1


PRIGODE MLADEGA


JONATANA IN BABI ZOLDE

S pozdravi iz leta 2050





2


Dokument Prigode mladega Jonatana in babi Zolde. S pozdravi iz leta 2050 je izdala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Avtorica besedil: Luna J. Šribar Uredništvo: Nika Tavčar, Gaja Brecelj, Jonas Sonnenschein (Umanotera)

Lektura: Tadej Turnšek

Oblikovanje in prelom: Metka Knap, Nejc Trampuž Podobe ustvarjene s pomočjo umetne inteligence: Nejc Trampuž Ilustracije: Metka Knap

Orodja umetne inteligence: Midjourney, Adobe Dokument Prigode mladega Jonatana in babi Zolde. S pozdravi iz leta 2050 je objavljen na spletnem mestu www.umanotera.org.

Strokovna podlaga zanj je v dokumentu Pozdrav iz 2050. Kako živimo

v trajnostni družbi?

Ljubljana, maj 2024

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) so pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 194507779

ISBN 978-961-6450-43-0 (PDF)





3


Vsebina




Prigodam Zolde in Jonatana na pot 4

1 Pri Zoldi na kosilu ali kaj jemo 5

2 Zolda na obisku ali kako bivamo 10

3 Zolda piše pismo ali naš odnos do narave

15

4 Zolda nastopa ali dostop do nematerialnih javnih dobrin

20

5 Zolda se odloči zaposliti v cirkusu ali kako smo delovno organizirani 28

6 Zoldina in Jonova reševalna akcija ali kako potujemo

33

7 Pravljičarka Zolda ali kako gospodarimo

38

8 Energetska svetovalka Zolda ali naša oskrba z energijo 45

9 Zabava »pr’ ta starih« ali naša družba je odprta 2

49





4

Prigodam Zolde in Jonatana na pot V Umanoteri smo si v luči naraščajo-izpostaviti pomembno izhodišče, ki čega nasprotovanja politikam zelenega nam je bilo v pomoč pri kreiranju druž-

prehoda ter hkratne nujnosti njegove be, o kateri boste brali. Družba leta 2050

izvedbe zadali daljnosežno nalogo –

temelji na skupnostih, katerih zametke pripraviti dokument, ki bo v besedi in lahko že danes opazujemo po vsem sve-sliki jasno pokazal, da je še kako smi-tu. Njihove raznolike pojavne oblike, od selno stremeti k podnebno in druž-

bivanjskih do prostočasnih, omogočajo beno pravičnejši družbi. Tokrat smo boljše življenje za vse, hkrati pa zado-ubrali nekoliko drugačno pot, saj smo voljujejo vse življenjske potrebe brez si namesto vprašanja, kako do takšne lastnega in okoljskega izčrpavanja. Naše družbe, zastavili preprosto vprašanje, vsakdane bogatijo s prepotrebno pove-kakšna je sploh takšna družba oziroma zanostjo ter krepijo kritičnost glasov, kako naj bi izgledala. Tako je izpod naših tudi s skupnim odločanjem o sedanjo-rok s strokovnim vpogledom 15 civilno-sti in prihodnosti. V ospredju sta tudi družbenih organizacij nastal dokument javno razkošje in zasebna zadostnost,

Pozdrav iz 2050. Kako živimo v trajnostni

kar pomeni, da je vsega – za vse – ravno

družbi? , v katerem je ljudem in naravi dovolj.

prijazna družba predstavljena. Da pa bi to strokovno (precej) zahtevno tema-In ravno v tak, v skupnostih zgrajen svet tiko približali čim širšemu krogu ljudi, vas vabita babi Zolda in mladi Jona-smo se v sodelovanju s pisateljico Luno tan – z željo, da bi vas njuna izkušnja J. Šribar lotili še enega izziva, in sicer navdihnila in vas prepričala o tem, da priprave zgodb, v katerih lahko bralci to je kakovost življenja leta 2050 nekaj, k trajnostno družbo spoznajo na zabaven čemur želimo stremeti vsi. Predvsem pa in poljuden, a še vedno strokovno ute-naj na naslednjih straneh naslikana pri-meljen način oziroma s t. i. strokovnim hodnost služi kot opomnik na to, da je zgodbarjenjem.

takšna družba še vedno dosegljiva.

Pred pričetkom branja prigod Zolde in Jonatana, glavnih junakov, ki nas vodita po zamišljanju leta 2050, velja Nika Tavčar, Umanotera





5


Pri Zoldi na kosilu


ali kaj jemo

1 Seveda mi je, ampak sem odkimal, ker je tako rada ponavljala to štorijo.

»Gospa, vi imate pa tako nizek pritisk,«

je Zolda spakljivo oponašala zdravnico,

»da boste zagotovo živeli dooooolgo in dolgočasno življenje.«

Hja, sem pomislil, dolgo že mogoče, dolgočasno pa niti slučajno ne. Babi Zolda si ga je vedno znala popestriti, pa vsem Babi Zolda si poravna svojo rožnato naokoli tudi.

obleko in pristavi džezvo. Vedno je do potankosti urejena, niti ko kuha, si ne

»Torej, Jonko. Kavo pijem ravno zaradi nadene predpasnika.

mojega nizkega pritiska, ki se potem lepo uravna.«

»Si se najedel, dragec? A boš še en kafetek z mano?«

Dvignila je kazalec in dodala: »Poleg vsega pa kupujem najboljšo! Ekološko

»Daj no, babi Zolda, že dve si spila med in pravično pridelano.«

kuhanjem. A se ti ne zdi to pretiravanje?

Kaj pa tvoj pritisk?« me je zaskrbelo.

»Ja, a ni zdaj vsa hrana pridelana ekolo-

ško ali pa biodinamično?«

»Eh, daj daj, Jon. Pritisk mi zraste kveč-

jemu zaradi tebe. A sem ti že povedala,

»Aha, ampak pri nekaterih stvareh je kaj mi je enkrat rekla zdravnica?«

bilo včasih še posebej veliko izkoriščanja. Pri kavi recimo.«

6

»Ja! Če so pa lahko toliko zaslužili z njo.

posebej in je bilo potem ogromno

Zaradi takih kot si ti, ki popijete po litre odpadkov. Režal sem se kot ubrisan, na dan.«

moja babi me zna res nasmejati do solz s svojimi izmišljotinami.

Na moje zbadanje mi je samo nazdravila s skodelico in z užitkom srknila.

Vstala je in hotela pristaviti še eno džezvo.

No, jaz sem prav dobro vedel, zakaj tako

»Daj no, babi Zolda, zdaj pa res pretiravaš.«

rad hodim k njej. Ne zaradi kave, zmeraj sem dobro jedel! Kako tudi ne bi, saj je

»Ej, ti pamž,« se je razburila, »tega vese-skoraj vse zraslo pri njej.

lja mi pa ne boš jemal. Že tako živim preveč zdravo.«

Čeprav živi v bloku, ima na balkonu ogromne lonce z zelenjavo, skupaj s

»A se lahko živi preveč zdravo, babi sosedi gojijo sadje in zelenjavo tudi na Zolda?«

terasi in na strehi. Kot bi bil v džungli, pa še poleti je lepo hladno. Med vrtič-

»Zagotovo!« je vzkliknila moja nezau-kanjem potem klepetajo ure in ure, stavljiva babica. »Telo mora dobiti vsaj si izmenjujejo sadike, tekmujejo, kdo majceno mero strupov za ravnovesje, vzgoji večje paradajze.

drugače se pomehkužiš.«

Česar pa ne pridela sama, kupi v tisti No, še ena od Zoldinih brezštevilnih teorij.

trgovinici na vogalu, ki odkupuje izdelke okoliških kmetov. Ali pa skupaj s sosedi

»Ti pa veš, kako zdravo živimo zdaj.

naročijo hrano kar z bližnjih kmetij.

Jemo veliko manj mesa, večino zelenja-ve in sadja vzgojimo sami, nič umetnih Logično, pomislim, ampak zadnjič mi gnojil …«

je babi Zolda razlagala, kako je včasih hrana prišla od zelo daleč. Celo tisto, Med njenim pripovedovanjem sem si kar bi uspevalo doma, so uvažali z letali naenkrat zaželel jagod.

in velikimi kontejnerji z druge strani oceana. To je bilo onesnaževanja! Pa

»A me ti zezaš, mali? November je,« me skoraj vsak »fižolček« je bil zapakiran je takoj zavrnila.





7


»Ja, pa saj si mi pripovedovala, da ti je tisto, kar je trenutno na razpolago tisti Miloš, ki je bil tako zatreskan vate, in od tukaj. To pa zdaj niso jagode, nosil jagode v januarju.«

ampak kisla repa.«

»Pha, kar je bil čisti nesmisel, ker so

»Kisla repa, ki si jo kupila pri kmetu bile brez okusa. Saj veš, da vedno jemo Zemljiču.«





8


»Točno tako!«

»Jasno, pa saj si se že od malega najrajši potikal in igral po gozdu.«

Babi Zolda je zelo občudovala kmete.

No, vsi jih cenimo, saj poleg tega, da nas

»Saj, kje pa naj bi se igral? A v nakupo-dobro hranijo, ohranjajo zdravo zemljo valnih središčih?«

in vodo.

Mislil sem, da sem stresel eno res

»Zdaj je k sreči tudi večina kmetijskih zabavno, in sem se na glas zakrohotal, površin namenjenih pridelavi zelenja-babi Zolda pa je ostala povsem resna.

ve in drugih rastlin za našo prehrano,«

je še pripomnila Zolda, kot bi brala

»Ti se kar hecaj, veliko otrok in staršev je moje misli.

včasih vikende preživljajo v nakupoval-nih centrih, dokler niso trgovskih verig Včasih sem celo razmišljal, da bi imel zelo omejili.«

kaj svoje zemlje, ko dokončam faks. Če bi postal kmet, bi za začetek dobil še denar Za hip sem se zamislil, a z babi Zoldo od države. Pa tudi kasneje bi lahko dobil nikoli nisi mogel ostati dolgo resen.

podporo. Zolda mi je povedala, da dobiš Obrnila je svojo kavno skodelico

sredstva, če prideluješ zdravo hrano, narobe v krožniček, da bo kasneje iz skrbiš za okolje, ohranjaš zdrava tla, nje prerokovala. Potem je neučakano dobro skrbiš za živali. Tisti, ki onesna-skočila pokonci:

žujejo, pa dobijo eno figo. No, mogoče je vsaj ekološka.

