraojl koncert, vmes 7.80 Poročila v slovenščini -9 Poročila v nemščini — 15 Napoved sporeda, nato opoldanski konoert. 12.30 Poročila v nemščini, o položaju In slovenščini — 18.4» Kadijski orkester — 14 Poročila v nemščini _ 14.15 Od dveh do treh, šare meh — 15 Nemški spored — 17 Porodila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Z glasbo gre lažje -18 Glas eilov. domobranstva — 18.80 Modlgra — 18.45 Narodopisno predavanje — 19 Harmonika — 19-30 Poročila v slovenščini — 19.45 Predavanje — 20 PoroSila v nemšfllnt — 80 15 Komorna glasba - 21 Večerni koncert — Poročila v nemščini, napoved »poroda — 22.15 Glasba pred polnočjo. novico, Sv. innža zadušnlca za rajnim mehani-SkLm mojstrom KrUtauom Francem bo r in-trtek ob 8 v oirkvi sv. Cirila in Metoda. Za obletnico sinrtl pokojnih Josipa in Bea:e Siinie bo slovesna črna maša v petek 16. t. m. ob 7 zjutraj v frančiškanski oorkvi. Dri. tehniška Rrednja šola v Ljubljani obvošču staršo, odnosne svojoe, ki so prijavili učcnco za vpis v I. ali II. letnik odsekov. da bo vpisovanje v torek in sredo, dno 20. ln 21. februarja t 1 od 9 do 10 v direkcijski pisarni (Gorupova nllca, št. 10-1 nadstropje). Prijavljeni učenci, ia katero ne bi Ml vpis izvršen najkasneje do 24. t m., bodo črtani Is imonika tor bo s tem dnean zaključeno vpisovanje za tekoče šolsko loto. Podrobnosti glode vpisovanja »o ohjavljone v šolski veži. Za Socialno pomoč ao darovali: Rodbina Lajovlc-Karlovšek ie darovala lir 500 namesto venca na grob pok. ge. Ivane Kristan roj. Hočevar. II. vod železniške baterije slov. domobranstva je daroval lir 1.450. Vsem darovalcem iskrona zahvala. Podpornemu društvu za gluhonema mladino v Ljubl anl jo poklonil gospod Ignaolj Vok. velet rgoveo v Ljubljani znesek lir 1000 namesto venca na frob blagflpokojne gospe Josipina Adamič iz Domžal. Plemenitemu do. brotnlku se društvo najtopleje zahvaljuje. I rila Je nova knjiga »Slovenčeve knjlžaka« H. Federer: »Papež in cesar v vasi« I.ep roman, kl slika boj med svojevrstnim l>» sikom ia vaškim mogotcem. Knjiga, kl j« zalo obsežna, vas bo do krnjs držal« v aapetoatt. Dobite jo po vseli knjigarnah in tralikak. — V prodaji stane t* lir. OSEBNE NOVICE Lep jubilej dela. V ožjem rodbinskem krogu je te dni praznovala Tt-lertmleo rojstva vs« življenje neutrudno delavna la <*" če znana trgovka gdč. Katlnka Wtdraayer-Jeva, lastnica manufakturne trgovine »Pri sonca« v kresljl ob tromostja. Hkrata Je jabllantka praznovala 45 letnico samostojnega ndejstovanja v trgovski stroki, čestitamo I MALI OGLASI I Službe I I dofte g POSTHEŽNICO za dopoldne od 8 do 11, za pospravljanje sob takoj sprejmem. Naslov v upr. »Sl.« it. 10». ZDRAVO OSEBO - k 4 letni deklici sprejmem. Naslov v opravi »Slov.« pod št. 1040. { Kupimo | 40 umi A čudno — stric je dejal: »Dovolj časa je še za to, dokler se ne vrne dr. Sly. Bolje je, du to jirepustiva njemu. Mannel je planil pokonci. »Ne razumevam le.« je živahno vzkliknil, »saj gre vendar za morilca tvoje hčere in zapeljivca tvoje žene| Kako se moreš šc obotavljati, da ne bi nemudoma izročil tega zločinca pravici?« Sigmar ga je žulostno pogledal in nato dejal počasi: »Mannel, star sem že. Na meni leži krivda in trpljenje dolgega življenja. Tedaj človeku preide divja nepotrpež-ljivost tudi ob najbolj nezaslišanih dejanjih. Saj še ne poznava vseh okoliščin. Če so že minila leta, ali je potem ka j na tem, če preide še nekaj nni ali tednov? Nihče ne uide zasluženi kazni ...