Te d n i k Glasilo Socialističhe z>^ez« i^eloynega ljudstva za Podravje ŠT. 47 PTUJ. dne 26. nov. 1965 Din 40 Letnik XVIII. •Tedntk« Izhal« ood tem tkralSa- otro tmenom oo M nov llKJi i» Ijp na oredlOM OWinsk h '»dborov SZDL Ptu) 1D Orrno* - t/dajs tavod »Tednik. Pttil - Odgovor- ni urednik: Antnn Bauman — OredniStvo In oprava Ptu) l^ae- kova 8 - Tel »M - St tek ra- čuna: NB Ptul 604-l»-«03-73 - TUka časopisno oodjetie »Mar4- tvsnikl tisk« — Rokop-Bov ne vr»- Camo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 20ftn at Inozemstvo »000 din OBČINSKA ZVEZA KULTURNO PROSVETNIH ORGA- NIZACIJ PTUJ VABI NA PROSLAVO V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE, KI BO V SOBOTO, 27. NOVEM- BRA T. L, OB 18. URI V DVORANI MESTNEGA KINA V PTUJU. NA PROSLAVI SODELUJETA MOŠKI PEVSKI ZBOR iN GLEDALIŠKA SKUPINA DPD »SVOBODA« PTUJ. Ob letošnjem dnevu republilce 29. november je praznik vseh nas in naše rcpublilic. Na ta dan se nam spomini vračajo v Bihač in Jajce, v dve mesteci v Bosni, ki sta bili gostiteljici zgodovinskih zasedanj AVNOJ, na katerih so bili položeni te- meljni kamni nove Jugoslavije. Zgodovinske noči 29. novem- bra 1943 je v Jajcu bila sprejeta nepreklicno dokončna odločitev naših narodov, da bodo sami gospodarji svoje usode, da bodo odnose med seboj urejali sami, tako kot najbolj ustreza njiho- vim življenjskim interesom in potrebam. Porajanje takšne skupnosti naših narodov je potekalo skozi več stoletij, v številnih bitkah, od katerih je bila zadnja, na- rodnoosvobodilna borba, najbolj krvava in odločilna. Ob sovraž- ni okupaciji se je naše ljudstvo znašlo pred najtežjo preizkušnjo v svoji zgodovini, pod vodstvom KPJ in tovariša TITA pa je na- šlo dovolj moči, da začne oboro- žen odpor proti nadmočnim fa- šističnim okupatorskim silam in domačim izdajalcem ter za izvojevanje revolucije. Po šti- rih letih bojev in trpljenja je naše ljudstvo izgnalo tuje zavo- jevalce, ki so z ognjem in me- čem posegli po naši zemlji, ter obračunalo s preživelimi uredit- vami na svojih tleh. Od 9. maja 1945, ko smo prvič praznovali dan zmage, nas loči že 20 let. Ko se danes spomi- njamo tistih dni nepopisnega veselja in sreče, nas navdaja ponos tudi zato, ker je naš osvo- bodilni boj služil za vzgled vsem tistim narodom, ki so bili pod fašistično okupacijo. Maja 1945 so še dogorevali ognji v požganih vaseh in poru- šenih mestih. Svoboda in neod- visnost bi bili samo goli besedi, če ne bi prišli do spoznaruja, da je treba obnoviti porušeno in zgraditi novo, če ne bi spoznali, da moramo z največjimi napori in odpovedmi dvigniti zaostalo državo na raven industrijsko razvitih dežel. Dve desetletji svobode in so- cialistične graditve pomenita v zgodovini le trenutek, vendar je bilo prav to obdobje pri nas od- ločilno. V tem času smo napra- vili najvažnejše korake pri pre- obrazbi naše dežele — iz za- ostale agrarne — v industrijsko državo, V vsakem od teh burnih dvajsetih let socialistične iz- gradnje smo dosegli velike uspehe v gospodarskem razvoju naše republike. V primerjavi z letom 1938 se je v letu 1964 povečal realni narodni dohodek za 3 in pol- krat, industrijska proizvodnja se je od osvoboditve do leta 1964 povečala za 6 in polkrat; v zadnjem desetletju je naraščala produktivnost dela za 5,5'/« let- no, v zadnjih letih pa smo v re- publiki zgradili letno po 8600 stanovanj. Hiter razvoj naše socialistično domovine se močno odraža v naši občini. Narodni dohodek, ki je še leta 1961 znašal 195.000 dinarjev na prebivalca, se je v letu 1964 povzpel na več kot 303.000 dinarjev. Družbeni bru- to produkt v industrijski proiz- vodnji se je od leta 1956 dvig- nil za 3,3-krat, v kmetijstvu pa za 4-krat. Blagovni promet se je v ob- dobju od leta 1956 do leta 1964 za 3-krat povečal. V povojnem obdobju je bilo v občini.zgra- jenih prek 1500 stanovanj, 6 no- vih šol in 6 zdravstvenih postaj. Ze v prvih desetih letih povojne graditve, to je do leta 1955 je bilo v občini elektrificiranih 146 vasi, medtem ko je pred vojno elektrika svetila le v 27 vaseh. Vzporedno z uspehi na pod- ročju gospodarstva in družbenih služb, ki predstavljajo osnovo za kvalitetnejše zadovoljevanje potreb delovnih ljudi, so se raz- vijali socialistični družbeni od- nosi, katerih bistvena vsebina je samoupravljanje. V manj kot sedmih letih po sprejetju sklepov II. zasedanja AVNOJ smo z uvedbo delavske- ga samoupravljanja začeli ures- ničevati geslo: tovarne delav- cem! S tem se je začel dolgotrajen in zapleten proces spreminjanja družbe v asociacijo svobodnih proizvajalcev. Uresničitev te na- loge bo zahtevala ogromne na- pore sedanjih in bodočih gene- racij, vendar smo se zanjo od- ločili zato, ker zaupamo v ustvarjalno moč delavskega raz- reda, v njegovo sposobnost, da upravlja proizvajalna sredstva in samostojno ureja odnose v družbi — po načelih socialistič- ne demokracije. Nadaljnji po- rast materialnih sil družbe in naša uspešnost pri zadovoljeva- nju naraščajočih potreb delov- nih ljudi sta odvisna od naše doslednosti pri sproščanju po- bud delovnih ljudi v samo- upravnih organih, ki so pre- tkali vse naše družbeno življe- nje. Samoupravljanje je v doseda- nji praksi dokazalo, da je v na- ših razmerah edina pot za spro- ščanje človekove ustvarjalnosti in za razvijanje zavesti o nujni medsebojni povezanosti vseh delovnih ljudi pri zadovoljeva- nju posameznih in skupnih inte- resov. Organi upravljanja izvr- šujejo pravico dejanskega odlo- čanja o vseh problemih delov- ne organizacije, prek skupščin, ki tudi dobivajo značaj samo- upravnih organov, pa še o vseh skupnih družbenih zadevah. Z novo ustavo smo tudi for- malno uzakonili vse pridobitve sistema samoupravljanja in dali jasne smernice za njihov dvig na višjo stopnjo. Nova ustava postavlja v ospredje delovnega človeka, njegove interese in njegove odnose v proizvodnji in delitvi. Nadaljnji napredek so- cialističnih družbenih odnosov lahko dosežemo samo s poglab- ljanjem samoupravljanja. Na dan republike merimo prehojeno pot, ocenjujemo uspe- he in govorimo o tistem, kar moramo storiti pri nadaljnji so- cialistični graditvi naše dežele. Kot posledica hitrega tempa graditve in subjektivnih slabo- sti so se v našem gospodarstvu v preteklem obdobju začeli po- javljati elementi nestabilnosti. Neposredni vzrok za nestabilna gospodarska gibanja predstavlja pretiravanje v izgradnji oziro- ma povečevanje vseh oblik po- trošnje mimo naših materialnih možnosti. Ti pojavi so bili pre- učeni na Vlil. kongresu ZKJ in zato je tovariš Tito v svoji no- voletni poslanici poudaril, da je v letu 1965 naša najvažnejša na- loga uresničevanje kongresnih zaključkov. Izvajanje kongresnih sklepov je bilo konkretizirano z refor- mnimi ukrepi. Ti ukrepi so bil! sprejeti v juliju 1965 — po ši- roki javni razpravi in so prav zato naleteli na odobravanje pri vseh naših delovnih ljudeh. Cilj reforme je kompleksno učinko- vanje na vsa področja družbe- nega življenja in zato ne more- mo govoriti samo o gospodarski reformi. Reformo je treba poj- movati kot splošno družbeno reformo, kot proces, s pomočjo katerega želimo na vseh pod- ročjih doseči večjo intenzivnost. V prizadevanjih za dosledno uresničevanje reformnih ukre- pov moramo zato iskati tiste rešitve, ki izboljšujejo izkorišče- nost vseh naših kapacitet. Gre nam torej za zaokroževanje, za kompletiranje kapacitet, za vla- ganje v obratna sredstva, za od- pravo ozkih grl, za povečevanje produktivnosti in storilnosti; ne pa za ekstenzivno širjenje, za investicije v zidove. Uspešnost naših naporov za izvajanje re- forme je odvisna od prizadevanj sleherne delovne organizacije in slehernega proizvajalca. Ta pri- zadevanja ne smejo nihati in popuščati, ampak morajo biti neprestano usmerjena k reševa- nju temeljnih vprašanj, ki jih odpira reforma, to pa so, razen omenjenih, predvsem: izboljša- nje organizacije dela, uvajanje sodobne tehnologije, povečeva- nje izvoza ter ustrezna delitev dela prek kooperacije in inte- gracijskih procesov. Reformni ukrepi krepijo sa- mostojnost delovnih kolektivov in materialno osnovo samo- upravljanja, kar se kaže v tem, da delovnim organizacijam osta- ja več sredstev. S tem se odgo- vornost delovnih skupnosti po- večuje, zlasti glede odločanja o razširjeni reprodukciji. Reformni ukrepi predstavlja- jo del gospodarsko stabilizacij- skih ukrepov, ki so bili temeljna značilnost naše ekonomske poli- tike zadnjih dveh let. Čeprav reformne ukrepe izvajamo šele nekaj mesecev, se na poglavitnih točkah našega gospodarstva že kažejo uspehi. V primerjavi z lanskim letom se je v prvih de- vetih mesecih letošnjega leta celotna proizvodnja v SFRJ dvignila za 5'/o (industrijska za 9"/o), investicije so nominalno sicer porasle, realno pa so se zmanjšale za 11 ®/o, pri čemer so porasla vlaganja delovnih orga- nizacij, izvoz je narasel za 20 "/o, s čimer bomo zmanjšal? naš zunanjetrgovinski pri- manjkljaj. Izpolnjujejo se tudi prizadevanja na področju zmanjševanja splošne potrošnje. Stabilizacija je bila dosežena tudi pri cenah industrijskih pro- izvodov, ki so se od avgusta do septembra povečale le za 1 "/o, obenem pa so porasle naše de- vizne rezerve. Tudi gospodarstvo naše občine izkazuje zadovoljive premike. V enoletnem obdobju, do 30. sep- tembra 1965, se je celotni doho- dek povečal za 23 "/o, dohodek pa celo za SI"/«. V tretjem tro- mesečju sta dohodek in čisti dohodek porasla za 18 Vo; pri delitvi čistega dohodka na oseb- ni dohodek in sklade pa smo do- segli razmerje 67 : 33, medtem ko je v prejšnjih obdobjih pre- vladovalo razmerje 80 :20. Ti podatki pričajo o uspehih, ki so bili doseženi s prizadevanji delovnih kolektivov, družbeno- političnih organizacij in vseh družbenih sil. Ko na današnji praznik govo- rimo o uspehih in dosežkih, pa delamo to v zavesti, da nismo izbojevali vseh bojev in prema- gali vseh težav. Našo družbeno usmeritev k nadaljnji afirmaci- ji človeka-samoupravlialca bo- mo lahko izpopolnili le, če bomo v celoti dosegli stabilna gospodarska gibanja, za kar prav v sedanjem obdobju vlaga- mo izredne napore. Osnovno je, da še vedno nismo dosegli tiste produktivnosti, ki hi lahko bila povsem zadovoljiva osnova za nadaljnje '"'"''•^^•'ianje In izva- janje reforme in dviga življenj- skega standarda. Vse napore delovnih organizacij in subjek- tivnih sil je treba zato kanali- zirati v tej