»Pridi! Greva k Veri še na eno kavo, ziher ima kakšne dobre trače ali pa vsaj

»A spet sanjariš, Jon?« me je prekinila sveža jajca.«

babi Zolda. Ja, takoj me prebere. Sicer pa se z njo še najrajši pogovarjam o tem, kaj bi rad počel. Takrat se mi zdi, da lahko postanem kdorkoli.

»Niti slučajno ne sanjarim! Nasprotno,«

sem se uprl. »Razmišljam, da bi rad imel poklic povezan z naravo.«





9


Oskrba s hrano v 2050: Oskrba s kakovostno in varno hrano je zanesljiva. Ima najmanjši možen vpliv na podnebje in okolje, cene pa so dostopne za vse.





10

Zolda na obisku

ali kako bivamo

2»Juhuuuu, Jon! Jonaaaaatan! Tvoja babi »Ampak …«

Zolda je tu. A si pristavil kafetek?«

»O, Jonko, danes imaš pa pester besedni No, jasno, da sem. To tako ali tako nare-zaklad. A nisi vesel svoje babice? Ja kaj si dim vedno, čim se najavi.

pa mislil? V tejle vaši študentski zadrugi se imate pa res tako fejst!«

»No, daj, objemi me že, dečko, a si spet zrasel?«

»Nehaj me že ščipati v lice, babi Zolda!

Ampak kako si ti to sploh predstavljaš?«

»Daj nehaj, babi Zolda. To me vedno vprašaš, pri triindvajsetih sem pa men-

»Ja, kako, kako! Tale poskusni projekt da že nehal rasti.«

najemne stanovanjske zadruge, ki ga je podprla država, je res dobro uspel.

Saj vem, da se spet norčuje, tako kot s In kaj je lepšega kot bivanje v študent-tem ščipanjem v lica, ki ga sovražim.

ski zadrugi?«

»Ampak babi Zolda, kaj boš pa z vsemi Ja, to pa ja.

temi kov…?«

Za hip sem pozabil na kovčke, pov-

»A kovčki, dragec? Eh, ne sprašuj, raje sem sem se strinjal z njo. Še pri stano-zagrabi.«

vanjskih politikah na faksu smo ravno govorili o tem. Odkar se je stanovanjsko

»Ampak zakaj?«

zadružništvo tako razširilo, nam je omogočeno bivanje v skupnosti, kar pomeni,

»No, dajmo dajmo, Jon, premakni se.

da si med seboj veliko več pomagamo, Lahko jih neseš kar tamle v dnevno, povezani smo, pa tudi finančno je vsem potem bova pa videla.«

lažje. Gradnja je cenejša, trajnostna,





11


delimo si tudi prostore in stvari. Obsta-

»Pa se imamo res fajn!« je prešerno jajo različne zadruge, za študente, med-vzkliknila in odhitela proti kuhinjski generacijske, za starejše …

mizi, kjer se je iz porcelanaste skodelice že kadila črna kava.

Ja, za starejše, sem se hipoma zdramil.

»Ampak babi Zolda, saj ti tudi živiš v zadružni skupnosti. Ravno tako fajn se imate!«

12

Fijuuuu, za hip sem si oddahnil, ko sem pripovedovanja starejših izvedel, kako videl, da je kovčke pustila na hodniku.

je bilo včasih. Mi je pa jasno, da danes Že je sedela tam v svoji rožasti obleki-s stanovanji ni problemov. To pa ni ci in počasi srebala kavo. Na čelu sem prišlo samo od sebe. Vem recimo tudi, ji prebral, da je začela premišljevati o da je država okrepila gradnjo najemnih

»dobrih starih časih«, ki pa pravzaprav stanovanj, ki se oddajajo po neprofitni niti niso bili tako dobri.

najemnini. Tako je najem varen in dol-goročen. Tudi to sem povedal babi Zoldi.

»Veš Jon, v mojih mlajših letih, no, prvih mlajših letih,« se je zahihitala, »je bilo

»Aha.« Zadovoljno je srknila dolg požirek do stanovanja praktično nemogoče

čisto črne kave. »Pa vsi veliko bolj sode-priti, sploh mladim. Zakreditirati si se lujemo pri načrtovanju in upravljanju moral za pol življenja, če so ti sploh dali naših stanovanjskih sosesk in tudi širše.

kredit. Da o višinah najemnin raje sploh Jasno, da hočemo imeti vpliv na to, kje in ne razpravljam. No, potem je država v kakšnem okolju živimo. Pa s kom!«

sprejela kar nekaj ukrepov, da se je trg počasi uravnovesil in je zdaj lažje priti No saj … Sumničavo sem poškilil proti do stanovanja.«

trem kovčkom, ki so še vedno čakali v predsobi. In tudi v vaši skupnosti za

»Vem!« sem jo ustavil. Vedno sem bil starejše lahko soodločaš o vsem, a ni nadvse zadovoljen, če sem se ji lah-to super?

ko dokazal s svojim znanjem. »To je bil progresivni nepremičninski davek, da Premeteno me je pogledala in se

ljudje niso mogli več kopičiti nepre-zahahljala.

mičnin. Pa zamejili so špekulacijo s stanovanji in spodbudili uporabo praznih

»Hja, saj ne, da bi bilo v naši skupnosti nepremičnin.«

kaj narobe, ampak saj si ravno sam ugotovil … Tam so sami starci! Tu, tu med Babi Zolda mi je pomežiknila. »Pa ti raz-mularijo bo pravi plac zame!«

pravljaš kot petdesetletni nepremični-nar, Jonko. Kdo bi si mislil, da vse to veš.«

Še preden sem jo utegnil ustaviti, je že skočila proti kovčkom kot razigrana Prikimal sem. Že mogoče, da sem le iz dvajsetletnica. V tistem je pozvonilo.

13

»No, končno!« je vzkliknila babi Zolda.

»Človek skoraj škripne, preden se prika-

že tale.«

Še enkrat me je uščipnila v lice, in še preden sem utegnil protestirati, je že odbrzela s kovčkom po hodniku.

»Daj, ljubček, podvizaj se in privleci še druga dva. Z Miletom se greva potepat za kak teden, dva. Saj me ne boš preveč pogrešal, a ne?«

In je odvihrala … Meni se je pa le posve-tilo, da jo spodaj čaka njen novi prijatelj, o katerem mi je zadnjič pravila. Nisem vedel, ali naj si oddahnem ali me bo zdaj skrbelo še bolj.





14


Bivanje v 2050: Dostopna so nam kakovostna stanovanja na primernih lokacijah in po dosegljivih cenah.





15


Zolda piše pismo

ali naš odnos do narave

3 Kar nasmejim se ob misli, kako skaklja čez debla in grmovja v svojih visokih salonarjih in kako se trnje zatika v njeno oblekico.

Pa saj veš, ni bilo treba daleč, odkar načrtno skrbimo za ohranjanje in večanje pestrosti gozdov in tudi števila gozdnih vrst.

Hop, hop, hopla! Preskakoval sem po več stopnic naenkrat, ker sem komaj čakal, Eh, brez politike pri babi Zoldi tudi v da odklenem nabiralnik. Zdaj, po tednu gozdu ne gre. Svojega aktivizma pač ne dni, bi pa že moralo prispeti Zoldino pis-bo opustila do konca življenja.

mo. Svoja potepanja vedno tako slikovito opiše, da se mi zdi, kot bi šel z njo.

Šla sva v bujno divjino kraškega gozda. In to kar brez načrta. Kjer naju bo ujela noč, Dragi Jonatan, bo pisalo.

tam bova pa prespala. Če vprašaš mene, bi se lahko kar preselila v gozd.

Dragi Jonatan,

Ja, seveda, sem pomislil. Kdo bi pa Mile je zakon, ti povem …

potem občudoval vse njene elegantne obleke, pa čevlje … Medvedki mogoče?

No, to me niti ne zanima preveč, bi pa No, pa še marsikdo. Odkar živali ne izu-rad vedel, kam sta šla.

mirajo več, bo imela Zolda v gozdu vse polno občudovalcev. Si kar predstavljam Nad potepanjem po divjih gozdovih je nergavo vreščanje živopisnih ptic, ki jih navdušen ravno tako kot jaz.

bo prekosila s svojo opravo. Le kako se

16

z Miletom prebijata skozi goščavo z vso Ha! Kaj sem rekel!? Nihče me ne

njeno prtljago? Gozdovi so danes res bo prepričal, da bi babi Zolda lahko tako bujno zaraščeni, rastline ne izumi-

živela v gozdu.

rajo več, veliko je gozdnih rezervatov.

No, sem zašel, nazaj k pismu.

Po tistih trdih gozdnih tleh, vseh lianah in koreninah, pa bodljikavem grmovju, se zdi Ti povem, da je noč v gozdu čudežno posedanje v kafiču ob reki pravi luksuz.

doživetje. Če ti začnem govoriti o umazanih vilinčkih, zelenolasih driadah in Prav predstavljal sem si jo, kako sre-govorečih bukvah, boš le zavil z očmi, ba svojo črno kavico in živahno pri-vem. Ampak ti vseeno povem, da ima poveduje natakarju o njunih gozdnih prav vsako drevo svojega varuha, ki ga dogodivščinah.

lahko srečaš in slišiš le ponoči. In koliko žvrgolečih glasov sem slišala to noč! Pa Sicer pa se človek zdaj tudi v mestih žuborenje tistega kristalnega potočka počuti, kot bi bil sredi narave. Toliko je v bližini me je na koncu zazibalo v sen, parkov s pravimi malimi gozdički, pri kot bi mi pel uspavanko. No, še dobro, da vsaki hiši in bloku so vrtovi, še strehe smo je bil le potoček. Če bi bila kakšna večja ozelenili in nanje postavili čebelnjake.

reka, bi bilo od glasnega bučanja kar Celo mestni ribniki, potoki in jezerca so težko zaspati. Ti se ne spomniš, ampak zdaj tako čisti, da bi lahko v njih še zapla-naše reke so bile včasih tako umazane in val. Prav prijelo me je, da bi, dragec!

ogrožene. Zdaj pa lahko prosto tečejo, saj je večina rečnih ovir odstranjenih, spet je Ja, to sem ji pa rad verjel. Še kako toliko življenja v njih in ob bregovih. Vide-dobro se spomnim, kako sva enkrat, ko la sem celo sivko, raco potapljavko! Mile sem bil še majhen, skočila v mestno pa malega deževnika – če si ni izmislil, fontano, da je zijala cela ulica. Tega ker tega res težko vidiš. Saj ti je jasno, da človek pač ne pozabi.

to ni deževnik, ampak tudi ptič? No, pre-hitevam, zdaj si najbrž že uganil. Potem Naročila si bom še en kafetek, da ti napi-sva šla še veslat po Dravi. Nič ne rečem.