« A Mannel ni mogel razumeti strica. »Ne,« je vzkliknil, »kdor je zakrivil tako vnebovpijoče dejanje, naj bi tudi en dan ne gledal več božjega sonen!« »Ne sodiva prehitro... Počakajva, rla se vrne dr. Siv. Bop ve, če je julita še skupaj s Kadczinskijcm?« »Bržkone. Saj sta skupno zbežala iz Kaira. A z Ii se, da ju Je dr. Sly medtem doli i n I in prišel z njima v stik, ker je kar naenkrat tako dobro poučen o krivdi in nekrivdi.« Mannel si ni prizadeval, da bi skri-ual svojo razdraženofit. Bolečina zaradi Marije je v njem klicala po maščevanju. ?.e takrat v Egiptu ni mogel razumeti dr. Slvjevega ravnanja, niti ga odobravati. Ko je ugotovil Kndczinski-jevo in Julitino istovetnost, je priia-ovai, da ju bo dal takoj nretirati. Siv na je dejal, da nima pooblan.la za to-Tedn.j ie Mannel pač ourivičil oklevanje, ker je bilo treba imK^rnti ,|u- lito za sokrivko Za soproga bi bilo b'ez dvorna strašno, le tu žena, ki je nosila njegovo ime. sedela na zatožni klo|)i kot morilka. Zdaj pa je dr. Sly|u uspelo dokazati Julitino nedolžnost. Kaj je strica zdaj še zadrževalo, da še ni hotel izročiti pravici pustolovca, ki je uničil mlado življenje? Njegovo ogorčenje se kar ni moglo pomiriti. Molčal je in se predajal svojim mislim... Naslednjega dne sta srečala.na sprehodil starejšega gospoda v spremstvu mladenke. Mannel ju je komaj zagledal, ko je stric že vzkliknil: »Giej, major Gernet prihaja z gospodično!« Pozdravili so m. Bila sta to stanovalca vile, kamor je Mannel včasih rad zahajal. ^Zdaj se mti je zdelo, da so ti časi že silno daleč... Opravičil se je, ker od svoje vrnitve iz Kgipta še ni prišel k njima na obiisk. Vrnil «e je šele pred1 par dnevi, a oglasil se bo prav kmalu, če sme. Dekletove oči so se vprašujoče upi- rate v Mannelove spremenjene poteze. 3 je za bližnji oj)i,-k. spr< Narahlo je zardela, ko je naznanil svoj ' "žnji obisk. Že dolgo jc vedela, da je l jubil svo TRGOVINA »OGIF.D«, Mestni trg It. 3, kupi: spalnice, kuhinjske o-prave, omare, kreden- ce, ksvče, otomane, otroške vozičke, otroške posteljice, rjuhe, kapne, posteljnino in preproge, tekače, lino-iej, šival, stroje, porcelan, steklenino in drupo.__* STEKLENICE vseh vrst nletenke. šivilj, ske odpndke, pločevinaste sode, vsakovrsten papir, razne kovine, rabno In ne. rabno železo ln tehnične predmete stal uo kupuje ter plača »Metali«« Gosposv, 16. tol 32-88. naspr. Delavskega doma, (k PISALNI STROJ ku- ll A. Kovačič, Pre- ernova ulica 44._ RADIO APARAT kupi A. KovaSlS, Prešernova ul. 44._ HARMONIKO kapi A. Kovači«, Prešernova ulica 44. GRAMOFONE navadne ter električne, gramofonske plošče kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka »Everest«, Prešerenova nI. 44. RADIO ŽARNICE dobro ohranjene vseh vrst kupuje »Gospodična Lucija me je z očetom tFVeše?nova,ul!e4Tt"' ▼ečkrnt obiskala in vedno povpraševa ia po tebi.« jo sestrično, ki pa je nenadoma Izginila j brez sledil. Prav zaradi tegu se ji je mladenič zdel še bolj zanimiv. A njegova sestrična se je izgubila. Saj je moral žalovati zanjo, kakor da bi umrla. Čemu bi se zato odrekel cvetočemu življenju? Mar ni živa eedanfost močnejša od mrtve preteklosti? Ali niso upi močnejši od spominov...? Ali pa je morda pogrešano zopet našel? »Ali nisi Gernetu nič pisal, potem ko si odpotoval?« je vprašal Sigmar M-annela, ko sta se posle jorja in njegove hčerke. »iNe,« je odvrnil, »na take stvari sploh nisem mogel misliti.