smeri. Napori za večjo produktivnost so napori za krepitev materialne osnove naše družbe in bodo toliko uspešnejši, kolikor hitreje bomo dvignili splošni in strokovni ni- vo naših delovnih ljudi in koli- kor bolj bomo posamezniku omogočili, da se bo uveljavljal no svojih sposobnostih in zna- nja. Tudi na področju nagrajeva- nih še nismo odpravili vseh po- manjkljivosti. Merila za nagra- jevanje po delu so izdelana ve6 ali manj za nenosredno proir- vajalce, mp«item ko pri dniTiK nrevladnle rJA''*"- n«pbneea do- hodka po položaju, čeprav srne na stališču, da dosledno Izvaja- nje načela nagrajevanja po f«elu predstavila eno Izmed osnov za uveljavljanje reformnih ukre- pov. K Iskanju notranjih rezerv bi moral! pristopit! skrbneje kot doslej. S poenostavljenim! re- šitvami, k! vidijo Izhod le v od- puščanju delovne sile, zmanjše- vanju štipendiranja In podob- nih »varčevalnih« ukrepov, se delovne organizacije ne morejo vključiti v nove pogoje gospo- darjenja, ki jih karakterizira doslednejše uveljavljanje eko- nomskih zakonitosti. Nadaljnja važna naloga v pri- hodnjem obdobju je izpopol- njevanje našega družbeno-eko- nomskega sisff^ma. Pri zvezni skupščini že delujejo komisije, ki proučujejo vprašanja plani- ranja, režima cen, finančnega sistema, izvoza, blagovnega pro- meta, finansiranja šolstva in zdravstva. Kljub ugotovljenim težavam, katerih vzroki so v nevsklajenih materialnih možnostih in željah, da bi zamujeno čimprej nadok- nadili, nam doseženi uspehi omogočajo zadovoljstvo nad do- slej prehojeno potjo In utrjujejo nntimizem glede prihodnosti. Tako tudi Izpolnjujemo svoj dolg do borcev, ki so dali živ- ljenja za socialistično Jugosla- vijo. Na današnji dan, ob 22. rojst- nem dnevu naše republike, trd- no verujemo v bogatejši jutriš- nji dan vseh delovnih ljudi! Branko Bračko politični sekretar Obč. komiteja ZKS Ptuj TEDNI PO SVETU Svetovna konferenca o razorožitvi Politični odbor generalne skup- ščine je te dni končal splošno razpravo o sklicanju svetovne konference o razorožitvi. Sprejel je tudi še drug konstruktiven predlog, ki je zelo pomemben za resnejše in učinkovitejše reševa- nje tega najtežjega problema sodobnega sveta. Potem ko je sprejel resolucijo, da naj odbor osemnajstorice v 2enevi nujno nadaljuje delo in poišče spora- zum za prepoved širjenja jedr- skega orožja, je politični odbor z ogromno večino glasov «:preiel tudi resolucijo o sklicanju sve- tovne konference o razorožitvi, na katero bodo povabili vse dr- žave sveta. Konferenco bodo sklicali še pred koncem leta 1967, bo pa verjetno na Dunaju. Dunajska vlada je namreč že pooblastila svojega zunanjega ministra dr. Bruna Kreiskega, naj predloži avstrijsko glavno mesto kot kraj te pomembne svetovne konferen- ce. Resolucijo o sklicanju svetov- ne razorožitvene konference je prpravla skupina 36 nera/vr- (Nadaljevanje na 2. sirarn) Delovnim ljudem v ptujski občini, v sosednih občinah ter v ostalih delih naše domovine želimo prijetno praznovanje dneva republike in mnogo uspehov za procvit v ivseh republikah. OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SVET ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINSKA GASILSKA ZVEZA TER OSTALE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA V OBČINI PTUJ. Stran 2 »TEDNIK« ~ petek, 26. novembra 1965 Stran 2 Pred dnevom republike otvoritev kol(ošje farme Trgovsko podjetje »Perutni- na« Ptuj pripravlja za 15-letnico delavskega samoupravljanja in za 60-letnico delovanja podjetja slovesnost, ki bo 27. novembra 1965. Ta dan ob 10. uri bo v mali dvorani občinske skupščine Ptuj svečana seja delavskega sveta. Nanjo je podjetje pova- bilo tudi nekaj predstavnikov političnih organizacij, občinske skupščine in gospodarskih orga- nizacij. Na svečani seji bodo seznanili prisotne o razvoju in vlogi de- lavskega samoupravljanja v podjetju, o delovanju podjetja ter o njegovi vlogi v družbeni skupnosti, sklepali pa bodo o podelitvi diplom in pohval čla- nom delovne skupnosti. Po svečani seji bo otvoritev in ogled objektov farme kokoši na Selah. Za celotni kolektiv podjetja »Perutnina« bo interna sloves- nost 28. novembra 1965 z isto- časno proslavo za dan republi- ke. VJ. . 11-LETNICA OBRATOVANJA V KIDRIČEVEM Tovarniški odbor sindikata tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo je pri- pravil proslavo za 11. obletnico obratovanja te tovarne. Prosla- va je bila 19. novembra 1965 v dvorani restavracije v Kidriče- vem. Proslava se je pričela s kon- certom godbe na pihala, konča- la pa z gledališko predstavo, z dramo »Dvajset let pozneje« v izvedbi SNG Maribor. Slavnostni nagovor je preči- tal predsednik delavskega sveta Viktor Prelog. V njem je med drugim poudaril: »V letošnjem letu smo doživeli velik gospo- darski preobrat, ki je dobro znan pod naslovom — gospodar- ska reforma. Mnogi kolektivi so morali pričeti z razmišljanjem o preusmeritvi svoje proizvod- nje In o rentabilnejšem gospo- darjenju. Zaostreni pogoji go- spodarjenja, ki jih je prinesla gospodarska reforma, našega podjetja niso mogli bistveno prizadeti. Temu smo se izognili ravno zaradi tega, ker se je naš kolektiv na čelu z vodstvom podjetja 11 let trudil za moder- no organizacijo dela, za avtoma- tizacijo posameznih obratov in mehanizacijo obratov, ki jih ni mogoče avtomatizirati. Nedvomno so mnogo pripo- mogle k doseženim uspehom tudi politične subjektivne sile, kot je to sindikalna organizaci- ja, organizacija ZK, mladinska organizacija in druge družbeno politične organizacije v okviru podjetja. Ugotovimo lahko, da so te tako imenovane subjektiv- ne sile vedno tesno sodelovaile pri pomembnih odločitvah, ki jih je sprejemalo naše podjetje bodisi v samoupravnih organih ali po vodstvu podjetja. Prepričan sem, da je zavest našega kolektiva že na taki raz- vojni stopnji, da bo znal razvi- jati in nadaljevati pričeto delo in da bo stremel za tem, da bomo tudi v bodoče dosegali vidne uspehe, tako na področju proizvodnje kot na razvoju družbenega standarda naših de- lavcev. Pripravljeni smo vložiti vse svoje znanje in moč v raz- širitev in povečanje našega pod- jetja, ker se zavedamo, da si lahko ustvarimo boljšo bodoč- nost edino z večjo produktiv- nostjo dela. Ob tej priložnosti naša zahva- la vsem, ki so kakorkoli sode- lovali z našim podjetjem, in vsem članom kolektiva, ki so z nami tesno in plodno sodelovali od pričetka proizvodnje dalje, k prazniku pa posebno čestitam vsem članom kolektiva, ki so v letošnjem letu dopolnili 10-letni staž v našem podjetju. V imenu delavskega sveta podjetja mi je v posebno zadovoljstvo in čast, da lahko s tega mesta kot pred- stavnik najvišjega organa upravljanja zaželim vsem vam in vsem članom kolektiva ter njihovim svojcem iskrene čestit- ke k prazniku.« Vsi navzoči predstavniki in člani kolektiva so bili s prosla- vo zelo zadovoljni in so po njej ostali v restavraciji na družab- nem večeru. VJ. Ptuj bo imel komercialno banko Upravni odbor Komunalne banke v Ptuju je kot ustanovi- teljski odbor bodoče komercial- ne banke v Ptuju na sestanku 19. novembra 1965 obravnaval s predstavniki gospodarskih in drugih organizacij ter občinske skupščine kreditno problemati- ko v letošnjem letu in situacijo banke v zvezi reorganizacije po novem zakonu o bankah. Zakon o gospodarsko plan- skih ukrepih v letu 1965 določa restriktivnejšo in selektivnejšo kreditno politiko, vsled česar so se zaostrili pogoji kreditira- nja in ostrejši so tudi kriteriji kreditne sposobnosti uporabni- kov kreditov. Narodna banka kot emisijska banka vodi stro- go kontrolo pri vseh poslovnih bankah, ali se kratkoročni kre- diti pravilno prelivajo v določe- ne namene in da ti krediti ne bi povzročili nove kreditne eks- panzije z vsemi negativnimi po- sledicami v našem gospodar- stvu, ki jih odpravlja naša go- spodarska reforma. Pri izvrše- vanju -svoje kontrolne funkci- je ocenjuje Narodna banka de- lo poslovnih bauk pri kreditira- nju onih organizacij, ki že do- slej niso dovolj skrbele za po- trebna lastna obratna sredstva, pač pa so ta prelivala v osnov- na sredstva. Taka finančna po- litika organizacij lahko povzro- či zelo resno situacijo in velike težave, kajti z novo emisijo de- narja za pokrivanje primajklja- ja v obratnih sredstvih ni raču- nati. Komunalne banke kot poslov- ne banke morajo pri izvajanju ukrepov kreditne politike poka- zati čimveč elastičnosti in opreznosti, da se v največji me- ri preprečijo morebitne gospo- darske škode, ki lahko nasto- pijo kot posledice restriktivnih ukrepov. Mnogo je problemov, s katerimi se srečujejo organi- zacije v tem obdobju. Eden iz- med splošnih pojavov v gospo- darstvu je pomanjkanje obrat- nih sredstev trajnega značaja. Ker se trajna obratna sredstva oblikujejo iz istega vira kot sredstva za investicije, je po- manjkanje obratnih sredstev toliko večje tam, kjer so orga- nizacije skrbele le za vlaganje v investicije, pri obratnih sred- stvih pa so računale na bančne kredite. Občutna omejitev banč- nih kreditov, ki predstavljajo emisijo denarja, pa je finančno politiko podjetij doslej zelo spremenila. Komunalna banka Ptuj je v letošnjem letu večkrat sezna- njala s predstoječimi ukrepi vse kreditirane in tudi ostale organizacije in jih predvsem opozarjala na pravilno upora- bo lastnih sredstev in na pogo- je kreditne sposobnosti. Napori v tem pogledu niso izostali in na ptujskem območju v nobeni organizaciji ni takih težav, ki bi bile nerešljive, temveč jih bo s treznim gospodarjenjem s sredstvi lahko rešiti v krajši ali nekoliko daljši dobi. Tudi zad- nja kontrola Narodne banke je v Komunalni banki Ptuj ugoto- vila zadovoljivo stanje in pra- vilno usmerjanje bančnih kre- ditov v določene namene kljub temu, da so kratkoročni krediti v letošnjem obdobju večji. Sma- tramo, da ni namen raznih go- spodarskih ukrepov povzročati težave v porastu proizvodnje in prometa, temveč se mora zdrava in ekonomična proizvod- nja ob racionalnem gospodar jenju s sredstvi stalno večati in spodbujati delovne kolektive k vedno večjim proizvodnim uspehom in večji akumulaciji. Tako so organizacije na dan 31. 12. 1964 razpolagale z 2.572 mil. din. kratkoročnih bančnih kreditov, dne 31. 10. 1965 pa s 3.921 mil. V istem obdobju je bilo teh kreditov odobrenih v skupnem znesku 9.991 mil. din in vrnjenih 8.642 mil. din. Po- leg teh kreditov so znašali 31. 12. 