šem do konca, čeprav Mile že nestrpno Po nekaj dneh in nočeh divjine se je mes-potresava z nogo. Bolj nemirne sorte to prav prileglo.

je, veš. Neprestano se mu nekam mudi,





17


čeprav mu dopovedujem, da se mu je Odpravila se bova proti Mišji doli, polni večina stvari že zgodila, ker je tako star.

mokrišč. Tu raste kar sedemdeset vrst divjih orhidej, in veš kaj še? Mesojede Zdajle bi mi zagotovo hudomušno

rastline! Zagotovo predlagam Miletu, pomežiknila.

da poboža kakšno lepo rožico, pa bom

18

videla, če obdrži vse prste. Mokrišča so Sicer pa me ne pričakuj domov vsaj še občutljiv teren, veš. Zahtevajo posebno kakšen teden! Sosedam se ne bi mogla nego in kmetje zdaj povsod tako lepo hvaliti, da sem bila na počitnicah, če ne skrbijo zanje. Končno smo se začeli zave-bi skočila še na obalo. Zdaj, ko so morja dati, kako pomembna so za ohranjanje spet čista, v njih kar mrgoli življa. Razmi-raznovrstnosti vseh organizmov.

šljam, da bi se šla potapljat.

Ja, hvala za poduk, babi Zolda!

Toliko zaenkrat, dragec, Mile z nogo že trese mizo, o še enem kafetku noče niti Sproti pa se ustaviva še na kakšni kmetiji, slišati.

da si nakupiva dobrot. Po kmetijah se je danes tak užitek sprehajati, končno smo Juhuuuu, rada te imam,

dojeli, da je z naravo treba sodelovati, ne pa jo obvladovati. Kmetije so pravi tvoja babi Zolda

samodelujoči ekosistemi, povsod cvet-lični pasovi, ribniki, žive meje, ki so dom za žuželke, ptice in druge živali. Te potem pomagajo kmetom pri opraševanju, zatiranju škodljivcev in še in še. Ta tvoja ideja, ki si jo imel enkrat, da bi postal kmet, sploh ni slaba. Sploh zdaj, ko nam je končno postalo jasno, kako življenjsko odvisni smo od narave, in smo jo dobro zaščitili. Še v zakonodaji smo priznali njene pravice do obstoja in obnavljanja.

Ja! Tega se pa spomnim. Prav smejal sem se, ko so sprejeli zakon. Jaz sem že od nekdaj pozoren na vse živo okrog sebe. Samoumevno se mi je zdelo, da ima tudi narava svoje pravice. Ampak nekaterim je potrebno očitno vse dele-girati z zakonom.





19


Naravne dobrine v 2050: Pripoznane so pravice narave in Zemlje. Zavedamo se, da ima narava intrinzično vrednost (vrednost sama po sebi).

Okolja tudi pravno gledano ne obravnavamo več kot nekaj ločenega od nas in le nam v korist.

Naše razmerje do okolja temelji na razumevanju vpetosti našega bivanja v naravni življenjski sistem na tem planetu. Obnovljeni ekosistemi so žarišča biotske raznovrstnosti. Velik del kopenskih in vodnih ekosistemov spada pod zaščitena območja.





20


Zolda nastopa ali


dostop do nematerialnih

4

javnih dobrin

Tekel sem, kar so me nesle noge. Tega in drugačnim žužkom. Ati pa … Skozi za nič na svetu ne bi hotel zamuditi.

debela stekla svojih očal vidi svet pred-

»Ej, Jon, počakaj me!« je vsake toliko vsem v številkah. »Ne obstaja nič, kar se zakričala prijateljica Ivonka. Povabil sem ne bi dalo rešiti s preprosto enačbo,« je jo zraven, ker ves čas govori, da je moja poduk, ki mi ga ta neumorni matematik babi Zolda res unikaten lik. No, zdaj bo ponudi ob vsaki priložnosti. Še ko sem pa res videla, kakšen lik je!

prehlajen.

Moja mama je zagrizena entomologinja.

Ampak babi Zolda! Samo zaradi babi Zame bi se zanimala le, če bi mi na čelu Zolde vem, kakšno moč ima umetnost.

naenkrat zrasle hroščevske tipalnice.

Že od majhnega me vlači po vseh mogo-Vso svojo pozornost namenja takim čih razstavah, predstavah, predavanjih,

21

kinodvoranah in podobno, da ne govorim kultura sta pač ključni za kakovost naših o velikanski knjižnici v njenem stanova-

življenj. To je pravica vseh ljudi – zdajle nju, kjer se police šibijo pod težo knjig.

tudi najina, saj hitiva na predstavo ama-terskega gledališča, kjer igra … Ja, jasno!

»Umetnost je za družbo transforma-Moja babi Zolda!

tivna!« mi je povedala enkrat, ko je prišla pome v vrtec in sva šla na slikarko Ko je bila Zolda mlada, je razmišljala, razstavo. Celo pot sem bil tiho kot miška, da bi tudi poklicno postala igralka, taka ker sem razmišljal, kaj je transi…tivna, in samozaposlena, a je bilo prej s tem zelo še ponoviti nisem znal, da bi jo vprašal.

težko preživeti. Zdaj je svobodnim ume-tnikom veliko lažje. Podpora je precej Ampak imela je prav. Tega sem se zave-boljša, imajo dobro razpredene delovne del kasneje, ko sem videl, kako cenjena mreže in veliko svobodnih prostorov za je umetnost, kultura nasploh. Celo tisti, ustvarjanje in druženje, kjer vznikajo ki odločajo, priznavajo njen pomen za vedno nove ideje. Ustvarjalnost je živa družbeni razvoj. Tako država oblikuje žival, vedno pravi babi Zolda. Več ljudi jo celostne kulturne politike in pri tem ves hrani in neguje, bolj je živahna. Tudi ona čas upošteva izkušnje s terena.

se enkrat tedensko dobi s svojo amater-sko gledališko skupino … In končno sem

»To sem ti pa jaz povedala!«

dočakal premiero!

No, tole je bila Ivonka. Moja prijateljica, Planila sva skozi vrata in padla v trdo ki študira na glasbenem konservatoriju temo. Očitno se je že začelo.

in poleg igranja harfe ves čas spremlja, kaj se dogaja s kulturnimi strategijami.

Pridrvi v kožuh oblečen moški, z divjo Enkrat sem ji komaj preprečil, da ni v masko čez obraz in jelenjimi rogovi.

znak protesta pred ministrstvom zaž-

V ozadju so bobni, on poskakuje v ritmu gala svoje harfe, ker je bila proti neke-in recitira.

mu zakonu. K sreči so se zadeve hitro umirile. Čim kulturniška civilna družba

»Povedal vam bom. Povedal vam bom, dvigne glas, se država namreč pošteno kaj mi pravi duh gozda!«

zamisli in se takoj odzove z upoštevanjem njihovih predlogov. Umetnost in





22


Nenadoma se vklopi sirena rešilca, prihi-Po kratki zatemnitvi moški v prisilnem tita dva v zdravniških haljah in ga zagra-jopiču sedi na stolu. Sliši se zvok petk in bita. Čeprav se upira, ga zvlečeta z odra.

prikoraka Zolda. Lase ima spete v strogo





23


figo, ostro pogleduje čez naočnike na

»Pa saj ne zapirajo ljudi kar tako. Tudi če nosu, tudi ona ima zdravniško haljo.

se jim zmeša.«

Po nekaj odsekanih vprašanjih in zme-denih odgovorih moškega privleče iz Ja, imela je prav. A predstava je bila o žepa par škatlic tablet in ga prisili, da jih tem, kar se je bolnim včasih dogaja-pogoltne.

lo. Z Zoldo sva veliko razpravljala, ko je pisala scenarij. Meni se je zdelo kot Vidim, da Ivonka spremlja prizor z veli-kakšna grozljivka, saj je danes čisto dru-kimi očmi.

gače. Zdaj tudi tisti, ki imajo probleme z duševnim zdravjem, živijo v skupnostih,

»Ampak Jon, to je grozno. Kam ga pa ne zapirajo jih in ne pitajo s tabletami.

peljejo?«

Imajo veliko strokovne podpore.

»Pst, Ivonka, saj veš, da je samo predsta-Tudi druge bolezni odkrivajo in zdravijo, va. Najbrž ga bodo zaprli v norišnico.«

še preden se zares razvijejo. Naše javno zdravstvo je močno. Vsi imamo dostop do dobre in hitre zdravstvene oskrbe.

Zdravstveni sistem je dobro prepleten tudi z drugimi področji in organizacijami – šolami, delovnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi, civilno družbo …

Tako so v stiku z različnimi skupinami ljudi in lahko delujejo preventivno.

Zolda mi je opisovala čase, ko je bilo zdravstvo tako neurejeno, da veliko ljudi sploh ni imelo svojega zdravnika. »Kaj?«

Še danes ne vem, če bi temu zares verjel, babi Zolda zna včasih dramatizirati.