« »Hvala lepa,« Je ravnodušno odvrnil I Zj^kanlm. K ManneL a, opr. >sl.« to??. OMARO in postelj« z žimniesmi, v dobrem I Prodamo PRODA. Računski seštevalnl stroj najmodernejše Izdelave proda »Everest«, . Prešernova ul. 44. PUMPARICE nove žametne, prodam. Nasl. v upr. »SI.« št. 1034. SEMENA, vrtna: želel njavna, poljska: žitarice. krompir, fižol, koruzo vtd. pred se tvijjo—saditvijo razku-žujtel Razkužilo s strokovnimi navodili prej. mete pri inž. Prezelj, Wolfova ulica 3,1. — uradne ure; 8—12. (1 NAPRODAJ: primemo za obnovo domačij • kompletna pleskana s šipami opremlj. okna iz inacesnovega lesa: 10 oken dolž, 103 cm, šir. 34 cm; tO oken dolž. 138. Sir. 34 cm; 6 oken dolž. 148, lir. 34 cm; 1 okno dolž. 82, šir. 103 cm. Rimska c. št. 23.1., Ljpbljaaa. | Zamen jame | Bel KOŽUŠČEK skoraj nov za otroka do 4 let zamenjam za naturali-je. Naslov v npr. »SI.« pod It. 1037._ 3.20 m BLAGA za mo. iko obleko s komplet, podlogo in dobro ohranjeno moško obleko Rnodam ali zamenjam, aslov v opravi »Sl.« pod št. 1038.__ MoSke ČEVLJE, štra-načne, zamenjam ss knrjo pičo. Naslov upravi »Slov,« pod It. 1039;_ I Razno I LIMONO ▼ taja dobro nadomešča limonin etatrakt Oltrol. Stekleničko prinesite a seboj. Drocerlja Anton Kane, Zldov- ska nlloa 1. _ JEDILNO OLJE oz. oljnato mešanico si lahko aaml pripravile a Amisan praškom. — Drogerlja Kano v Židovski nllel 1. Specialist za otročke bol m! Dr. Šalamun Branko javlja telefonsko itev. 1*-*T a Stanovanje (brez ordinacije): aaaaBaaBaeeaaaaaaBi VI. simfonični koncert Ljubljanska radijska postaja bo dlla v torek. tt. februarja v veliki ■■Ionski dvorani VI. simfonični koncert, kl ra bo Izvajal pomnoženi radijski orkester pod vodstvom svojega dirigenta Draga M. 81-Janca; pričetek točno ob 18. Slišali bomo dola: Skerjanca, Jeraja, Parme, BravnlčarJa. Smetane, Mnssorgskega In Llszta. Predpro-daja vstopnic ae prične Jutri, v petek II. t. m. v knjigarni »Glasbene Matlee«. Razdelitev delovnih čevljev Interesent« opozarjamo, da prodajajo delovne čevlje na nakazila pokrajinskega gospodarskega sveta v Ljubljani sledeči trgovci čevljev v Ljubljani: A. Zibert, Prešernova nllca, Pelan Marta, Sv. Petra c. 20, Btteno Jožo, Sv. Petra e-25, Trebar Matija, 8v. Petra o 6, »Peko«, Selenburgova ul., »Bata«, Selenburgova ul-, Semrl Ljudmila, Miklošičeva oeata, »Triumf«, Miklošičeva c.. Vodnik JultJ, Prešernova ul.. Sega Edvard, Prešernova nI., Kalan Jož«, Pri tromostovju, Oset Marija, Gajeva nI., Šolar Josip, Tavčarjeva ul., Seunig Vltal. Pod trončo, Polajnko L., Mestni trg, Wagner I., "rod Škofijo, GorSe Angela, Stari trg, Kogoj Kristijan, Stari trg 16. Naročite se na novi verski tist »RAST« Kinematografi KINO MATICA - »Pasji dnevi«. - Predstave ob 16 ia 18. Tel. 22.41 KINO SLOGA - »Nedolžna ljubica«. - Predstave ob 16 in 18. Tel. 27-30 KINO UNION - »Nadaljevanje sledi« - Viktor Staal, Gustav Diessl, Frauke Lauterbach. — Predstave ob 16 in 18. Tel. 22-21 ZOBNA : TU; } M ;'.• f > * v'-'' v =KR€MA VAN LAIT + Sporočamo žalostno vest, ds nas je v visoki starosti 80 let za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče in tast, gospod Ivan Kune posestnik v Rovtah Pogreb bo v petek 16. t. m. ob 10 ne farno pokopališče v Rovtah. Rovte, Ljnbljsna, Medvode. 14. februarja 1943. Žalujoče rodbine Kune, Petkovšek, Clrmnn, Leskovec. Far »Ljudska t'skarna« a* »Ljudsko ti skarnoc Jože Kramarlč — Iloransgcher. Iz dajatclj: Joško KrošelJ — Schrlftlelter urednik: Janko Hafner.