1964 potrošniški krediti 1.694 mil. din, na dan 31. okto- bra 1965 pa 1.384 mil., torej so bila v tem obdobju mnogo več- ja vračila kot pa nove odo- britve. Zaradi opisanih ukrepov kre- ditne politike pri kreditiranju obratnih sredstev se je bistve- no spremenilo tudi vlaganje v investicije. Predvidenih mve- sticijskih sredstev je manj, in te je treba razporediti na no- vih kriterijih. Zato je bilo po- trebno skrčena investicijska sredstva nameniti predvsem na one objekte, ki so v gradnji že več let in kjer so glavni krediti odobreni s strani zveznih bank. To velja predvsem za kmetij- stvo, v katerem sta največja investitorja Kmetijski kombinat Ptuj in Perutninarska farma. Letošnja transa za kmetijstvo znaša 2.062 mili j. din in je do konca oktobra že porabljena za 88 %. Pri teh investicijah so znatno zajeta tudi lokalna sred- stva s strani samih kmetijskih organizacij in tudi banke. Osta- la lokalna sredstva, ki izvirajo iz družbenih občinskih skladov in iz kreditnega sklada banke, pa so namenjena deloma za ne- gospodarske investicije (grad- nja nove šole v Majšperku). de- loma pa za investicijska vlaga- nja ostalih gospodarskih panog. Banka je s sredstvi iz lastne akumulacije tudi sofinancirala potom Splošne gospodarske banke SRS nove energetske objekte v naši republiki in je v I ta namen že nakazala 192 milij. din investicijskih sredstev. Sredstva, s katerimi razpola- ga Komunalna banka v Ptuju, so bila posebej dobrodošla po- sameznim gospodarskim orga- nizacijam, ki zaradi prehodnih težav niso mogle prejeti kredi- tov iz sredstev Narodne banke ali pa zaradi pogojev restrikci- je do teh sploh niso upraviče- ne. Banka je namreč takim or- ganizacijam odobrila začasne kredite, ki so omogočili začasno odstranitev težav v poslovanju, v znesku 115 milij. din. Z ukinitvijo stanovanjskega sklada v prihodnjem letu bo potrebno misliti na bodoči na- čin gradnje stanovanj. Pri tem gre za dokončanje stanovanj- skih objektov, ki so že v grad- nji, kakor tudi za nadaljnje kreditiranje individualnih gra- diteljev, ki so bili zadnja leta deležni posojila iz stanovanjske- ga sklada za hitrejše dokonča- nje gradnje oziroma vsehtve. Potreba po primernih stanova- njih je velika, vsled česar bi se morala gradnja brez prekinitve nadaljevati. V zvezi reorganizacije bank in ustanovitve komercialne ban- ke v Ptuju je bil na sestanku prikazan splošni kreditni oziro- ma finančni potencial sedanje komunalne banke. Skupni kre- ditni potencial banke je leta 1961 znašal 8.583 mil. din, leta 1965 pa 22.318 mil. din. Potroš- niški krediti so znašali 102 mil. din, letos pa so že znašali 1.694 mil. in so v zadnjih mesecih v opadanju, kot že omenjeno. Hranilne vloge so leta 1961 zna- šale v tedanji komunalni banki (Nadaljevanje na 5. strani) Te dni po svetu (NADADeVANlE S 1. STRANI) š^enih držav, katerim se je pri- ključilo še sedem članic svetov- ne organizacije. Za resolucijo je glasovalo 91 držav (med njimi tudi ZSSR, ZDA in Velika Bri- tanija) in nihče proti. Glasova- nja se je vzdržala samo Franci- ja. Ta resolucija sloni v celoti na enem izmed sklepov kairske konference nevezanih držav. Poziv kairske konference, ta poziv zdravega razuma in res- nične skrbi za zagotovitev miru in napredka v vsem svetu, je že leto dni pozneje zadel na ugod- na tla v svetovni organizaciji. Posebno pomembno je to, da se- danja resolucija vsebuje tudi priporočilo, da bi na svetovno razorožitveno konferenco pova- bili »vse države«, to pomeni, da tudi tiste, ki niso članice OZN. Tcrej tudi Kitajsko in Indone- zijo, ki je demonstrativno izsto- pila iz svetovne organizacije. Brez dvoma so k sprejemu te resolucije veliko prispevala tudi pozitivna stališča treh izmed pe- tih velikih sil, ki so v resnici tudi glavni posestniki jedrskega orožja. Te velesile so na ta na- čin dokazale svojo pripravlje- nost, da bodo na najbolj univer- zalnem zborovanju preučile usod- no vprašanje sodobnega člove- štva, kot je oborožitev oziroma razorožitev. S tem pa je zatlel še en žarek upanja na medna- rodnem političnem vidiku. Toda nič manj pomembno ni niti to, da je duh beograjske in kairske konference nerazvrščenih prodrl v takšne sfere, za katere so doslej sodili, da so nedostop- ne za kakršno koli angažiranost s pozicij miru in miroljubne ko- eksistence. 2e sam ta prodor ne glede na izhod bodoče konfe- rence pomeni nov kakovosten korak naprej, hkrati pa morda tudi največji dosežek letošnje- ga zasedanja generalne skupšči- ne. Ostali dogodki DVAJSETLETNICA FAO Agencija za kmetijstvo in prehrano OZN (FAO) s svečanim zasedanjem v Rimu praznuje dvajsetletnico svojega obstoja. Dosedanji dejavnosti agencije, podatkom, ki so jih zbrali in uredili njeni strokovnjaki, se moramo zahvaliti, da smo z vso jasnostjo spoznali probleme la- kote, ki grozi pretežnemu delu človeštva. Agencija za kmetijstvo in pre- hrano številnih velikih proble- mov sicer sama ne bo mogla re- šiti, je pa v okviru svojih mož- nosti že doslej pomembno poma- gala pri uvedbi modernizacije in znanstvenih metod v kmetijstvu v nerazvitih predelih sveta. V tem pa strokovnjaki vidijo tudi največji del trajne rešitve prob- lema lakote In pomanjkanja, ka- teremu sta izpostavljeni dve tre- tjini naglo naraščajočega sve- tovnega prebivalstva. VOJAŠKI UDAR V KONGU Odkar je kongovski predsednik Kasavubu razrešil Moiza Com- beja dolžnosti predsednika vla- de in odkar je kongovski par- lament izglasoval nezaupnico vladi Evarista Kimbe, so se no- tranjepolitični odnosi v Kongu vedno bolj zaostrovali. Toda v četrtek, 25. novembra, je prišlo do dramatičnega pre- okreta, kajti poveljnik kongov- ske armade general Josef Mobu- tu je izvedel državni udar in odstranil z oblasti predsednika Kasavubuja. General Mobutu se je sam proglasil za šefa države, za predsednika vlade pa je ime- noval polkovnika Leonarda Mu- lamba. Ker ni še podrobnejših poro- čil, je trenutno težko reči, ali pomeni ta vojaški udar ponov- no zmago Combeja, ali pa se ne- srečna dežela ob Kongu pribli- žuje vojaški diktaturi, KONFERENCA OAD V RIU DE JANEIRU Pred dnevi se je v Riu de Ja- neiru vendarle začela druga iz- redna konferenca Organizacije ameriških držav. Ta konferenca je kraj, kjer je najbolje mogoče videti vso globino krize te poli- tične organizacije. Čeprav konferenca poteka brez javnih spopadov, je očitno, da v latinski Ameriki mrgoli proble- mov, ki terjajo vedno hitrejšo rešitev. To velja predvsem za težke gospodarske probleme. Ameriškemu zunanjemu ministru sicer ni uspelo pridobiti večine latinskoameriških držav za usta- novitev stalnih medameriških vojaških sil, dobil je pa načelen pristanek večine držav za usta- novitev »vojaške in Ideološke meje« okrog latinske Amerike. Konferenca se je sporazumela tudi, da bodo sklicali nov izre- den sestanek držav — članic OAD, na katerem naj bi izvedli reformo medameriškega sistema. JEDRSKO OROZJE V ZAHODNI NEMČIJI Ameriški časnik Ne-w York Times je pred dnevi ob)av;] se- stavek, ki je neprijetno priza- del Johnsonovo administracijo. Piše namreč, da so zahodnonem- ška letala že šest let opremljena z atomskimi bojnimi glavami, prav tako tudi letala ostalih dr- žav — članic NATO in da Wa- shiington nad tem orožiem nima dovolj učinkovitega nadzorstva. Ameriško zunanje ministrstvo je priznalo točnost teh trditev, vendar poudarja, da ima Wa- shington s sistemom »dvojnega ključa« popolno nadzorstvo nad tem orožjem in da ga nihče ne more uporabiti bre? oreišniega dovoljenja predsednika Johnso- na Stran 3 »TEDNIK« — petek, 26. novembra 1965 Stran 5 Proti zmanjševanju praviQ zavarovancev- limetov v Ptuju Je bilo v petek, 19. novembra 1965, posvetovanje ne- toterih kmetovalcev z raznih območij ptujske občine z republi- fiKimi in zveznimi poslanci socialnozdravstvenega zbora, s pred- Bednikom Občinskega odbora SZDL Franjom Rebernakom, s pred- sednikom sveta za zdravstvo občine Ptuj dr. Aleksandrom Poz- nlkom in drugimi o predlogu osnutka republiškega zakona o zavarovanju kmetov. Namen tega posvetovanja je bil zbrati od kmetovalcev mnenje o določilih v predlogu osnutka, ki obravna- vajo pravice zavarovanih oseb in financiranje sklada. Na tem posvetovanju se je izkazalo, da so določila v osnutku zakona, ki se nanašajo na 7. člen osnutka, nesprejemljiva, ker bistveno zmanjšujejo obseg pravic, ki so bile priznane po dose- danjem zakonu o kmetijskem zavarovanju, pa čeprav so glede otroškega varstva razširjene. Po tem členu bi bile črtane v glav- nem vse pravice, ki so bile priznane z 9. členom dosedanjega zakona glede zdravstvenih storitev, za katere so plačevali zava- rovanci od 10 do 75 odstotkov stroškov. Te pravice se- nanašajo na ambulantno zdravljenje, na preglede in zdravljenje bolnika na domu, na zdravljenje v splošnih in specialističnih bolnicah, na porodniško pomoč doma in v bolnišnici, na bolnično zdravljenje raka in leukemije ter drugih malignih obolenj, na zdravljenje sladkorne bolezni, na bolnično zdravljenje življenjsko nevarnih poškodb, na izdiranje zob itd. To pomeni, da bi morali zavaro- vanci te storitve v bodoče sami plačati v celoti. Na posvetovanju so navzoči kmetovalci povedali, da bi to odvzemanje pravic zavarovancem pomenilo ponovno poslabšanje možnosti zdravljenja ljudi s podeželja, in so odločno zahtevali, da bi moral dosedanji obseg pravic ostati neizpremenjen, poleg tega pa bi se morale razširiti pravice na brezplačno otroško var- stvo do starosti 15 let, na brezplačno zdravstveno varstvo pred, med in po porodu in na možnosti tudi na brezplačno zdravstveno varstvo ostarelih nad 75 let. Poslanci so predočili v zvezi s temi predlogi navzočim problem financiranja sklada, še posebno glede na to, ker zahteva temeljni zakon o kmečkem zavarovanju po- polno samofinanciranje sklada, kar pomeni, da bi v bodoče po- vsem odpadel dohodek, ki so ga doslej vplačevali od katastrskeoa dohodka v ta sklad kmetje-delavci. Ta dohodek pomeni v ptujski občini okrog 30 milijonov dinarjev. Poleg tega pa odpade še dohodek, ki so ga doslej plačevale iz proračuna občinske skup- ščine. To pomeni za ptujsko občino nadaljnjih 30 milijonov di- narjev. Ob popolnem samofinanciranju in ob uveljavitvi zgornjih pravic bi morali katastrski dohodek kmetovalcev obremeniti v republiškem povprečju z 18,3-odstotnim prispevkom za socialno zavarovanje. Kmetovalci v ptujski občini bi bili