Tudi na odru se je že odvijala nova drama. Moški v gradbeniškem kom-binezonu, bil je isti, ki je prej odigral

24

vlogo norca (očitno so mu namenili

»Ljudje imamo moč, da se ozdravimo vse mukotrpne vloge), je za seboj vle-kar sami.«

kel nogo. Trkal je po raznih vratih, a mu ni nihče odprl. Končno so se ena vrata

»Ampak to ni bila poanta, Ivonka! Konec odprla in ženska, oblečena v bolnišnič-

je bil ciničen odziv na zdravstvo. Če no sestro, ga je obvestila o datumu za zdravstvo ne delujejo, se morajo ljudje zdravnika. Čez leto in pol.

zdraviti kar sami, kot šamani.«

Zarežal sem se, Ivonka me je sunila pod

»Jonatan, ti zmeraj vse preveč analiziraš rebra. Njej se to niti slučajno ni zdelo in razmišljaš tako kritično,« mi je potem smešno. No, meni se je zdelo tako daleč rekla Ivonka kot kakšna stroga učiteljica.

od resnice, da je bilo že absurdno. Dobro sem vedel, kako je zdaj poskrbljeno Zavrelo mi je: »Jaz vsaj znam razmišljati za zdrava, varna delovna okolja. Če pa s svojo glavo!«

že pride do nesreče, zdravniki v hipu poskrbijo za ranjenca.

»A to pomeni, da jaz ne?!« je bila užaljena Ivonka.

Po veliko zapletih, ko moški ni in ni mogel priti do zdravnika, se je scena Zatem sva se začela divje kregati, zraven nenadoma zatemnila. In potem se je sva krilila z rokami in skušala na vsak pred nami spet znašel v šamanski opra-način prepričati drug drugega v svoj vi. Z zelišči in obredi je na koncu pozdra-prav. V nekem trenutku sem se zavedel, vil samega sebe.

v kakšno hudo razpravljanje naju je pahnila predstava, in se začel smejati.

Predstava je požela huronsko navduše-Tako so se navadno končali najini nje. Igralci so kar trikrat prišli na oder in prepiri. Čeprav je Ivonka potem še nekaj se priklanjali, Zolda je sijala in mahala z minut kuhala mulo, sem jo zmeraj znal odra kot kakšna diva.

pomiriti.

»Kakšen top konec!« je vzkliknila Ivonka,

»Daj no, Ivonka,« sem jo stisnil okrog ko sva zamišljeno hodila nazaj proti štu-ramen. »Saj je prav, da razmišljava s dentskemu naselju.

svojo glavo.« Sicer pa so nas še na faksu ves čas spodbujali ravno k temu. Naj ne

25

jemljemo stvari za samoumevne, naj Saj vemo, da pri izobraževanju še zda-se čim več sprašujemo o sistemu, sve-leč ni pomembna samo glava, ampak tu – tako naravi kot družbi, naj kritično tudi srce, občutja. Stvari je treba začu-razmišljamo. Le na ta način postaneš titi, da jih zares spoznaš!

odgovoren do svojih odločitev in do drugih ljudi, skupnosti.

»Daj no, Jon! Spet pametuješ! A misliš, da igraš v monodrami?« me je nenado-Poleg tega, da je v predstavi igrala babi ma zdramila Ivonka in me rahlo bok-Zolda, sem jo šel gledat zato, ker so nas snila v ramo. »Ti modruješ, svet ti bo pa na faksu spodbujali, naj bomo odprti do ušel!«

vsega in čim več znanja dobimo zunaj, v drugih okoljih. Nasploh je bilo zelo Stekla je naprej, jaz pa za njo.

spodbujano odpiranje javnih prostorov, pri katerih smo se angažirali različni

»No, ti mi pa ne boš!« sem zaklical in ljudje, se učili in skupaj ustvarjali.

se pognal za njo.

Tudi amaterska igralska skupina, pri kateri že leta sodeluje babi Zolda, je bila tak prostor. Predstave so bile angažirane in so ti vedno dale misliti. Pa ne samo misliti!





26


Izobraževanje v 2050: Kakovostno vseživljenjsko formalno in neformalno izobraževanje je brezplačno za vse prebivalce. Spodbuja razvoj trajnostnih kompetenc, postali smo sistemski in kritični misleci, ki se zavedamo, da smo del narave. Angažiramo se, soustvarjamo in nad-grajujemo bazo znanja. Sprejemamo odgovorne odločitve glede trajnostnega razvoja na lokalni in globalni ravni.





27


Kultura v 2050: Država in lokalne skupnosti

Zdravstvo v 2050: Javno zdravstvo je ustvarjajo spodbudne pogoje za vse segmente dostopno vsem. Najlažja izbira je tudi umetnosti in kulture. Hkrati je zagotovljena najbolj zdrava. Vsi so deležni take oskrbe njuna sistemska, finančna, organizacijska in in zdravljenja, kot ju potrebujejo in ko ju programska neodvisnost.

potrebujejo.





28

Zolda se odloči zaposliti

v cirkusu ali kako smo

5 delovno organizirani

V mesto je prišel cirkus!

»Kako to misliš?« Pri moji babi Zoldi res nikoli nisi mogel uganiti, kaj ji bo pad-

Še vedno se ga po otroško razveselim, lo na pamet. Ampak tole je bilo pa celo čeprav sem mogoče že malo star. Zolda zanjo kaplja čez rob.

je pravila, da so včasih v cirkusu nasto-pale divje živali. Živali! Takega mučenja

»Ja!« je vzkliknila, postavila roke ob bok že ne bi hotel gledati. Klovni in akrobati in se koketno nagnila. »Pred tabo stoji v svetlečih kostumih in na trapezu, da ti nova Moira Orfei.«

vzame dih vsakič, ko poletijo skozi zrak

– to pa je nekaj posebnega!

»Ampak babi Zolda, Moira Orfei je odra-sla v cirkusu. Od otroštva je bilo to njeno Od daleč sem jo zagledal pred gromo-

življenje.«

zanskim vijoličnim šotorom. Čeprav je naokrog mrgolelo cirkuških artistov, je

»Kaj hočeš reči, pamž? A da sem prestara?«

izstopala. Svoje še vedno bujne temne lase je spela v figo na vrhu glave in vanjo

»Ne ne, babi Zolda, samo navajena nisi.«

zataknila pavje pero. Pero! Veke je imela tokrat še posebej slikovito namazane No, to jo je pošteno ujezilo. Kar izbruh-s srebrnim črtalom. Oblečena je bila v nilo je iz nje. Prej celo življenje ni mogla ozek, vijoličen pajac in črne škornje z delati, kar si je želela. Sprejela je pač, visoko peto. In zraven kovček! Takoj sem kar je bilo na voljo. Že tako je z dvema jo vprašal, če se spet odpravljata z Mile-službama komaj sama poskrbela za dva tom na pot, pa je samo resno odkimala.

otroka, mojega očeta in hčerko.

»Ne, ne dragec. Tvoja babi Zolda bo Medtem sva že vstopila pod šotor.

odšla s cirkusom.«

Z roko sem si zastrl oči, ker so me zaslepili reflektorji. Sedla sva na rdeče





29


oblazinjena stola v tretji vrsti, Zolda mi je še vedno zagreto razlagala o preteklosti in svojih načrtih.

»Veš, prej so bila podjetja zasebna. Veliko lastnikov je kaj malo brigalo, kako se počutijo zaposleni. Ljudje so delali za 'pezo' in so komaj preživeli, čeprav so lastnikom prinašali velike dobič-

ke. Poslovni svet je bil kot plavanje z morskimi psi. Vsi so tekmovali med seboj, četudi na škodo drug drugega.«

»Nisem vedel,« sem zgroženo odki-

mal. »Jaz komaj čakam, da začnem

delati in postanem samostojen!« sem vzkliknil. Vedel sem, da so zdaj podjetja v skupnostni lasti delavk in delav-cev ali pa so zadružno organizirana.

O vseh pomembnih stvareh odločajo zaposleni, imajo dobro plačo, zaposli-tve so varne.

»Tudi jaz!« je vzkliknila še Zolda, kot bi me posnemala. »V cirkusu!«

Kot v potrditev so ugasnili reflektorji, ki so sijali po dvorani, in se prižgali le tisti nad odrom. V klovna oblečen violinist je zaigral srce parajočo melodijo.

Vprašal sem se, zakaj so klovni pravzaprav vedno tako žalostni, babi Zolda pa





30


je kot bi brala moje misli, rekla: »Mogoče imeti predstave takrat, ko občinstvo lah-ima pa usran delavnik.«

ko pride. Popoldne in zvečer.«

Nisem si mogel pomagati in sem se

»In ti bi bila ob tem težaškem delavniku zakrohotal.

še vedno rada nova Moira Orfei?« sem jo podražil.

»Pst,« je zasikal gospod s klobukom za nama.

»To sploh ni delo, dragec! Cirkus je življenje, popotovanje, svoboda! Glamur!«

»Kako to misliš?« sem ji zašepetal.

Skomignil sem z rameni. Saj zdaj vsi

»Ja no, ljudje zdaj povečini delajo največ res počnejo to, kar se jim zdi smiselno.

trideset ur tedensko. Avtomatizacija in Delovna mesta so usmerjena predvsem robotizacija sta naredili svoje. Obreme-v to, da zagotavljajo skupno dobro. Obe-nitev je manjša in tudi delovni pogoji nem pa ne delajo toliko, da ne bi imeli boljši. Dvomim pa, da so si cirkusanti dovolj časa za druge stvari. Zakaj torej lahko kaj prida pomagali s tem. Klovni tudi Zolda ne bi končno počela nečesa, in drugi morajo vaditi toliko kot prej in kar si že dolgo zares želi.

31

Nehal sem premišljevati, ker me je Zanimivo, sem pomislil. Jaz sem raz-dogajanje na odru povsem posrkalo. Po mišljal bolj o tem, kako bi Zolda izvajala vrvi je splezala akrobatka z vranje črni-take akrobacije. Očitno je tudi ona, saj se mi lasmi. Med plezanjem je delala razne je, ko sva prišla ven, s svojim kovčkom figure, da so bleščice na njenem trikoju napotila naravnost proti domu.

pobliskavale. Zanihala je na gugalnici pod stropom šotora. Na drugi strani je

»A potem ne boš pobegnila s cirkusom, prav tako na gugalnici nihal drug akro-babi Zolda?«

bat. Zadržal sem dih, vedel sem, da bo zdaj zdaj poletela. Še nekajkrat se zazi-

»Ne, dragec. Odločila sem se, da bomo blje in kot puščica švistne skozi zrak. Tri raje pripravili cirkuško predstavo z salte, štejem, in … Uf, do stotinke prera-našo gledališko skupino. Ne bo ravno čunano jo zgrabijo roke akrobata. Čez akrobacij, Betka bo pa zagotovo uživala v dvorano se razleže gromek aplavz.

šivanju bleščečih kostumov.«

Pogledal sem Zoldo, nekam tiha je.

Še ena priložnost za lišpanje, sem pomislil in jo zadovoljno prijel pod roko.

»Kaj razmišljaš babi Zolda?«

»Razmišljam … Razmišljam, kako

pomembna sta dobro sodelovanje in skrb drug za drugega. Tudi pri delu, ne samo v družini in s prijatelji. Tega se morajo prav dobro zavedati tu v cirkusu, drugače se takile vratolomni poleti ne bi dobro končali.«





32


Delo v 2050: Osnovno vodilo na področju dela in zaposlovanja je zagotavljanje dostojnega življenja in zadovoljevanje dejanskih družbenih potreb znotraj planetarnih omejitev.

Uveljavljene so različne oblike skupnostnega lastništva produkcijskih sredstev in delavske participacije pri upravljanju z njimi.





33


Zoldina in Jonova


reševalna akcija

6 ali kako potujemo

Ob sedmih sem povsem buden skočil kave. Čakalo naju je celodnevno delo, pokonci, kar je zame redkost. Če zjutraj zato sem v nahrbtnik zložil še nekaj nimam faksa, poležavam vsaj do dese-piškotkov in čokoladic.

tih. Ampak to je bil res poseben dan, ki se ga veselim prav vsak konec zime Pol ure kasneje sem že odbrzel do kole-

že od malih nog. To je najina tradicija.

sarnice, ki je bila tako zgodaj še natrpana Vsi so še spali, zato sem karseda potiho s kolesi. Odklenil sem svojega rdečega pobrkljal med posodo in izvlekel džezvo.

konjička – Zolda mi je za rojstni dan Zoldo sem hotel razveseliti s termovko podarila starinskega ponija, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu – in odbrzel v svetel dan. Čeprav je moj poni brez prestav, sem z njim bolj okreten in hitrejši kot avtomobili po mestu. Pa vozim ga ob kakršnemkoli vremenu. Malo čudno so me pogledovali, ker sem na vsako stran balance obesil črn čeber, ampak se nisem pustil motiti.

Kolesari sicer večina ljudi. Kolo je eno glavnih prevoznih sredstev, saj sta pro-metni režim in infrastruktura zelo prilagojena prav kolesarjem. Neprekinjeno, varno in udobno se zapelješ, kamorkoli želiš. Pa še poti so zanimive!

Zdajle grem iz mesta po svoji najljubši poti, ki je speljana čez gozd. Ves čas





34


slišim ščebetanje ptic in vonjam

večina drugih ljudi. Skoči na električni pomlad. U, moram paziti! Ob cesti avtobus povsem pri svojem domu in zraven gozda so znaki – omejitev 30

ima direktno linijo, kamor si zaželi. Saj na uro zaradi žab, ki zdajle trumoma vedno hvali, kako hitre in pogoste so skakljajo čez cesto na žabjo svatbo.

avtobusne vožnje v našem specialno urejenem javnem potniškem prometu.

Pa sem pri jezeru. Parkiram svoje kolo, Poleg avtobusov je zelo navdušena tudi povsod imamo urejena varna parkirišča nad vlaki. Ko gleda skozi okno, njene za kolesa, in se razgledam.

misli svobodno letijo po pokrajini, in na končno postajo se vedno pripelje s Aha! Babi Zolda je že na svojem

kakšno vznemirljivo domislico.

mestu. Prepričan sem bil, da jo bom prehitel, ker nima svojega avta. Tako Stala je ob jezeru, skoraj skrita za ali tako pa ga sploh ne potrebuje, kot grmovjem. Niti obrnila se ni, ko sem jo

35

poklical. Zatopljena je bila v tekača, ki se spodbuda za čim bolj aktivne poti.«

je bližal po poti. Povsem jasno mi je bilo, kaj bo sledilo.

»Dobro no, babi Zolda, saj zdaj ni treba razpravljat ravno o vrtcu,« sem se

»Stoj!« je zavpila in z iztegnjenimi namrdnil. Tako pa res ne bom izpadel rokami skočila naravnost predenj.

možato v borbi za žabe, sem pomislil.

»A nič ne gledaš?«

Tekač se je zdaj, ko je Zoldina pozornost

»Prosim,« jo je osuplo in malce jezno popustila, uspel odplaziti stran. Je pa pogledoval tekač, ki mu je uničila ritem.

stopal naprej kot po jajcih, kar pomeni, da sva dosegla svoje.

»Ja, glej pod noge, vendar!«

Babi Zolda mi je iz rok že potegnila In res so povsod po poti med gozdom in čeber in se spravila k delu. Previdno je jezerom skakljale rjave žabice. Tekač se pobirala žabe s poti in jih nosila k jezeru.

je začel negotovo prestopati na mestu.

Tudi jaz sem priskočil. Hrapave stvarce Zolda pa je nadaljevala z oštevanjem.

so se me oprijemale s svojimi kraki in Krepko mu jih je napela in potem zaklju-regljale v nedogled. Vsake toliko naju je čila: »Zato pa v žabji sezoni nikoli ne teci zmotil še kakšen nepodučen tekač ali tukaj, ampak po mestu.«

kolesar, ki mu je Zolda kot kakšen žabji policaj takoj zastavila pot. Tako je bila

»Ampak …« se je poskušal upreti tekač.

zaposlena, da sva si celo kavo privoščila šele popoldne.

»Nič ampak,« se ni dala ona. »Mestne poti so tako lepo urejene za pešačenje, Vmes sem postal utrujen in sem se use-da lahko tečeš tudi tam.«

del na štor, a babi Zolda ni popuščala.

Tako mi ni preostalo drugega, kot da tudi

»Ja!« sem vzkliknil še jaz v zanosu, da jaz vztrajam. Tako danes na poti med bi podprl babi Zoldo v boju za žabe.

gozdom in jezerom ni bila potacana niti ena regljačica. Končala sva šele v trdi

»A se spomniš, Jonko, kako sva še v temi. Mene je čakal moj poni ekspres, vrtec in potem šolo vedno pešačila avtobus za Zoldo pa ni več vozil. Le kako skupaj z otroškim 'pešavtobusom', ki je bo prišla domov, sem tuhtal.





36


»Eh, Jon, to pa res ni problem. Midva sva bila danes prostovoljni žabji transport, zame pa je ravno tako lepo poskrbljeno.

Saj si že slišal za sopotništvo, a?«

Nemudoma je s svojim mobitelom

pobrskala po spletu in se takoj dogovo-rila s skupinico mladih, ki so šli žurat v mesto. Pobrali so jo čez deset minut.

Glede na to, kako navdušeno so jo sprejeli medse, ne bi dvakrat rekel, da bom naslednji dan poslušal o dogodivščinah nočnega življenja.





37


Mobilnost v 2050: Potrebe vseh ljudi po mobilnosti so zadovoljene, obenem pa je zmanjšan promet, s tem pa tudi onesnaževanje, emisije toplogrednih plinov in poraba energije.

Mesta in manjša naselja so prilagojena pešcem, kolesarjem in potnikom v javnemu potniškem prometu. Preostali motorizirani javni in zasebni promet poganja elektrika.





38


Pravljičarka Zolda

ali kako gospodarimo

7Hhhhhrrrrr… Previdno sem odškrnil škripajoča lesena vrata lope na skupno-stnem vrtu. Kadar je bilo zunaj sončno, sem jo velikokrat našel tu. Sedela je za masivno hrastovo mizo. Na njej so bili razmetani papirji, zvezki, svinčniki, bar-vice, Zolda pa si je popolnoma zatopljena nekaj zapisovala in zraven momljala.

»Babi Zolda, tukaj sem.«

gospodarstvu, otroke je treba zgodaj podučiti o tem. Mene pa nujno potre-Poskočila je, kot da ne bi bila ravno ona buje kot pravljičarskega svetovalca. Na tista, ki me je pred pol ure poklicala, naj svojem študiju antropologije imam nujno pridem.

namreč tudi predmet ekonomske

antropologije.

»O, Jonko!« in že spet se je popolnoma zatopila v skiciranje.

»Nekoč so globoko v Večni hosti živeli Škratoznalci,« je pričela z globokim pri-

»Kaj pa počneš, babi Zolda?«

povedovalskim glasom.

»Danes bom napisala knjigo. Pravljico.

»Kdo so to, babi Zolda?«

Saj veš, kaj pravijo. Človek mora v življenju posaditi drevo, teh sem zasa-

»Ja, to bi pa res lahko vedel. To je vrsta dila nešteto, poskrbeti za otroka, tudi škratov, ki vedo vse.«

odkljukano, dva, in napisati knjigo.«

No, globoko v sebi vedo vse, nekaj zelo Potem je zdrdrala še, da bo pravljica o pomembnega pa so pozabili. Da jih je že





39


davno začaral mračni vilinec ali mračnjak

»Eh, Jonko, a me moraš ves čas, ko Goflin, ki je živel v votlini pod goro in si sestavljam pripoved, motiti? BHP je bru-jih podredil za svoje služabnike. Škratje to hostni proizvod. Saj ste se na faksu so dan za nočjo kovali cekine in jih nosili učili o tem, a?«

Goflinu. Ta je skrbno beležil, koliko je prinesel vsak škrat, in na podlagi tega na Pomislil sem in se zasmejal. Ja seveda, vsakih dvanajst polnih lun preračunaval včasih je bila najpomembnejša gospo-uspešnost Večne hoste. To je imenoval darska rast, ki se je merila z BDP. Ampak BHP.

zdaj je že dolgo jasno, da gospodarska rast ni tista, ki največ prispeva k blaginji.

»Kaj pa je BHP, babi Zolda?«

40

Zato smo uvedli druge kazalnike.