potemtakem obremenjeni na katastrski dohodek s skupnimi dajatvami v I. okolišu z 62,30/o prispevkom, v II. okolišu z 49,3"/o, v III. okolišu z 42,3«/o in v IV. okolišu z 18,3% skupnimi dajatvami. Pri tem nastane vprašanje, kako bi prenesla gospodarska moč našega kmetijstva v občini takšno obremenitev, čeprav so se cene kmetijskim pridelkom neko- liko spremenile v korist kmetovalcem. Ce bi ostale kmetovalcem pravice, ki jih predvideva osnovni zakon, bi plačevali nad 12% prispevka za socialno zavarovanje in tudi celotne zdravstvene usluge. Kljub zmanjšanim pravicam bi znašala taka obremenitev za kmetijsko gospodarstvo letno okrog 35.000 dinarjev, pri raz- širjenih pravicah pa 44.700 dinarjev. Razlika v znesku samem ni velika, v pravicah pa je občutna. V razpravah med kmetovalci v ptujski in v ostalih občinah se bo nedvomno izkazalo, da se zlepa ne bodo odrekli pravic, ki so bi-le že doslej uveljavljene, čeprav bodo morali za to nekaj doplačevati. V ptujski občini se bo prav gotovo za najboljšo, re- šitev zavzela tudi občinska skupščina, ki se dobro zaveda, da so bila kmetijska gospodarstva že doslej v ptujski občini maksimalno obremenjena z davkom na katastrski dohodek na ta način, da je predpisana osnova tj. katastrski dohodek v maksimalnem znesku in v tem primeru prednjači pred ostalimi občinami v socialistični republiki Sloveniji, da ne primerjamo ostalih področij v državi. Kot se sliši, se tudi v drugih občinah v SR Sloveniji zavze- majo kmetovalci in tudi politične organizacije za to, da dosedanjih pravic zavarovancev kmetov ne bi zmanjševali, temveč po mož- nosti razširili na zdravstveno varstvo otrok, nosečnic in porodnic ter ostarelih ljudi. V občini Šmarje pri Jelšah, v Slovenski Bi- strici in drugod so odločno za takšno rešitev in vsebino določil novega zakona. S. V. Mladina in njeni problemi VECJE zavzemanje za reševanje MLADINSKIH PROB- LEMOV. VEC IDEJNOSTI v pouku v OSNOVNIH ŠOLAH. v OBČINI 0RM02 21 aktivov ZMS. Na območju občine Ormož je 21 aktivov ZMS. Od teh je 13 vaških, 4 so na šolah in 4 v de- lovnih organizacijah. Vsebina dela aktiva se ni bistveno spre- menila. Vaški aktivi so se ukvar- jali s šiportno, kulturno prosvet- no in zabavno dejavnostjo. Med ostalim so prirejali športna sre- čanja, zabave, pripravili nekate- ra odrska dela, organizirali po- učne izlete in drugo. V enoletnem obdobju je mla- dina na območju občine dosegla določene uspehe, toda s tem se še ni moč zadovoljiti. V aktivih delovnih organizacij je bilo opa- ziti, da vsi niso imeli dovolj or- ganiziranega dela, niso se dovolj zanimali za proizvodnjo, pred- vsem pa se je mladina premalo zanimala za strokovno in druž- beno politično izobraževanje. V obdobju zadnjega leta je mladi- na sodelovala v raznih političnih in gospodarskih akcijah. Idejna vzgoja mladine Je po- glavitna skrb aktivov. Mladega človeka je treba pravilno vzga- jati v duhu našega razvoja in socialistične ureditve. Nenehno ga Je treba usmerjati in praktič- no dokazovati pomanjkljivosti, slabosti in napake ter nakazati, kako bi jih odpravili. Za aktivnost aktivov ZMS je odločujoče vprašanje, ali smo mladini dali primerne pogoje za delo. Ali smo nudili mladini do- voljno in pravočasno pomoč in ali smq se dovolj zanimali za njene probleme in težave? Pereč problem je postala v le- tošnjem letu mladina Ormoža. V mestu ni bilo aktiva in mladina je bila prepuščena cesti. Oprem- ljeni mladinski klub v Ormožu ni služil pravemu namenu. Ne- kateri mladinci so igrali karte v klubu in postali mladinski pre- stopniki. Delo mestnega aktiva ZMS v Ormožu se je izboljšalo pred kratkim, ko so ustanovili mladinski aktiv in ga kadrovsko okrepili, Mladinski aktivi bi morali us- pešneje spodbujati in usposab- ljati svoje člane za delo v druž- beno političnih organizacijah. Osnovne šole naj bi nudile otro- kom v času obveznega šolanja več idejne in politične vzgoje. Tako bi šole pripravljale poleg rednega pouka mladino za druž- beno in društveno delo. Pove- zava med mladinskim aktivom, društvi, krajevno organizacijo SZDL in ostalimi družbeno po- litičnimi organizacijami na ob- močju krajevnih centrov bi mo- rala biti boljša. S tem bi več m.ladine navdušili za posamezno delo v društvih in množičnih or- ganizacijah in načrtno vzgajali mlade vrste članov ZK. Precej mladine iz območja ob- čine se izobražuje na srednjih, višjih in visokih šolah. Nekaj mladincev se poklicno usposab- lja za razne poklice za potrebe našega gospodarstva. Obveščanje ni problem samo v delovnih organizacijah, tem- več tudi v mladinskih aktivih. Nekatera vodstva aktivov niso svoj;h članov pravočasno obve- ščala v preteklem obdobju in |ih seznanjala s problemi in teža- vami. V delovnih organizacijah bi bilo prav sklicati razširjene sestanke, na katerih naj bi mla- dina reševala r*azne proizvodne probleme, govorila o organizaciji proizvodnje, o kadrih, o nagra- jevanju, o izobraževanju in o popolnejšem obveščanju. Večje sodelovanje bi moralo biti tudi med mladino in sin- dikalnimi podružnicami. D. R. CENE TRŽNE CENE POVRTNINE IN SADJA V PTUJSKI POSLO- VALNICI »POVRTNINE« (PRI MAGDI) Grozdje — 300, hruške — 350, jabolka I a — 300, jabolka II a — 220, orehi (jedrca) — 2600, slive (suhe) — 650, ajdova ka- ša — 420, ječmenova kaša — 180, prosena kaša — 335, ba- nane — 490, limone — 390, man- darine — 430, rozine — 750, smokve (celofan) — 750, smokve (venci) — 750, radgonski biser 1 1 — 830, kapelski biser 11 — 586, vino rdeče 1 1 — 380, vino belo 11 -r- 420, vino rdeče 2 1 — 650, vino belo 21 — 1040. jaj- ca — 52, med — 420, sir 1700, vrečke (papir) — 300, cvetača — 230, ohrovt — 130, perteršilj — 220, solata (endivija) — 200,, špinača — 200, zelje (sveže) — 66, zelje (rdeče) — 130, zelena — 120, redkev (črna) — 100, če- sen — 350, čebula II a — 120, krompir — 90, korenček — 120, pesa (rdeča) — 130, paprika (vložena) — 334, kumare (vlo- žene) — 426, koruza — 110, pše- nica — 120, proso — 170, fižol (prepeličar) 390, fižol (enobarv- ni) — 230, radenska 11 — 86, slatina donat 11 — 90. Pred zamenfavo turisfičnih obiskov med Ptiifeiii in krafi v sosedni Avstriji Sporazumno z gostinskim podjetjem »Haloški biser« Ptuj je obiskala v nedeljo, 21. novem- bra 1965, Ptuj skupina 25 av- strijskih turističnih informator- jev raznih avstrijskih turističnih agencij in združenj, in sicer na pobudo podjetja »Steirerbus« iz Gradca. Na svojem potovanju po Avstriji in v Radence je ta skupina obiskala tudi Ptuj, kjer jih je sprejel direktor podjetja Rudi Bratec. V Ptuj so prišli z namenom, da bi se seznanili s posebnostmi Ptuja kot važnega turističnega mesta z zgodovinskimi in drugi- mi znamenitostmi, ■ z zgodovin- sko zanimivo okolico, z gradovi Bori, Dornava, Hrastovec, z ostanki gradu Vurberh. z gradom na Ravnem polju, v Statenber- gu, z zgodovinsko znamenito cerkvijo na Ptujski gori, s Tra- koščanom, Ormožem in samim ptujskim gradom, kjer je mno- go zanimivega za vsakogar iz preteklih dob in iz sedanjosti. Na nekatere jih je opozoril v sobotni izdaji tudi časopis »Wahrheit«. Reden obiskovalec Ptuja g. Saltuari je napisal čla- nek »Od Petoviuma do Petovia«. Po zgodovinskem materialu, ki mu je bil na razpolago, in po ne- kaj lastnih zapažanjih in vtisih je hotel v svojem sestavku av- strijskim turistom dopovedati, da naj spoznajo svojo najbližjo slovensko okolico, ki jih Ho raz;- vedrila in razveselila s kultur- nimi bogastvi iz minulih dob. z ugotovitvami o sedanjem pri- zadevnniu generacij v pogojih socialistične ureditve ter s spo- znanjem haloških vin in drugih snecialitet tukaišniih krajev, rlasti pa s spoznaniem gosto- liuhnih in sarnozavestnih prebi- valcev, ki radi zameniaio lju- beznivo be.=;edo tudi s turisti iz bli^iih in daljnih krajev. V nedelio popoldne so si ogle- dali turistični delavci iz večjih ^vstriiskih mest in krajev, z Dunajem in Gri'-'''^ na čelu, kleti obrata »Slovenske gorice«, kjer so poskušali razna vina, nato pa so se na skupni večerji pogovorili s predstavnikom tu-' rističnega društva Ptuj tovari- šem Jugovičem, ki jih je v ime- nu turističnega društva Ptuj tu- di pozdravili, in z direktorjem »Haloškega bisera« Rudijem Bratcem o obiskih v prihod- niem letu, ko ne bo več potre- ben za Avstrijo in Jugoslavijo vizum. Predstavnik podietia »Steirer- bus« g. Tomv^sch je poudaril, da ie mnogo možnosti za izmeniavo turističnih izletov na obeh stra- neh in da bo sedaj vsem turi- =:tičnim delavcem v večjih me- ;tih in kraiih mnogo lažje ismerjati v Ptuj svoje turiste, ^er so Ptuj osebno spoznali in se tudi prepričali, da ima Ptuj mnogo zanimivega za mladino n za odrasle. Naslednii dan so lamreč vsi skupai obiskali še nuzej, ki ga še večina med nji- ■ni ni videla, in so tudi v njem . '■ideli mnogo poučnega in zani- nivega. Na tiste turistične delavce 5z iosedne Avstrije, ki so bili to- !:rat prvič v Radencih in v Ptu- u, pa tudi za ostale, ki so bili :e večkrat tukaj, so napravili laši ljudje prijeten vtis, zato so idpotovali domov v prepričanju, ia bodo lahko ob koncu nasled- ijega leta ugotavljali, da je obo- estranski turistični promet do- egf-1 namen, zaradi katerega so okrat obiskali Ptuj in Radence . Stran 4 »TEDNI K« — petek, 26. novembra 1965 Strnn 4 Več zanimanja za reševanje mladinskih problemov Na občinski konferenci ZMS v Ormožu so izvolili 17-članski komite in 3-člansko revizijsko komisijo. Iz svoje sredine je izvolil komite Antona Praprotnika za predsednika. Na letošnji mladinski občinski konferenci v Ormožu so delegati in ostali iznesli številne proble- me mladih, ki zadevajo nekate- re aktive in mladince. Skoraj vsi aktivi v občini se ukvarjajo s težavami zaradi pomanjkanja prostorov za sestanke in čuva- nje najnujnejše dokumentacije. Taki pogoji dela onemogočajo večjo aktivnost mladine, kar se odraža v njihovih uspehih. Nezadostni stiki mladine z ostalimi družbeno političnimi organizacijami in društvi v kra- jevnih centrih povzročajo, da je mladina večkrat prepuščena sama sebi. brez potrebne mate- rialne in družbeno politične podpore. Delo vaških aktivov je usmerjeno predvsem v športno, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost. Prirejali so razna športna srečanja, zabave, pri- pravili so se na nekatera odr- ska dela in organizirali so nekaj skupnih izletov. Izobraževanje je v socialistič- ni družbi osnova za nadaljnji hitrejši napredek in razvoj. Tre- ba je vzgojiti sposobnega člove- ka, ki bo naš razvoj in družbene težnje znal zagovarjati in izva- jati v praksi. Zato je prevlado- valo na konferenci splošno mne- nje, da naj v bodoče šole po- svetijo več skrbi idejnosti po- uka. Društvena dejavnost mladih se predvsem odvija v raznih društvih in klubih. Mladina ak- tivno dela v gasilstvu, v strel- stvu in drugje. Kulturno pro- =;vetna dejavnost se ni bistveno razlikovala letos od prejšnjih let. Pomembnejša pevska zbora sta v Središču in v Ormožu, kjer sta tudi oddelka glasbene šole. Najbolj priljubljen šport P'-" mladini je strelstvo. Na konferenci je bilo tudi pre- cej opravičljivih pripomb glede zaposlovanja mladih. Na po- družnici Zavoda za zaposlovanje delavcev v Ormožu je prijav- ljenih 61 mladih, ki nimajo za- poslitve. Izmed teh so se vrnili nekateri pred kratkim od voja- kov in za njih ni ustrezne zapo- slitve. Mladi so vložili letos 81 prošenj za sprejem v uk delov- nim organizacijam v občini. Od teh je bilo sprejetih le 19 mla- dincev in mladink, drugi pa so ostali doma. Iskanje novih de- lovnih mest postaja v manj raz- vitih občinah resen problem mladine, ki je tudi družbeni problem. Ostane vprašanje, kam z mladino s podeželja, če ne do- bi ustreznih učnih mest? Naša skupna naloga je, nuditi mladim ustrezne pogoje za iz- obraževanje, da si pridobijo ustrezne poklice in s tem kvali- fikacijo. V zadnjih petih letih je kon- čalo osnovni šolski pouk na ob- močju občine Ormož 1896 učen- cev, od teh pa je uspešno kon- čalo osmi razred 974 učencev ali 51,4 «/o. Skoraj polovica mladih nima pogojev za napredovanje, saj nima končane popolne osem- letke. Delavska univerza Ormož se vsestransko zavzema in raz- širjuje svojo izobraževalno de- javnost, toda za izobraževanje odraslih ni dovolj zanimanja med samo mladino. Praksa kaže in tudi mnenje nekaterih diskutanlov je vzbu- dilo na konferenci precejšnje zanimanje, predvsem tisto, kako je treba aktivneje delati z mla- dino, ji nuditi več vsestranske pomoči, jo pravilno in pravo- časno usmerjati in vključevati v družbeno koristno delo, V delovnih organizacijah bi naj zaposlena mladina posveča- la več skrbi proizvodnim pro- blemom, ki jih je trDba reše- vati v duhu gospodarske refo; me. Večja produktivnost dol, poostrena disciplina na delov- nem mestu, večje varčevanje, uvajanje novih strojev in teh- noloških procesov v proizvod- njo zahtevajo v delovnih orga- nizacijah gospodarjenje po no- vem. Mladina zavzema po- membno mesto in družbeno vlo- go v našem razvoju, zato je dolžna o vseh teh vprašanjih in problemih, ki tarejo naše gospo- darstvo, temeljito spregovoriti in tako po svoje vplivati na hi- trejši napredek v gospodarstvu. Delo društev in družbeno po- litičnih organizacij naj bo ko- ordinirano. To bo omogočilo, da bo delo društev in družbeno po- litičnih organizacij permanentno in učinkovito. Krajevne organi- zacije SZDL naj bi v bodoče nudile več pomoči vaškim akti- vom. Sestajanje mladine naj bi bilo v prostorih, ki služijo po- trebam SZDL, ZK in ostalim množičnim organizacijam in društvom. Mladinske konference so se udeležili tudi politični sekretar občinskega komiteja ZK DRA- GO PINTARIC, predsednik ob- činske skupščine FRANC NO- VAK, predsednik občinskega odbora SZDL VLADO OZBOLT, predsednik občinskega sindikal- nega sveta ALOJZ BALAZiC, MARJAN EKART, zastopnik centralnega komiteja ZMS in predstavnik mladine občine Ljutomer. Sklepe mladinske konference bo formirala komisija za sklepe In jih bo razposlala v vednost vsem aktivom ZMS v občini. Na konferenci so izvolili 17-članski občinski komite in tričlansko revizijsko k »-^-i-s^^o Za predsednika občinskega ko- miteja ZMS Ormož je bil izvo- ljen Anton Praprotnik. D. R._ DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Center za družbeno izobraže- vanje pri Delavski! univerzi Ptuj je povabil dne 18. novembra na prvi skupni sestanek vse, ki so se vpisali v intenzivne oblike za družbeno politično izobraževa- nje. Po številu vpisanih lahko sodimo, da je zanimanje za to obliko izobraževanja veliko. Se- stanek sam )e bil namenjen razpravljanju o organizacijskih vprašanjih, prav tako pa tudi vprašanjem programa in metod dela. Sestanka so se poleg slu- šateljev udeležili tudi predstav- niki tistih organizacij, ki so ka- drovale slušatelje v to obliko izobraževanja. Predsednik sveta Centra za družbeno izobraževanje Zdravko Turnšek je v, uvodu izrekel že- ljo, da bi Center za družbeno izobraževanje dosegel svoj smo- ter v tem, da bi slušatelji, ki gredo skozi njegove izobraževal- ne oblike, pridobili dovolj po- trebnega znanja za uspešno re- ševanje vsakodnevnih družbeno političnih, gospodarskih in dru- gih vprašanj, s katerimi se sre- čujejo pri svojem delu v delov- nih in družbenih organizacijah. Oblike izobraževanja se bodo usmerile na problemsko obrav- navo snovi, vsebinsko težišče pa bo na sedanjosti. Tako bo tako izobraževanje odraz resničnega življenja in bo dalo uporabno znanje. Organiziranih bo tudi več tribun za razčiščevanje ne- katerih aktualnih vprašanj. Prvi oddelek, ki bo imel svoje izobraževalno delo ob ponedelj- kih in četrtkih, začne z rednim delom v četrtek, 2. decembra, drugI oddelek pa, ki bo imel svoje delovne ure ob torkih in petkih, začne z rednim delom v petek, 3 decembra. Delovni prostor imata oba oddelka v sej- ni dvorani na bivšem magistra- tu. Prostor bo v kratkem tudi primerno opremljen. Štiridnevni seminar za obrat- ne kuhinje, ki ga je organiziral Center za vzgo'jo potrošnika pri Delavski univerzi Ptuj, je kon- čan. Program je zajemal osnov- na načela za zdravo prehrano, snov o standardizaciji receptov, o serviranju in porcioniranju jedi, o živilih, o ravnanju z jed- mi in ostanki jedil, o transporti- ranju hrane, o osnovnih pravilih higiene v prehrambnih obratih. Teorija je bila združena tudi s prakso, tečajnice so si ogledale tudi obratovanje v kuhinji in pralnici splošne bolnišnice. Za seminar večina obratnih kuhinj gospodarskih organizacij ni pokazala dovolj razumevanja In so poslale na seminar svoje kadre le: »Perutnina« Ptuj, Za- vod za komunalno dejavnost. Strojne delavnice in Kmetijski kombinat, obrat »Slovenske go- rice«, Ptuj. O tem, kako potekajo preda- vanja, ki so namenjena kmetij- skim proizvajalcem, smo že več- krat poročali. Danes vzporejamo dva izobraževalna centra, ki ji- ma je bilo namenjeno predava- nje o zaščitnih sredstvih v rast- linski proizvodnji) to sta center Desternik in center Stoperce. Poročilo za Desternik pravi: Pre- davanja ni bilo, ker je bilo pre- malo poslušalcev; 4 odrasli, 2 mladinca. Poročilo Iz Stoperc pa pravi: Predavanje .je bilo dobro organizirano. Vaški aktiv in ostali so se potrudili, da je pri- šlo kljub težkim vremenskim prilikam (polec^ica!) kar lepo število ljudi. 40 jih je bilo. Obisk bi bil še znatno "•ečji, če bi ne bilo tal<.o slabega vreme- na. V razpravi so navzoči zelo živahno sodelovali. Verjetno drugič tudi Dester- nik ne bo zaostajal in se bodo tisti, ki jim je namenjen ciklus predavanj iz kmetijstva, teh pre- davanj tudi v polnem številu udeleževali. Delavska univerza se opravi- čuje vsem tistim, ki jim ne bo mogla v celoti ali po v skladu z željami uresničevati izobraže- valnega programa, ker se pri iz- vajanju lahko opira le na svoje tehnične zmogljivosti. , _ . Iz tisočletne zgodovine Ptuja 14 PTUJ V NOVEM VEKU V prvi polovici 16. stoletja postaja Ptuj spričo v^dno bolj pogostih turških napadov in vdorov na Štajersko važen bra nik v obrambnem sistemu vzhodno štajerskih mest m tr- gov. 2e v srednjem veku je Ptuj predstavljal pomembno trgov sko središče za trgovino iz Ogrske proti Italiji, obenem pa važno izvozniško mesto doma- čih (po nemških listinah >nem- ških«. to je neogrskih) vin na Koroško in Salzbiirško. Z napre- dovanjem Turkov in z njihovo zasedbo velikega dela Ogrske j- ta trgovina skoraj povsem pre- nehala, S tem pa je bila tudi močno prizadeta obrtniška de- javnost ptujskih meščanov. V tem časa so bili gospodarji Ptuja še vedno salzburSki nad- škofje. Na gradu so imeli po ukazu deželnega glavarja veliko zalogo streliva in orožja. Utrje- no mesto in skladišče orožja ter streliva na gradu pa ni oviralo Turkov, da ne bi mimo Ptuja ropali in divjali navzgor do Dravske doline in na srednjo Štajersko in se po isti poti naj- večkrat skozi Haloze, vračah s svojih roparskih pohodov, težko obloženi s plenom in s štc* ilni- mi tijetniki. Ohranjeno poročilo iz leta 1552 nam govori o tem, da so Turki tec^a leta 5 dni ko- rakali mimo Pinja. Tedaj «io s ptujskega jrrarlii kii-raj/no stre- ljali na turško vojsko — ver- jetno brez večjega uspeha — in porabili nad tri stote smod- nika, tri plošče in še 25 fuiitov gvinca, pokvarili lepo število pušk in izstrelili 362 krogel iz pušk. Iz velikega topa so — ta- ko pravi poročilo — malo stre- ljali, vsak dan zjutraj in zvečer. Ptuj - trdnjava proti Turkom Deželni knez štajerski, cesar Ferdinand, je uvidel, da je tr-- bs Ptuj močneje utrditi. Sku- šal je zbrati primerna denarna sredstva v ta namen. Ker jih v deželni blagajni in v njegovi lastni ni bilo — to je bila v no- vem Veku stalna bolezen dežel- ne oprave in njenega vladarja — so morali pomagati deželni stanovi (cerkveni knezi, vitezi in grofje) — zemljiški po??estniki — in mesta. Tako je tudi cesar Ferdinand 1. maca 15"^8 odredil razpis pJaz sem luteranka in hočem kot taka ži- veti in umreti.