»Ja, seveda, dragec. A najprej so mora-Takšne, ki merijo blagostanje ljudi in li spregledati, saj so bili začarani. Tako tudi planeta.

bova nadaljevala. Goflin jim je grozil, da bo nanje spustil strašnega zmaja izpod

»No, saj ti gre!« je zadovoljno prikimala gore, ki mu čuva cekine. Zmaj bo opu-Zolda.

stošil Večno hosto.«

Goflin je na podlagi tega, koliko mu je pri-Neke noči se je najmlajši škrat Doru, star nesel vsak škrat, odrejal tudi, kaj lahko le nekaj dni čez sedemsto let, prvič odpra-počnejo. Torej: Oru, tri cekine, lahko nabe-vil na pot, da Goflinu prinese svoj delež reš pol merice borovnic, Moru, pet cekinov, cekinov. Bilo je temno kot v rogu, saj luna kar znese tri mahovnate preproge … Goflin to noč sploh ni posijala izpod oblakov.

je zahteval vse več cekinov, škratje so Doru je postal zaspan. 'Samo malo poči-morali kovati vse dni in noči, da se sploh jem,' si je rekel in položil glavo na zaplato niso utegnili spraševati, zakaj to počnejo.

mehkega mahu. Tako je prespal tretjo uro Predvsem pa niso imeli časa skrbeti za zjutraj, ko so Goflinu navadno v trdi temi Večno hosto, ki je dan za dnem propadala.

nosili cekine. Zbudil se je malo po peti uri, Včasih se je zdelo, da nov dan sploh ne bo se zdrznil in odhitel proti jami. Do vhoda več nastopil. Mračnjak pa je najraje sedel je prihitel ravno, ko so se prvi sočni žarki na velikanskem kupu zlatnikov, jih vedno uprli vanjo. Vsi škratje so radovedni, Doru znova štel in si mel roke.

še posebej, zato si ni mogel pomagati in je poškilil v notranjost. In tam …

»No,« se je namrščila babi Zolda, ko se ji je ustavilo. »Povej, moj pravljičarski sve-

»Je zagledal strašnega zmaja!« sem tovalec, kaj pa se zgodi potem?«

vzkliknil ves na trnih.

Nisem imel pojma, kaj se zgodi potem.

»Ne, tam je zagledal le mračnjaka Gofli-Pa tudi ni mi bilo jasno, zakaj škratje na, kako trdno spi na svojem gromo-zalagajo Goflina s cekini in čakajo, da zanskem kupu cekinov in smrči, da je jim dovoli delati stvari, ki bi jih tako ali odmevalo po vsej votlini. To je bil zvok tako lahko počeli. Opozoril sem Zoldo, strašnega zmaja, ki so se ga vsi škratoz-da bi se morali postaviti zase.

nalci smrtno bali.«

41

»Potem je Doru odkril, da strašnega zma-Naslednjega dne je mračnjak Goflin pov-ja sploh ni,« sem zadovoljno zaključil.

sem razjarjen prihitel do njih, saj ponoči ni dobil niti enega samega cekina.

Babi Zolda je prikimala: »Nadaljuj, pravljičarski svetovalec. Povej mi, kaj se je

»Le počakajte, strašni zmaj prihaja!«

zgodilo, ko smo ugotovili, da zmaja sploh ni in da se nimamo čemu podrejati?«

»Strašni zmaj je izmišljotina,« mu je odvrnil Doru.

Dobro sem vedel, kam meri babi Zolda.

Na faksu smo govorili o tem, kako smo Lice mračnjaka Goflina je v trenutku prestrukturirali gospodarstvo, preob-pobledelo. Škratoznalci so spoznali, da likovali, ozelenili industrijo in gradbe-je Doru govoril resnico. Nimajo se več ništvo ter vzpostavili veliko lokalnih česa bati. Odslej bodo sami odločali o ekonomskih praks. Ekološke skupnosti, življenju v Večni hosti, nikomur več ne prehranske, stanovanjske zadruge, bodo podložni. Cekinov bodo kovali le skupnostni vrtovi, lokalne valute, nepo-toliko, kot bodo želeli, skrbeli bodo za sredne menjave, souporaba stvari … Pri Večno hosto, ki jim bo dajala ravno toliko, vsem tem nam je pomembna predvsem kolikor potrebujejo.

uporabna vrednost, ne pa kopičenje bogastva in gospodarska rast.

Srečni preobrat me je takoj spomnil na to, kar smo se o našem gospodarstvu Mali Doru je odhitel domov in se, ko so še pogovarjali na faksu. O pomenu traj-

škratje kot vsak dan doslej začeli kovati nostnega upravljanja z viri skupnosti, cekine, odpravil nabirat maline. Zvečer pri katerem so najpomembnejši glasovi je prinesel polno culico in škratje so se prebivalcev posameznih območij, pred-po dolgem času do sitega nasladkali. »Le stavnikov lokalnega gospodarstva in koliko cekinov zdaj dolgujemo Goflinu?«

civilnodružbenih organizacij. Sredstva je zaskrbelo škrate.

so porabljana odgovorno in transparen-tno. Javni izdatki vključujejo naložbe v

»Niti cekina več!« je odločno zatrdil naj-javni potniški promet, obnovljive vire mlajši škrat in jim podrobno opisal svojo energije, trajnostno oskrbo s hrano, nočno dogodivščino.

javno zdravstvo in skrbstvo, trajnostna stanovanja in obnovo narave.





42


Uvedli smo tudi univerzalni temeljni


»Kako to misliš, babi Zolda? Le zakaj bi dohodek v denarni, pa tudi nedenarni se mi ta hudobni stvor smilil?«

obliki, kamor spadajo tudi univerzalne temeljne storitve, recimo javno zdra-

»Poslušaj.«

vstvo, potniški promet, skrbstvo, šol-stvo … Univerzalni temeljni dohodek Goflin je še zmeraj dan za nočjo prešteval pomembno dopolnjuje sistem socialne svoje cekine. Postajal je vse bolj zlovo-varnosti.

ljen in osamljen. Niti njegova najljubša zabava, dričanje po kupu cekinov, ni več

»Povej Jonatan, si pomislil, kaj se bo zdaj pomagala. Spoznal je, da mu sploh ni zgodilo z mračnjakom Goflinom? A se ti do cekinov. V resnici je grozil škratom kaj smili?« je moje razpravljanje premo-le zato, da bi prihajali k njemu in ne bi tila babi Zolda. Presenečeno sem jo pog-bil tako osamljen. Kot vsak mračnjak ledal. Niti posumil nisem, da pravljice še namreč ni smel na sončno svetlobo. A ni konec.

zdaj ni imel več moči nad škrati. Neke

43

noči se je skobacal iz svoje votline in začel skrivoma oprezati naokrog. Osupel je bil nad tem, kako je Večna hosta vzcvetela, odkar so škratoznalci začeli spet skrbeti zanjo. Odločil se je, da se jim bo skušal približati. Odšel je do njih z vrečo cekinov.

»Hej, Goflin, ti kar obdrži svoje cekine! To je vse, kar ti je ostalo!« so se mu posme-hovali. Le najmlajši Doru, mehkega srca in zaupljivega značaja, se je odločil, da mračnjak zasluži še eno priložnost. Po celonočnem razpravljanju so mu dode-lili vlogo večnohostnega zakladnika. Ker je dober v matematiki, bo še naprej štel cekine, ki jih bo vrnil škratom. Skupaj pa bodo odločali, kam jih bodo namenili, da bo življenje v Večni hosti nadvse škratastično.1

1 Ali kot bi v jeziku našega gospodarskega sistema znal povedati Jon: Naš trajnostni okvir upravljanja sam po sebi v veliki meri preprečuje projekte, ki porabijo preveč virov ali onesnažujejo okolje.





44


Gospodarstvo v 2050: Gospodarski razvoj ni

Javne finance v 2050: Poraba javnih sredstev naš primarni cilj, temveč sredstvo za doseganje je odgovorna in usmerjena v trajnostni razvoj.

blaginje, ključno merilo pa je blagostanje Proračuni države, lokalnih skupnosti in ljudi in planeta. V prestrukturiranem podjetij v javni lasti so usmerjeni v varovanje gospodarskem sistemu smo vsi bolj vključeni in obnavljanje naravnih virov ter biotske v odločanje, gospodarska dejavnost pa sledi raznovrstnosti, v socialno varnost ter v dobrobit načelu zadostnosti, in ne maksimizacije. Okolje posameznika in skupnosti. Spodbujajo je spodbudno za razvoj lokalnih ekonomskih ekonomsko pravičnost.

praks, socialne ekonomije ter krožnega gospodarstva (izmenjava, souporaba).





45

Energetska

svetovalka Zolda

8 ali naša oskrba z energijo

»Jon, saj ti pa kar žariš,« me je podreza-

»Ivonka, ki igra harfo, a ne? Saj sem la babi Zolda, ko me je nekaj trenutkov posumila že, ko sem vaju videla skupaj zvedavo opazovala. »Si moram pa kar na naši gledališki predstavi. Takoj sem natakniti očala.« In res si je takoj teat-opazila, da si ji všeč.«

ralno nadela svoja sončna očala. Srkala sva penino na otvoritvi nove energet-

»A sem ji, a sem ji?!« sem skočil, še pre-ske zadruge. To je bil eden od mnogih den sem uspel obrzdati svoje navduše-skupnostnih energetskih projektov, ki nje. Presoji babi Zolde sem slepo zaupal.

smo jih razvijali po občinah. Prinesli so Ko je to rekla, je moje srce začelo utripa-veliko samozadostnost in neodvisnost ti kot metuljeva krila.

tako posameznikom kot skupnosti.

Zoldi pa je šlo vedno bolj na smeh.

Babi Zolda me je še naprej zbadala.

Nenadoma je skočila pokonci in se z Obrnil sem se stran, a prismuknjene-rokami veseljaško potolkla po kolenih.

ga nasmeška si nisem uspel izbrisati z obraza. Že cel teden sem se brez oči-

»A ti sploh veš, Jonko, koliko gospodinj-tnih razlogov hahljal in vse me je tako stev bi se lahko napajalo na moči ljube-veselilo. Pa še ves čas sem lebdel deset zenske energije!«

centimetrov nad tlemi, kar ni moglo uiti ostrooki babi Zoldi.