€ Sicer pa komi- sija zlasti proti ženskam ni na- stopala strogo. Tudi Marenzije- vo je škof odpustil z opominom, naj vsaj ne daje nikomur po- hujšanja; češ saj od ene ženske ne zavisi toliko. Vendar pa je leta 1610 tudi Marenzijevko za- dela težka kazen. Kljub visoki starosti je morala v treh tl.eh zapustili nu'sto Ptuj. čez 14 dui pa tudi deželo Štajersko. Novo versko gibanje se je v Ptuju le počasi jmlejrlo in konč- no zamrlo. K temu so mnogo pripomogli kapnrini. ber^iški red sv. Frančiška, ki jim je cesar Ferrlinand leta 1615 podaril na vzhodni strani mesta bli/u cer- kve sv. O/balta hišo z zemlji- ščem in jim dal tam zgraditi majhno cerkev. Temeljni kamen za to cerkev je položil S. sep- tembra 1615 ljubljanski škof Tomaž firen. ki je pri tej pri- ložnosti tudi hirmal "^24 oseb. Večjo eerkev je dal kapueinom /graditi leta 1625 novi lastnik ptujskega ffradu baron Janez Ulrik Fggenher?. Tz vizitaeijskera zapisnika se- ko\-ske Sfrnn % Sndikati Grosuplja in Ptuja sodelujejo .Stiki, ki jih je leta 1962 spo- sta\il Občinski sindikalni svet (.rosuplje s Ptujem, so prispe- vali k temu, da so sindikalni delavci (irosuplja 23. oktobra 1965 obiskali Ptuj. To je bil nji- hov drugi obisk v Ptuju. Na skupni seji predsedstev obeh občinskih sindikalnih svetov, ki je bila v Ptuju, sb razpravljali o t«Tn, kako daleč je razvit si- stem delitve osebnih dohodkov po delu in kako so sindikati or- ganizirali in vključili svoje članstvo v izvajanje gospodar- ske reforme oziroma v reševanje perečih problemov, ki so jih po- Azročile spremembe novih go- spodarskih ukrepov. Gosti iz Cirosuplja pa so se še posebej zanimali za razvoj socialistične- ga kmetijstva v ptujski občini. Obiskali so delovni kolektiv Kmetijskega kombinata Ptuj, ter si ogledtili vinogradniška pod- ro-čja v Zavrču in Podlehniku, kjer so ugotovili, da so kmetij- ski delavci v Halozah s svojim marljivim delom dosegli v raz- voju slovenskega vinogradništva nad vse lepe uspehe. Zraven vprašanj s področja sindikalne- ga dela, so se gosti zanimali za kulturne in zgodovinske zname- nitosti. Ob odhodu so povedali, da je Ptuj mesto, ki se ga spla- ča obiskati, saj nudi vsakemu obiskovalcu toliko dragocenih vrednot v ptujskih muzejih in v mestu, sama okolica pa je tako lepa, da človeka vabi. da vedno znova in znova prihaja v njeno sredino. Glede na io, da so sindikalni delavci iz Grosuplja Ptuj že drugič obiskali, je bila dolžnost ptujskih sindikalnih delavcev, da se odzovejo večkratnemu povabilu iz tega mesta. Pred- stavniki zveze sindikatov ptuj- ske komune so 21. novembra 1965 obiskali Občinski sindikal- ni svet v Grosuplju, kjer so bili zelo toplo sprejeti. N'a skupni seji obeh f>redsedstev sindikal- nih svetov so razpravljali o na- logah sindikatov ob reelekciji vodilnih kadrov v delovnih or- ganizacijah in o us'klajevanju samoupravnih aktov delovnih organizacij z ustavo in novo s^prejetimi zakoni. V razpravi pa so izmenjali tudi izkušnje o vsebinskih in kadrovskih pri- pravah na občne zbore sindikal- nih svetov. Izmenjava izkušenj je bila zelo koristna, saj je več- urni razgovor potekal o najbolj aktualnih problemih in nalogah sedanjega časa. Po razgovorih^ v Grosuplju so si sindikalni delavci iz Ptuja skupaj z Grosupeljčani ogledali živinorejski obrat Kmetijskega kombinata Grosuplje v Ivančni Gorici. Nato so obiskali rojstno hišo slovenskega pisatelja Josi- pa Jurčiča v prijazni vasici Muljavi. Ogledali so si nato še dolino Krke in znamenito Ta- borsko jamo, v kateri najdemo številne podobne lepote kot v Postojuski jami. Splošni vtis, s katerim so se ptujski sindikalni delavci vrnili iz grosupeljske občine je, da je Dolenjska zelo lepa pokrajina s številnimi turističnimi zanimi- vostmi, lepo urejenimi vaškimi središči. Ceste so .mnogo lepše kot v ptujski občini, pa tudi go- stinstvo je zelo dobro organizi- rano, da zadovolji vsakega gosta. Ob odhodu iz grosupeljske občine je predsednik Občinske- ga sindikalnega sveta Grosuplje Beno Marjetic naročil sindikal- nim delavcem iz Ptuja, naj iz- ročijo vsem članom sindikatov ptujske občine in občanom to- ple, delovne in tovariške po- zdrave treh tisočev in sedemsto- tih članov sindikatov grosupelj- ske občine ter iskrene čestitke ob dnevu republike. Izrazil je tudi željo, da bi se sodelovanje uspešno razvijalo med sindikal- nimi organizacijami grosupelj- ske in ptujske občine tudi v bo- doče. FB Delavska univerza Pluf Predavanja v IC SZDL Sreda, 1. decembra: DESTERNiK: Obdelava zemlje (globina kuJtiviranja, zatiranje škodljivcev v zemlji čas zatira- nja in obdelave zemlje); predava Pranko Voljič, inženir Predava- nje bo ob 18.30 uri v šoli. sprem- ljano bo z episkoD projekcijami. MAJSPERK: Kaj vemo o po- tresih in kaj naj bi deli o njih. Predava ob diapozitivih Jože Vra- tič. Začetek ob 18.30 url v šoli. ROGOZNICA: O telesnem In duševnem razvoju predšolskega otroka bo v šoli za starše preda- vala Anica Sobočan. Četrtek. 2. december: CIRKOVCI: Jože Vratič bo pre- daval o tem, kaj vemo o potresih in kaj naj bi vedeli o njih. Zače- tek ob 18.30 url. Prostor določi krajevni odbor SZDL. STOPERCE: Za kmetijske pro- lzvalalc2 bo na vrsti tretje pre- davanje, to govori o obdelavi zemlje. Predavatelj je Branko Volič PTUJ: V šoli »Franca Osojnl- ka« bo za starše predavanje o te- lesnem in duševnem razvoju pred- šolskega otroka* predava Anica SoboCan. Začetek ob 17. url Petek, 3. decembra: MARKOVCI: »Tudi v naši ob- čini nam poplave ne prizanaSajo« je predavanie, ki ga bo Imel Jo- že Vratič. Začetek ob 18.30 url. POLENSAK: Gmienje zemlje. Predava Matko Žemljic. Predava- nje bo spremljano s filmom. Za- čelel< ob 18.30 uri v šoli. PTUJ: Zrelost za zakon in !?- bira zakonskecra ovariša; preda- va v SZ na gimnaziji ob 11.30 Kristina Sepec. PTUJ: O spolnem življenju In sodobnem urejevanju rojstev ore- dava v šoli starš? »Ivana'55po- lenjaka« dr. Ciril Korpar. Zače- tek ub 17.30 uri. Ptuj bo imel komercialno banko ' (Nadaljevanje z 2 ?tranl) 63 mil. din, od bivše mestne in zadružne hranilnice pa je bilo prevzeto 61 in 73 milijonov din. Letošnje stanje hranilnih vlog pa je nad 520 milijonov. Osnovna sredstva banke so leta 1961 znašala nekaj nad 9 milijonov, sedanja pa nad 55 milijonov. Povečanje osnovnih sredstev se nanaša predvsem na lastne poslovne prostore in na obnovljeno mehanizacijo, tako da se vsa knjiženja opravljajo s knjižnimi stroji. Komunalna banka je v obdobju 1961—1964 povečala svoje sklade od 58 mil. dinarjev v letu 1961 na 414 mil. din v letošnjem letu, v čemer je zajet kreditni sklad iz zad- njih dveh let v znesku 258 mil. dinarjev. Iz opisanega stanja so navzo- či predstavniki lahko ugotovili, da sedanja komunalna banka v Ptuju v celoti izpolnjuje po- goje po zveznem zakonu, da lahko nadaljuje poslovanje kot komercialna banka. Ustanovi- tveni zbor banke bo 17. januar- ja 1966 v Ptuju, kar je že tudi objavljeno v zveznem uradnem listu 46/65 Situacija banke in področnega gospodarstva daje dokaj trdno osnovo za bodoče dobro gospodarjenje in da bo bodoča komercialna banka v Ptuju lahko s svojimi sredstvi in s pomočjo organizacij v pri- hodnjem obdobju igrala še ob- čutnejšo vlogo v nadaljnjem razvoju gospodarstva in sploh komune. Ne sestanku so bila navzo- čim pojasnjena še razna vpra sanja v zvezi z ustanoviteljski mi dolžnostmi in pravicami, o pogojih za pridobitev enega glasu v zboni banke, kakor tu- di o nadaljnji možnosti odobra- vanja investicijskih kreditov bodoče komercialne banke. Ta delovni sestanek je dose- gel svoj namen, saj so navza či zvedeli marsikaj pomembne- ga in važnega za njihovo bodo- če poslovanje in o novi banki, ki jo bodo ustanovili, kakor tu- di sploh o kreditni politiki v letošnjem letu, ki se bo v bi- stvu prav gotovo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. J. B. BEDA, KI JO JE MOGOČE PREPREČITI Borba za človeško življenje, za njegovo zdravje in dolgo življenje — to ni samo borba proti boleznim. Zelo potrebno je preprečevati tudi vse ne- srečne primere, ki so v svetov- nem merilu avtentični bedi. Po podatkih svetovne zdrav- stvene organizacije je na svetu na prvem mestu umrlji- vost zaradi obolenj srca, na drugem zaradi zločestih ote- klin, na tretjem mestu pa za- radi nesrečnih primerov. Iz poročila mednarodne orga- nizacije dela, ki je bilo objav- ljeno po koncu vojne, je raz- vidno, da je v obdobju med 1939 in 1945 letom umrlo kot rezultat nesrečnih primerov v podjetjih ZDA več ljudi kot na bojiščih. V letu 1959 je bilo v ZDA skoraj 4.000.000 nesrečnih pri- merov. V Franciji se dogajajo nesrečni primeri, ki se končajo s smrtjo ali imajo za posledico izgubo zmožnosti za delo, pov- prečno vsaki dve minuti. Celo v tako majhni državi, kot je Švi- ca, je število profesionalnih po- škodb preseglo 200.000 na leto. Razen profesionalnih poškodb pa grozeče raste število cestnih katastrof. Na cestah umre vsak dan več kot 1.000 ljudi. Na Ja- ponskem je bilo v letu 1964 nad 15.000 ljudi žrtev prometnih ne- sreč, v ZDA pa je v devetih mesecih istega leta bilo ubitih 54.570 ljudi, približno 1,200.000 pa je bilo poškodovanih. V Špa- niji so zabeležili lani 61,274 pro- metnih nesreč, pri katerih je umrlo 2.488 ljudi, 56.550 pa je bilo poškodovanih. V Veliki Bri- taniji odpade na vsakega mr- tvega zaradi prometnih nesreč 15 težko poškodovanih in 40 lahko poškodovanih. V Zahodnem Berlinu so regi- strirali lani nad 51.000 promet- nih nesreč, zaradi katerih je umrlo 520, ljudi. ' 15.870 pa je bilo poškodovanih. V ZDA je bilo leta 1958 škode zaradi nesrečnih primerov za 5.500 milijonov dolarjev. Družbeni pomen nesrečnih primerov je v nekih državah tako velik, da so ustanovili v Veliki Britaniji društvo za pre- prečevanje nesrečnih primerov. Odbori tega društva so po vsej državi. V Franciji proučuje poseben institut nesrečne pri- mere. Analiza nesrečnih primerov, ki imajo za posledico človeške žrtve, kaže, da bi v največ pri- merih bilo mogoče nesrečo pre- prečiti. .lasno je. da je potrebno napo- vedati najodločnejši boj nesreč- nim primerom in da se vanj morajo vsi vključiti. liščeni vred oskrunjena, ker so tam pokopali krivoverce. Žup- nik je Janez Ripšer, dober in pošten mož. Drugi kaplan je 7ornaž Pulisani, Dalmatinec. Tega je ptujski župnik ob Jur- jevem postavil za kaplana iz- ven obzidja mesta Ptuja pri cerkvi sv. Ožbalta, kjer se opravlja bogoslužje v slovan- skem jeziku. Božja služba se \rš\ vsako nedeljo in ob praž- il ikili.c Cesar Jožef II. je leta 1786 ukinil obenem z dominikanskim samostanom tudi kapucinskega. Zgradbe obeh samostanov so dolga desetletja in celo poldru- go stoletje služile vojaškim na- menom. Danes imajo v nekda- njem dominikanskem samostanu svoje prostore ptujske kulturne ustanove: muzej, knjižnica iii arhiv; nekdanji kapucinski sa- mostan s cerkvijo na prejšnji Ljutomerski cesti pa je še da- nes' vojaško skladišče. Razvoj - propadanje mesta Zgodovina Ptuja v 17. in 18. stoletju je v podrobnostih še malo raziskana. V številnih po- žarih je propadlo ogromno zgo- dovinskega gradiva. Bazne kro- nike nam podajajo le podatke o raznih dogodkih, ki so zade- vali to mestece ob Dravi in po- vzročali njegovo neizbežno pro- padanje. Razvoj mesta Ptuja v novem veku nam do neke mere kažejo" tudi naslednji podatki. Leta t?15 reformirano ptuj- sko pravo našteva imena me- ščanov oziroma meščanskih hiš, ki jih je bilo tedaj 226. Ce pomnožimo to število s tedaj običajnim številom prebivalcev ene hiše, namreč s sedem, je imel Ptuj v začetku novega ve- ka približno 1.600 prebivalcev. (Se leta 1834 je imelo mesto sa- mo 1.700 prebivalcev.) Leta 1572 navaja razpis izred- nega davka od ognjišč 178 hiš z 288 dimniki. V mestu je tedaj živelo in delovalo 65 obrtnikov, ki so zastopali 27 različnih obr- ti. Razpis osebnega davka leta 1652 nudi naslednje podatke: v 168 meščanskih in v 27 svobod- nih hi^ah živi 435 meščanov (plemstvo ni šteto), 57 vdov, 32 kmečkih hlapcev in 16 dekel ter 83 dninarjev ali gostačev. Popis iz leta 1640 ugotavlja, da je v odličnejših in skrom- nejših ptujskih hišah skupno 264 ognjišč. Po velikih požarih leta 1684, 1705 našteje popis iz leta 1708 samo 122 naseljenih hiš in 43 hiš. ki so bile v požarih uni- čene in niso naseljene. Leta 1744 ima mesto samo 120 naseljenih hiš in 79 po po- žaru istega leta uničenih. Leta IS'^? ima mesto 207 hiš in lela 1895 s predmestjem Kanižo 270 hiš. Za Ptuj v 17. in 18. stoletju so, kakor za mnoga druga slo- venska mesta, značilne in usod- ne vojne nevarnosti, izbruhi kuge in pogosti požari ter dru- ge nesreče, o katerih nam iz tistega časa poročajo stare kro- nike. AK — Zgodovinski arhiv Nadaljevanje prihodnjič Faksimale mestnega statuta iz 14. stoletja Sfrnn ? »TEDNIK« — petek. 2fi novemKr« lofis Sfrnn 7 Za dosledno izvajanje sklepov samoupravnih organov s skupne seje občinskega komiteja ZKS Ptu] In plenuma občinskega sindikalnega sveta v sredini novembra letos bo zani- mivih za politične in tehnične priprave v zvezi z bližnjimi kon- ferencami in z razpisom delpvnih mest 24 direktorjev po dolo- čilih Ustave k že opisanim še nekaj ugotovitev in stališč Ob- činskega komiteja ZKS Ptuj. Politika čvrste roke? Politični sekretar Branko Brač- ko je v zvezi z bližnjimi konfe- rencami in s kadrovsko politiko pojasnil, da predstavlja v druž- benih organizacijah kadrovska pnlitilca del osnovne dejavnosti, zato jo moramo nujno obravna- vati s stališča vloge, nalog in metod dela posameznih izmed njih. Družbeno ekonomski pro- cesi, kot je na primer gospodar- ska reforma, vodijo do močne diferenciacije stališč znotraj druž- benih organizacij. Ob izvajanju reforme se je izkazalo, da si že- lijo nekateri politiko čvrste ro- ke. Nekateri bi se radi izognili pri operativnem poseganju odlo- čitvam samoupravnih organov, drugi so zopet pasivni in se sprašujejo, ali bomo dosledni ali ne ter se nadejajo interven- cij na razne rešitve. Kadrovska politika je močan instrument družbenega napredka, zato daje- mo prek nje podporo posamez- nim idejnim tokovom znotraj delovnih organizacij. Gre seveda za to, da znamo pravilno izbrati in katerim idejnim tendencam bomo dajali podporo. Če gle- damo spet s stališča reforme, potem dajemo podporo tistim, ki se zavzemajo za njeno dosledno uresničenje, za povečanje proiz- vodnje, za boljše gospodarjenje nasploh, ker si le tako lahko za- gotovimo uspehe. Center za idejno povezavo v družbenih organizacijah bi se naj članstvo usposabljalo za uspešno delovanje v sistemu so- cialistične demokracije oziroma v samoupravnih organih. Vod- stva družbenih organizacij zato ne morejo nastopati kot nekak- šna oblast, ampak kot center idejne povezanosti svojih čla- nov. Aktivnost članstva mora bi- ti usmerjena v boj proti nega- tivnim pojavom in v prizadeva- nja za nadaljnji družbeni napre- dek ter v razreševanje nastopa- jočih protislovij. Ne gre nam za aktivnost 'zaradi aktivnosti sa- me. Vodstva družbenih organiza- cij morajo biti faktor idejne po- vezave svojih članov. Sestanki organizacij torej ne morejo biti zato, da bi hodili njihovi člani nanje samo po napotke, temveč zato, da bi na njih sodeloval vsak član pri oblikovanju poli- tike in pri formiranju stališč. Zatoj moramo tudi pri izbiri vod- stev družbenih organizacij paziti na to, da bodo izvoljeni takšni tovariši, da bodo znali v orga- nizacijah ustvarjati primerno sproščeno vzdušje za razpravo in uveljavljanje progresivnih stališč. Tudi to je ena izmed na- log kadrovske politike. Prednost uglednim druž- benim delavcem z mišljenjem, da morajo biti vodstva družbenih organizacij produkt nekih idealnih shem v odnosu na strukturo članstva, se ni mogoče strinjati. Osnovno je namreč to, da je treba v vodstva družbeno političnih organizacij vključevati zgledne družbene delavce, ki se odlikujejo po svojih naprednih stališčih, sicer bi se lahko zgodilo, da ne bodo mogla predstavljati vodstva idej- nega središča in tudi ne bodo mogla opraviti svojih nalog. 6 sami reelekciji je bilo več povedanega v prejšnjem sestav- ku pod naslovom »Politične in tehnične priprave za izvršitev ustavnih določil o vodilnih kad- rih v podjetjih in zavodih«. Ko je tolmačil politični sekretar Branko Bračko še o vodilnih de- lovnih mestih v gospodarskih organizacijah in zavodih, je med drugim poudaril tudi to, da po- stajajo vodilna delovna mesta, zlasti direktorski položaj, v no- vih pogojih gospodarjenja druž- beno vedno pomembnejša in od- govornejša, marsikdaj pa zaradi neutemeljenih in neumestnih kri- tik tudi manj privlačna. Funkcije direktorja ali drugih vodilnih delavcev je potrebno zato stro- kovno in družbeno pravilno vrednotiti, niti podcenjevati ali precenjevati. K pravilnemu vred- notenju vodilnih mest lahko ravno reelekcija mnogo doprine- se. Ob njej bi se moral položaj vodilnih delavcev v delovnih skupnostih s premišljenim kad- rovskim izborom še okrepiti. Glede odločanja o tem, kdo naj bo bodoči direktor v tej ali dru- gi delovni organizaciji, je Bran- ko Bračko pojasnil, da mora od- govoriti na vprašanje, ali je treba direktorja in druge vodil- ne delavce v delovnih organiza- cijah zamenjati ali ne, sam ko- lektiv. V delovni skupnosti se mora utrditi zavest, da je odslej delovna skupnost odgovorna za to, kakšnega direktorja bo ime- la. Kolektivu pripada odločitev o zamenjavi ali o ponovnem ime- novanju za direktorja. Direktor je organ upravljanja, to pa ne pomeni, da ga delavski svet le izvoli in razreši, temveč tudi to, da je kolektiv odgovoren za nje- gov izbor in da je direktor odgo- voren delavskemu svetu za svo- je delo. Čvrsta roka samouprav- nih organov V diskusiji o prednjih vpraša- njih se je več časa zadržala pri pojmu politike čvrste roke — članica občinskega komiteja ZKS Lojzka Stropnikova. Politike čvr- ste roke ne moremo pripisovati samo posameznikom, temveč jo lahko priznamo tudi organom upravljanja, pa ne v negativ- nem, temveč v pozitivnem smi- slu. Razumljivo je, da si želijo po kolektivih čvrste roke in si- cer v tem smislu, da so organi upravljanja dosledni v izvajanju svojih odločitev in sklepov, da ne dovolijo, da bi jih upravni aparat izmaličil ali jih ne bi iz- vršil, da bi zavlačeval njihovo izvršitev ali pa da bi se jim iz- ognil. Npr. občinska skupščina ne dovoli upravnemu aparatu, da bi prekoračeval ali zoževal nje- ne odloke in sklepe, temveč si je zagotovila, da jih pravočasno in dosledno izvaja. Ce tega ne bi tako izvrševal, bi to zahtevali odborniki, ki na terenu takoj občutijo, kako izvršuje upravni aparat svoje naloge in tudi kri- tizirajo, ko ni kaj pravilno iz- vršeno. Ob doslednosti v gospo- darskih organizacijah bi izostale mnoge napake in škode in delo organov upravljanja bi bilo mar- sikje bolj cenjeno, kot je tam, kjer delaj-o brez čvrste roke. Kjer je tudi direktor bil dosleden kot organ upravljanja, je moral ko- lektiv občutiti njegov namen, da bi obvladala v gospodarski or- ganizaciji red in disciplina v de- lu in upravljanju in da bi bilo v kolektivu tudi zdravo razpolo- ženje. Ni bojazni, da bi izrekel kolektiv takšnim direktorjem ne- zaupnico za bodoče zasedanje delovnega mesta. Kolikor bi to koristilo posameznikom, jim to ne more uspeti, ker bo večina trezno razsodila, kaj je bilo go- spodarski organizaciji v korist in kaj v škodo in po čigavem pri- zadevanju. V zvezi s prednjim je bilo še več pripomb in vprašanj, ki so jih navzoči sprejeli in upošte- vali kot možnosti, na katere bo- do lahko naletele politične orga- nizacije pri političnih in tehničnih pripravah na konference ZKS in na uresničenje ustavnega dolo- čila o reelekciji vodilnih kadrov. Ta praksa, da sta istočasno in v zvezi z istimi vprašanji raz- pravljala občinski komite in ob- činski sindikalni plenum, se je izkazala kot zelo koristna in se ji bodo prav gotovo pridružile tudi druge organizacije, da bi si tako prihranile dragocen čas za ponovna razpravljanja o vpraša- njih, o katerih so že slišali na drugih forumih. VJ. Dozidava ali gradnja nove šole pri Miklavžu? PRI MIKLAVŽU JE TROIZ- MENSKI POUK V ŠTIRIB ZGRADBAH. TEZAVE ZARADI PRETESNIH IN DOTRAJANIH ŠOLSKIH PROSTOROV. Prijazna vas Miklavž bo obo- gatela v prihodnjih letih za novo ali pa dozidano šolsko zgradbo. Pred leti je bil zgrajen pri Mi- klavžu blok za učitelje, uredili so trgovino, delavnico za teh- nični pouk in drugo. Tamkajšnji prebivalci se predvsem ukvarja- jo s kmetijstvom, precej ljudi pa hodi na delo v Ormož, nekaj pa jih je tudi zaposlenih izven ob- čine. Solo Miklavž obiskuje 512 učencev. Pouk je v štirih zgrad- bah in v treh izmenah. Pretesni in dotrajani šolski prostori pri Miklavžu so poglavitni problem, ki ga že več let rešujejo. Po- manjkanje učilnic, kabinetov, te- lovadnice in še nekaterih za pouk potrebnih prostorov dela težave učencem in učiteljem. Sola Miklavž je bila zgrajena približno pred 75 leti s šestimi učilnicami in ne ustreza več za- htevam sodobnega obveznega izobraževanja. Zgradba je pre- tesna in dotrajana, zato uporab- ljajo za potrebe pouka še tri ostale manjše zgradbe. Pouk v štirih ločenih zgradbah je otež- kočen. Popolna osemletka Miklavž ima pet razredno podružnično šolo Kog. Pouk obiskujejo učen- ci iz 10 vasi in naselij. Vpraša- nje ostane, kaj je bolje, zgraditi novo šolo ali pa obstoječo dozi- dati? O tem bo dokončno odlo- čila posebna komisija, ki jo bo- do sestavljali gradbeniki, urba- nisti in učitelji. Pri.dozidavi ob- stoječe šole bi rabili za enoiz- menski pouk še dodatnih 12 učil- nic, pri gradnji nove pa 17 učil- nic. Seveda bo treba zgraditi tu- di kabinet, zbornico, telovadnico in še nekatere potrebne prostore. D. R. 29. NOVEMBER V GORIŠNICI Za zaključek praznovanj 20- letnice