No, tako prismuknjene domislice pa niti od nje ne bi pričakoval.

»Jonko,« je rekla in se zaupno nagnila k meni. »A si ti zaljubljen?«

»Kako to misliš?«

Saj nisem mogel tajiti, njej pa res ne.

»Ja, poglej,« je rekla v poučevalnem Sicer pa je znala skrivnosti prav dobro tonu, »naša trajnostna oskrba z ener-zadržati zase, kadar je bilo treba.

gijo temelji na učinkoviti in zadostni





46


rabi energije. Fosilne vire in jedrsko energijo smo nadomestili s hitro obno-vljivimi viri energije, predvsem soncem in vetrom. In kaj bi bil hitreje obnovljivi in močnejši vir kot je energija zaljublje-nosti. Le nekako bi jo morali zajeti in usmeriti.«

»Nehaj no, babi Zolda.« Prav zares sem si želel, da bi utihnila. Sploh zato, ker so drugi že pogledovali k nama.

»Ja, kar poglej, kako te zdaj razganja. Pa tudi pritisk na okolje bi bil minimalen.

Ravno tako kot pri drugih hitro obnovljivih virih energije.«

»Vsi naši energetski projekti so skrbno umeščeni v prostor, pri čemer upo-

števamo vplive na naravo. Javnost in





47


lokalno prebivalstvo pa so vključeni v vse procese. In ker se kot pravi energetski državljani zavedamo pomena tega trenutka …« Zoldino razpredanje je k sreči prekinil županov govor.

»Jasno, da se zavedamo!« še kar ni odnehala Zolda in me narahlo boksnila v ramo.

»Predvsem pa ti, Jonko, ki si

trenutno nadvse produktiven

energetski državljan. Ti si prava mala ljubezenska elektrarna!«

Zdaj sem jo imel pa zares zadosti! Kuja-vo sem se obrnil vstran in se delal, da me županov govor nadvse zanima.





48


Oskrba z energijo v 2050: Energija, ki jo potrebujemo, prihaja skoraj izključno iz hitro obnovljivih virov energije. Usmerjeni smo v zmanjšanje porabe energije in njeno učinkovitejšo rabo. Razširjena je uporaba majhnih in učinkovitih tehnologij za zagotavljanje ključnih energetskih storitev in za shranjevanje oz. sprostitev energije ob njenih presežkih oz. primanjkljajih. Celoten energetski sistem v veliki meri temelji na električni energiji, ki je proizvedena v razpršenem sistemu. Vanj je vključen velik del prebivalstva, bodisi z lastništvom sončnih elektrarn ali članstvom v energetskih skupnostih.





49

Zabava »pr' ta starih«

ali naša družba je odprta

9Priganjal sem svojega rdečega ponija, Mile se je raje odločil za alternativno škripal je pod mano, kot da bo za bivanjsko skupnost.

naslednjim vogalom izdihnil vse matice.

K Miletu, Zoldinemu prijatelju, sem

»Tu sem svoboden kot ptiček, gospo-hitel, saj je bila tam vedno pravcata dinjska opravila pa si delimo med seboj, mala zabava. Pri socialni antropologiji ker se mi samemu res ne bi dalo.«

so nas napotili na terensko raziskovanje Čeprav se mi je zdelo, da se zna tudi tu skupnosti starejših. Jaz pa sem nalogo prav dobro izogibati gospodinjstvu – to vzel tako resno, da sem pol leta zatem, so vsaj dale slutiti občasne pikre priko sem seminarsko že zdavnaj dokon-pombe sostanovalcev.

čal, še vedno hodil tja. Jasno, če je bilo pa top! Vedno, ko sem prišel, so me vsi

»Samo, da nimam njegovih umazanih trepljali po ramenih. Predvsem pa so štumfov jaz na grbi. Še tega bi se mi me zbadali, če bom ta medgeneracijski manjkalo v cvetu mojih let,« se je rada program vlekel, dokler se ne postaram, šalila babi Zolda, čeprav sem sumil, da je in če se ne dolgočasim »pr' ta starih«. Ja, v tem precej resnice.

ja, saj smo res imeli polno programov za povezovanje generacij, namenjenih Dan se je nagibal v večer, jaz pa sem svoj medsebojnemu učenju in pomoči,

poni ekspres gonil kot ponorel, da bi ampak moje prijateljevanje tule je že ujel večerna poročila. Ne, ne, nisem kak davno preseglo kakršenkoli program.

obsedenec z informiranostjo, ampak to je bil vsekakor dogodek, vreden antro-Mile ni hotel živeti v domu za

pološkega terena. Ob sedmih so se na starejše, ampak je živel v zadrugi za foteljih v dnevni sobi pred televizijo starejše. Sicer so tudi domovi zelo zbrali vsi sostanovalci.

spodbujali samostojnost, vključenost in ustvarjalnost stanovalcev, ampak

»Lej ga no, Jon!« je vzkliknila babi Zolda,





50


ki se je ob večerih prav tako velikokrat pridružila zasedanju pri Miletu.

K meni se je obrnila še glava, podob-na cvetu vijolice – Magdine sive lase je namesto na blond spet potegnilo na vijolični odtenek – in mi pomežiknila.

»A boš ti tudi kokice, Jon?« je iz kuhinje zaklical mladi oskrbnik Davor, ki je stanovalcem vsake toliko pomagal pri

»Heh! A si slišala, Magdica? Tudi pri hišnih opravilih.

poročilih govorijo o tem, jaz pa ne smem,« ni mogel zdržati Fred.

»On bi raje kavsal kje drugje, a ne, Jon?«

Na žgečkljive zbadljivke Magdinega

»Spregovorili so tudi o pravici do skle-moža Freda se navadno nisem odzival, nitve zakona, ki je zdaj izenačena za vse, ampak sem jih vljudno ignoriral in se prav tako pa so izenačene pravice do hahljal sam pri sebi.

posvojitve otrok ter dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo,« se je zaslišalo

»Daj no, Fredo, kozel stari, še vedno ti iz televizije.

gredo po glavi same neumnosti!« je rekla Magda in ga nežno tlesknila po kolenu.

»A bi lahko dali na skoke?« se je oglasil Mile. Takoj mi je bilo jasno, da hoče gle-

»Pst,« me je rešila babi Zolda. »Poslušam dati svetovni pokal v Vancouvru.

poročila.«

»Mile bi skakal!« je navdušeno zavpil

»Na konferenci o enakosti spolov, Fred in poskakoval v fotelju.

namenjeni osveščanju glede doseženih pravic, so izpostavili, da je pravica do Oskrbovalec Davor je prinesel veliko svobodnega odločanja o lastnem telesu posodo in jo postavil predme.

temeljna pri doseganju enakosti med spoloma.«

»O, kokice,« sem se razveselil.





51


»No, vidiš, ti moja kokica!« je prešerno oskrbovalcu, ki je samo previdno sko-rekel Fred in potegnil v naročje Magdo, mignil z rameni. Nadvse rad je poslu-ki je hotela mimo njegovega naslanjača.

šal pogovore stanovalcev, vmešaval pa se raje ni, sploh kadar je postalo

»Enačenje žensk in perutnine je diskri-zagreto.

minatorno,« je rekla babi Zolda in pri tem izgledala skrajno resno, saj je poški-

»Ja,« sem namesto njega rekel jaz, nakar lila iznad očal za gledanje televizije.

me je Fred opomnil, naj ne pametujem, babi Zolda pa se mi je spodbudno nas-

»V nadaljevanju pa so izpostavili tudi mehnila in nadaljevala.

stroge politike proti diskriminaciji na delovnem mestu, v zdravstvenem in

»A veste, zakaj gre zdaj naši družbi šolskem sitemu,« se je iz televizije ogla-veliko bolje?«

sila napovedovalka.

»Hja, očitno bi jih morali uvesti tudi v domači sferi,« je poznavalsko zaklju-

čila babi Zolda. »Sploh pa za tele sta-rine, a ne, Davor? Grem stavit, da so vaši generaciji stvari že veliko bolj jasne.« Obrnila se je proti mlademu

52

»Nam prav gotovo zato, ker je odpravlje-

»Zaradi participatorne demokracije in na revščina starejših,« je zatrdila Magda, participativnega proračuna!«

Fred pa je takoj pripomnil, da je važna ljubezen, ne pa denar.

Pretiraval sem, ker so vsi izbruhnili v huronski krohot. A to me je samo

»A lahko zdaj damo na skoke?« se je spodbudilo. Saj je ravno sistem parti-oglasil Mile.

cipatorne demokracije na državni in lokalni ravni tisto, zaradi česar lahko

»Pa nehaj že s temi skoki,« je vzroji-sodelujemo pri vseh pomembnih odlo-la babi Zolda, ki se je očitno zagrela za čitvah. O tem smo ves čas razpravljali debato. »No, zakaj nam je še bolje?«

na faksu. Profesorjem je bilo še kako pomembno, da se že zdaj zavemo, kako

»Ker mi stari zdaj živimo zdravo in varno, lahko soustvarjamo rešitve skupnih pa nismo osamljeni. Zdaj lahko recimo družbenih problemov. Jasno, da hočem ostanemo dolgo doma, če si to želimo, in tudi jaz odločati o tem, kje in kako živim.

imamo celo brezplačno pomoč na domu.

Pomembno pa mi je tudi, da dobro

Ali pa se pridružimo takile fletni skup-

živijo ostali. Vsi moramo živeti dobro!

nosti,« je nadaljevala Magda.

Participativni proračun pa tudi v veliki meri pripomore k temu, da vsi sodelu-

»Jaz že nisem star, Magdica. Kar poglej jemo pri upravljanju. Uf, kar vroče mi je me, kako prekipevam!« Fred je spet postalo. Ko sem končal, sem pogledal začel poskakovati v fotelju, da je Mag-naokrog in vsi so me debelo gledali.

do, ki je še vedno sedela pri njem, kar razmetavalo.

Čez sekundo so se Fredova usta razlezla v širok nasmeh. Dvignil je svoj kozarec

»To že,« se ni dala Zolda, »ampak pomis-malinovca in mi nazdravil: »Od hudiča je lite še malo širše.«

ta mlada generacija, a ni, Magdica!« Niti Mile si ni upal vprašati, če lahko damo Vedno sem rad ugibal, zato sem posku-na skoke, tako udaren sem bil.

sil še sam. Predvsem pa sem pred svojimi starejšimi prijatelji hotel izpasti Zato pa me je babi Zolda gledala z ble-razgledan.

ščečimi očmi.





53


»No, Jon pa zna misliti širše,« je Imam nižji penzion kot ti! A lahko damo prikimala.

zdaj na skoke?«

»Hvala bogu!« je pribil Fred, »saj še ni

»To je penzija, ne pa plača, dragec,« je tak star prdec kot mi, da bi razmišljal rekla Zolda in ga tolažilno potrepljala.

samo o tem, kdo mu bo spekel kokice,

»Moški stare generacije (za katero se ji pa koliko korakov je hladilnik oddaljen niti slučajno ni zdelo, da ji pripada) še od kavča.«

vedno težko sprejemajo, da ima ženska boljše finance,« pa je skrivaj prišepnila

»Ej, Fred, ti ves čas razmišljaš vsaj še o meni.

eni drugi stvari,« se je zbudil Mile.

»Hej! Nehajta si šepetati!« se je znova Vsi so se zakrohotali, Magda še najbolj.

pritožil Mile.

»No, povej, babi Zolda, o čem si pa ti raz-

»Ja, to pa res ni nobena kultura javne-mišljala,« sem jo vprašal, ko so se pomi-ga dialoga,« sem se strinjal, ker še kar rili in je tudi Magda nehala ščipati Freda.

»Ja o tem, da nam gre zdaj veliko bolje zato, ker o vseh pomembnih rečeh ne odločajo le takile Fredi (pomežiknila je prijatelju, da se ne bi razburil), ampak so tudi ženske končno dosegle enakoprav-nost na vodilnih in odločevalskih položajih. Pa zdaj imamo vsi dostojne delavske pogoje ne glede na spol, raso, družbeni razred ali migrantski status … Plačne vrzeli med spoli ni več, torej smo vsi enakovredno plačani za enako opravljeno delo …«

»Ni res, Zoldi!« je naenkrat vzkipel Mile.

»Jaz prav dobro občutim plačno vrzel.

54

nisem nehal razmišljati o tem, kaj smo bila je na čelu splošne novinarske stav-se o neposredni demokraciji pogovar-ke, ki je pomembno prispevala k izbolj-jali na faksu. Med drugim tudi o tem, da šanju pogojev za novinarje.

zdajšnja kultura javnega dialoga temelji na argumentih in skupnem razu-

»Nič več brezzobi psi čuvaji!« je bilo mevanju, vanjo pa smo vključeni vsi.

geslo stavke, mi je povedala. Zelo se mi Ampak tega jim nisem razložil na glas, je dopadlo.

ker bi mi Fred najbrž spet rekel, naj ne pametujem.

»Neprimerljivo!« je vzkliknila Magda in s tem mislila na nekdanje in sedanje

»Vam bom jaz že dal kulturo javne-novinarsko poročanje.

ga dialoga!« Aha! Mile se je razkuril.

»Kakšna kultura pa je to, da nimam

»Zakaj, Magda?« se je začudil Fred. »Mene nikoli nobene besede pri tem, kaj bomo so pa včasih novice prav zabavale. Zdaj se gledali?! Poročila me vedno zamorijo in mi zdi vse, hm, malo bolj dolgočasno.«

to vam ponavljam večer za večerom.«

»Veš kaj, Fredo (Fredo mu je rekla le, ko Na to je Zolda pripomnila, naj ne pretira-je bila resna), tebe je zabaval ravno sen-va in naj se raje spomni, kako moreča so zacionalizem. Nekateri mediji so nekoč bila poročila včasih. Takrat, ko so mediji prav prispevali k segrevanju družbene-poročali o samih slabih stvareh, obenem ga ozračja. Danes pa poročajo celovito in pa je bilo že toliko lažnih novic, da človek dogodke postavljajo v kontekst, odpirajo res ni več vedel, kaj drži in kaj ne.

probleme, a tudi predstavljajo rešitve. In tudi informacijam zdaj lahko zaupamo,

»Ne govori,« se je strinjala Magda. Če ker gre za preverjena dejstva.«

kdo, je Magda vedela, kakšna je bila nekoč medijska situacija, sem pomis-

»Magdica, a ti slučajno pogrešaš staro lil. Rad sem se pogovarjal z njo, toliko službo? Eh, ti moja sindikalna borka.

je vedela. Velik del svoje delovne poti je Ampak zdaj vas skoraj ne potrebujejo bila predsednica novinarskega sindika-več, a?«

ta. Čeprav zdaj nikoli ne bi pomislil na to, ko si jo videl v njenem rožastem pred-

»Jasno, da nas!« je vzkipela Magda.

pasniku in z vijoličnimi lasmi, ampak

»Vedno je lahko še bolje. So pa standardi,





55


priznam, zdaj res dobri. In veste, zakaj?«

»Ali pa nas imaš tako zadosti, da boš kar migriral?« je pristavila svoje še Zolda, ki

»No, pa nam razodeni,« je zavzdihnil Fred.

ni izpustila nobene priložnosti za zbadanje Mileta.

Magda nam je kljub Fredovem mrščenju tako pojasnila še vse o uredniški avto-Magda pa nam je pojasnila, da je ravno nomiji. Uredništva niso več pod vplivom zadnjič v časopisu prebrala krasno politike in kapitala, ampak so močna in zgodbo o mladi športnici, Turkinji, ki se neodvisna.

je ustalila pri nas in zdaj vodi vadbo za starejše v naravi.

»Jaz bom kar šel!« je pribil Mile in že začel vstajati iz naslanjača. Očitno mu je

»Za zrele in modre, misliš?« jo je pri to, da ne more spremljati skokov, prišlo priči popravila babi Zolda. »Lahko do živega.

gremo poskusit.«

»A boš odpotoval kam daleč?« se je

»Absolutno!« je plosknil Fred. »Še dobro, pozanimal Fred.

da se k nam preselijo kakšni vročekrvne-

ži in malo poživijo tale zakrknjen narod.«

Magda ni bila zadovoljna z njegovim posploševanjem in ga je uščipnila v stegno. »Au!« je zavpil Fred. »A sem kaj narobe rekel? Ne maraš, da se ljudje priseljujejo?«

»Jasno, da je prav,« je Magda zamahnila z roko. »Sploh pa ljudem iz težkih razmer privoščim boljše življenje.« Za nekaj trenutkov se je druščina umirila, vsi smo se kar nekako hvaležno zamislili, kako lepo nam je na našem koščku planeta. Ni bilo povsod tako. So pa ljudje zdaj lahko vsaj varno in zakonito migrirali. Bili so





56


tudi ustrezno, gostoljubno sprejeti ter

»In ta zadnji skok je bil vznemirljivo pravično, hitro in učinkovito obravna-presenečenje za vse!« je vzhičeno zavpil vani. »Ni več toliko negotovosti in dol-komentator iz Vancouvra.

gega čakanja kot nekoč,« je razmišljala Magda, ki se je še kako dobro spomnila

»Ne, no! Ravno konec je!« Mile je zgledal starih časov. »Pa tudi begunci se zdaj potolčeno kot premočeno pišče. Celo lahko veliko hitreje vključijo, dobijo Zoldi, ki ga je sicer nadvse rada zbadala, delo tudi zaradi dobrih programov inte-se je zasmilil.

gracije, brezplačnih jezikovnih tečajev in podobnih ukrepov. Hitro postanejo

»Mile moj! Naslednje leto najamemo samostojni in pomembno prispevajo k avtodom in te z Jonom odpeljeva narav-razvoju skupnosti.«

nost na prvenstvo, kjerkoli že bo. A ne, Jonko? Potepali se bomo!«

»Skoki!« je kar naenkrat presekal debato Mile, in vsi smo se zdrznili. Uspelo se

»Jaaaa!« me je dvignilo s fotelja. Dobro mu je dokopati do daljinca, ki je s Fredo-sem jo poznal in vedel sem, da bomo to vega naslanjača zdrsnil na tla. Začel je tudi zagotovo naredili. Pogledal sem jo.

mrzlično prestavljati programe.

Oh, kako rad imam babi Zoldo in koliko dogodivščin me še čaka z njo.





57


Starejši in ostale ranljive skupine v 2050:

Dobrobit vseh družbenih skupin in posamezni-kov je prioriteta. Posledično ti živijo dostojno in izpolnjujoče življenje, v katerem je upoštevana njihova telesna avtonomija. Prav tako so vse družbene skupine enakovredno vključene v javno življenje.





58


Mediji v 2050: Javni mediji delujejo v javnem interesu. Ponujajo kakovostne in raznolike vsebine za najrazličnejša (tudi nišna) občinstva.

Zagotovljeno imajo stabilno, sistemsko in zadostno financiranje ter institucionalno neodvisnost od vsakokratne politike. Zasebni mediji imajo odgovorne in strateške lastnike.

Javnost medijem in novinarjem zaupa, ti pa spoštujejo profesionalne in etične standarde.

Participatorna demokracija v 2050:

Uveljavljena je neposredna demokracija.

Politična participacija je visoka, saj se prebivalci in prebivalke Slovenije dosledno vključujemo v državljanske procese.





59


Migracije v 2050: Migranti so v državah, kamor prispejo, sprejeti, pravno prepoznani in uspešno integrirani v družbo. Pot do tja je varna.

Enakost spolov v 2050: Vse posameznice in posamezniki smo v družbi obravnavani enakovredno. Ne glede na spolno identiteto ali usmerjenost imamo enake priložnosti in odgovornosti tako v javni kot zasebni sferi. Te ne temeljijo na stereotipnih ali esencialističnih predstavah o spolu. Ljudje prosto in brez diskriminacije odločamo o svojem telesu, te odločitve pa so spoštovane na vseh ravneh.

60

www.umanotera.org/2050