osvoboditve pripravljamo v Gorišnici posebne prireditve. Vse leto smo se sicer vključevali v vsejugoslovanska praznovanja in tako doprinesli tudi mi svoj delež k tej veliki obletnici. Po- sebni poudarek smo dali mladin- skim oziroma pionirskim prosla- vam, saj so ti naši najmlajši ča- sovno najbolj oddaljeni od veli- kih dogajanj tistega časa, ko je šlo za biti ali nebiti našemu na- rodu. Jugoslovanske pionirske igre, ki so bile letos posvečene ravno 20-lefnici zmagovitega konca II. svetovne vojne, bodo naši pio- nirji končali s slavnostno aka- demijo že v soboto, 26. novembra. Ta dan bodo sprejeli v PO tudi cicibane, ki bodo tako postali pravi Titovi jiionirji. Pripravlja- mo jim topel sprejem s pogo- stitvijo. Na sprejem bomo po- vabili tudi njihove starše. V so- boto bomo tudi odprli v šoli Franca Belšaka v Gorišnici raz- stavo, ki bo prikazala vse de- javnosti pionirskega odreda v okviru Jugoslovanskih pionirskih ioer Razstava bo odprta do vključno torka, 30. novembra. Vse ljubitelje mladine in njiho- vega prizadevanja vabimo na ogied razstave. Po akademiji jim bomo zavrteli film s tematiko iz II. svetovne vojne. Na predvečer praznika, v ne- ^leljo, 28. novembra letos, ob 18. uri bo v Zadružnem domu v Gorišnici slavnostna akademija, ki jo pripravlja mladinski aktiv Gorišnica-Moškanjci. Po akade- miji bo prosta zabava. Vse ob- čane vabimo, da se akademije polnoštevilno udeležijo. S tem se bomo za zaključek prazno- vanj najlepše oddolžili spominu mrtvim in živim tovarišem, ki so se borili za naš lepši jutrišnji dan. -In- ZARADS POLEDICE V ELEKTRIČNI DROG Dne 18. novembra ob 7.30 se je pripetila Borisu Kočevarju iz Maribora v Loperšicah pri Or- možu prometna nesreča s fiatom 1300 reg. št. MB-156-89. S tremi sopotniki se je peljal iz Središča proti Ormožu. Zaradi poledene- le in neposipane ceste je pričelo vozilo zanašati, da je izgubil oblast nad njim, nato ga je za- neslo s cestišča čez jarek na travnik, kjer je trčil v elek- trični drog. Na vozilu je nastalo za 300 ti- soč dinarjev materialne škode. Telesnih poškodb ni bilo. POLTOVORNJAK SE JE PREVRNIL Dne 18. novembra ob 6. uri se je prevrnil poltovornjak — hla- dilnik TAM-20G0, MB-81-76, ki ga je upravljal poklicni voznik Ivan Terboča. Ko je peljal iz Ptuja proti Ormožu, je zaneslo avtomobil na Trenti s cestišča, obrnilo za 180 s+opinj in ga vrglo na cestni nasip, kjer se je prevrnil na desno stranico. Telesnih poškodb ni bilo, na vozilu pa je nastalo za 30 tisoč dinpr-pv škode. OBVESTILO Obveščamo cenjene ptt uporabnike, da imamo od 15. novembra 1965 dalje sledeč poslovni čas pri pošti Ptuj, in sicer: — okence za pisma je odprto vsak delavnik neprekinjeno od 7. do 21. urej . — blagajniško okence — hranilna služba — posluje ob delav- nikih neprekinjeno od 8. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih posluje okence za pisma in hranilne službe od 9. do 10. ure. Telefonske in telegrafske usluge lahko dosežejo stranke v pritličju pošte in ne več v I. nadstropju kot prej. Izdajanje časnikov je ob nedeljah od 9. do 10. ure. Odprava pisemskih pošiljk je ob nedeljah ob 12.50 z vlakom. Uprava ptt Ptuj Strnn 8 »T E D N I K« — petek, 26. novembra 1965 Sfrnn 8 Za bolfši odnos do tekočih voda v zadnjih letih je zavzel na ptujskem območju ribolovni šp>ort kot rekreacija širok obseg, saj je samo v Ribiški družini Ptuj vključenih več kot 380 čla- nov in 100 mladincev. Kljub te- mu, da ta družina gospodari s precejšnjo površino tekočih vo- da, kakor tudi z naravnimi nir- tvicami, ie zaradi naravnih ka- kor tudi ostalih katastrof ribji živelj močno zdesetkan. Nekdaj rib bogata Drava Je v zadnjih letih izgubila skoraj 60 */o sta- leža, medtem ko je celo sulec, kot najplemenitejša salmonidna riba, no samo te reke, temveč vse srednje Evrope, iz tega toka Drave popolnoma izginil. Pojavi se še sicer tu in tam v poletnih mesecih, ko je vodni nivo Drave še visok, vendar se v jeseni, ko se lov nanj odpre, zaradi nizke- ga vodnega nivoja umakne pro- ti Varaždinu, izven ptujskih re- virjev. Obstoj v Dravi imajo še podu- sti. ki so tudi najbolj množično zastopane, njim slede mrene, o katerih pa v zadnjih letih nismo slišali, da bi kdo ujel kak kapi- talni primerek, kakor je bilo to nekdaj pogosto, v manjših koli- činah pa še najdemo v posamez- nih revirjih platnice, ploščice in klene ter vse vrste ribjega dro- biža. Na stalež rib v reki Dravi je v prvi vrsti močno vplivalo nenehno nihanje vodnega nivo- ja zaradi delovanja hidroelek- trarn, ki povzroča tudi več kot 1 meter razlike najmanj dva- krat dnevno. Posledice tega nihanja se ka- žejo, kot že povedano, v umika- nju sulca, pri ostalih vrstah rib pa predvsem v padanju staleža, saj ob nenadnem padcu vode ostaja mnogo ribjega zaroda na suhem, kjer poginejo, koli- kor že prej ne postanejo plen ptic. Enako mo- čan vpliv na padanje staleža, če ne morda še večji, pa imajo industrijske odplake, ki vse bolj in bolj zastrupljajo to nekdaj čisto reko. Zlasti so za ribe ka- tastrofalne nenadne močne za- strupitve, kot je bila lanskolet- na, ko je povzročila TGA Kidri- čevo v mesecu juniju, niže od svojega iztočnega kanala pravi pokol med ribami — uničen je bil zarod in odrasle ribe v ugo- tovljeni vrednosti ca. 2,700.000 dinarjev, izguba prirastka v na- slednjih letih zaradi te zastru- pitve pa presega desetine mili- jonov dinarjev. Kljub ugotx)vi- tvi dejanskega stanja in doka- zani odgovornosti tovarne, pa Ribiška družina Ptuj še do da- nes ni dobila povrnjene škode. Zavamvalnica se na vsak način hoče ubraniti plačila, ne glede na dejstvo, da je tovarna zava- rovana za take primere odgo- vornosti ter sama tudi svojo krivdo in odgovornost priznava. Z gradnjo hidrocentrale SD T se ribam obetajo na tem področ- ju še slabši časi. Ne samo, dd bo^ izgubljen precejšen del ribiškega revirja za ptujske družine — od Šmartinskega broda do izliva ka- nala v Dravo — temveč bodo odplake celotnega Maribora po tem bodočem potočku, ki bo ostal od nekdanje struge Drave, pritekale koncentrirane vse do Ptuja, kar bo onemogočilo vsako življenje v tem predelu, odplake pa bodo niže Ptuja kvarno vpli- vale na ribji živelj. Predvideva se, da bo škoda, ki bo nastala samo na področju RD Ptuj pre- segla 25 milijonov dinarjev. Ne- razumljivo je, da ob projektira- nju in odobritvi gradnje HE SD I nikdo ni čutil potrebe, da bi poklical k sodelovanju ribiško organizacijo, čeprav je to sodelo vanje obvezno po zakonu, ki bi lahko pravočasno postavila svo- je ugovore, od nosno bi se od- škodninski zahtevek lahko vključil že v vrednost investici- je. Tovariši, ki so izdajali grad- beno dovoljenje, niso čutili po- trebe, da bi upoštevali ta zakon- ski predpis, ne v tem primeru kakor tudi v mnogih drugih. Odškodninski zahtevek nasproti investitorju bo tako možno uve- ljavljati verjetno le še s tožbo, kar pa, po dosedanji praksi so- deč, lahko traja precej časa. V. C. (Nadaljevanje prihodnjič) Ob Dravinji pod Varejo jih .>e vedno dovolj Izpred sodišča Pretekle dui se je zagovarjal pred mariborskimi' sodniki 23- Ictui Martin Gašparič, rudar iz Trbovelj, sicer iz Urbana pri Strigovi. Obtožen je bil večjega števila vlomnili talviu, ki jih je nadvse spretno izvršil v pičlih treh mesecih letošnjega leta. 1. junija v nočnih urah je s ponarejenim ključem odprl mla- dinsko sobo na Kogu ter ukra- del iz nje grumoion in 55 plošč, v vrednosti 60.000 dinarjev. V noči od 3. na 4. julij si je za- želel iz izložbe ljutomerske knji- garne dvoje nalivnih peres, dvo- je fotoaparatov in še nekatere druge potrošne artikle v skupni vrednosti nad 56.000 dinarjev. Na krivo pot je zapeljal tudi mladoletnega F. W., s katerim je nekaj dni pozneje vlomil v dom Svobod v Trbovljah ter ukradel iz mlečne restavracije 2 steklenici likerja, nad 80 ti- soč dinarjev gotovine in za 18 tisoč dinarjev cigaret. Se istega meseca je s svojim pajdašem odnesel iz ljutomerske trgovine Elektro 2 transistorja, 2 brivska ciparata ter še nekaj drugih re- či, ki so mu prišle pod roko, v vrednosti 134 tisočakov. Mese- ca avgusta ga je zanesla pot v Vitan, kjer je vdrl v zaklenjene poslovne prostore KZ »Kombi- nat-] eruzalem«, Ormož in odne- sel iz njih prek 300.000 dinarjev gotovine, last KZ oziroma ne- katerih zasebnih kmetovalcev. Razen tega je izmaknil tamkaj še nekaj malenkosti v vrednosti 7 tisočakov. Drzni vlomilec je s svojim mladoletnim tovarišem opravljal svoje »podvige< v nočnih urah: v tuje prostore oziroma izložbe je vlamljal s pomočjo ponarejenih ključev, odpiračev, kuhinjskih nožev in vsega mogočega drugega orod- ja. Martin Gašparič je bil dvakrat kaznovan zaradi po-. , dobnih kaznivih dejanj. Okrož- 1 no sodišče v Mariboru mu je j odmerilo za opisane vlomne ta- tvine 4 leta strogega zapora. Osebna kronika ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ RODILE SO: Ivana Kosi, Pavlovci 26 — Ivanko; Elfrida Brenčič, Hla- ponci 29 — deklico; Angela Puc- ko, Smolinci 57 — Vlada; Aloj- zija Topolovec, Ljubljana, Do- lomitska 10 — deklico; Katari- na Flajs, Pobrežje 88 — Marijo; Štefka Kores, Lancova vas 83 — deklico; Terezija Vobovnik, Sto- perce 12 — deklico; Alojzija Slokan, Zerovinci 30 — deklico; Ivana Trčko, Sp. Jablane 23 — dečka; Katarina Koren, Apače 71 — dečka; Juljana Suen, Ga- bernik 15 — Jožico; M^ilda Visenjak, Lasigovci 14 — dečka; Ivana Fridauer, Lancova vas 67/b — Stanka; Štefanija Javer- nik, Sp. Jablane 34 — Mileno. POROKE: Srečko Kolednik, Prešernova 33, in Elizabeta Polajžer, Gre- gorčičev drevor. 5; Jožef Ljubeč, Ljutomerska 13, in Ljudmila Škerget, Orehova vas 57; Stani- slav Menoni, Mariborska 11, in Marija Lovrenčič, Rogoznica 28/a; Franc Trafela, Tržeč 45, in Angela Šlamberger, Skorba 7; Ivan Kolarič, Sp. Hajdina 100, in Marija Paveo, Gerečja vas 8; Jožef Krajnc, Ciril-Metodov drevored 4, in Ema Rihtarič, Rogozniška 1; Janez Petek, Pod- vinci 68, in Marija Stumberger, Nova vas 90. UMRLI SO: Marija Rodošek, Ormoška l/a, rojena 1890, umrla I7. novem- bra 1965; Jadert Vinko, Rabelčja vas 2, rojen 1897, umrl 24. no- vembra 1965. KOLEKTIV MESTNE LEKARNE PTUJ * Vam želi prijetno praznovanje dneva republike KOLEKTIV UREDNIŠTVA IN UPRAVE»TEDNIKA« želita cenjenim naroč- nikom, bralcem, ogla- ševalcem in dopisni- kom ter vsem osta- lim občanom prijetno praznovanje dneva re- publike. Priporočamo se za na- daljnjo naklonjenost. Lunine spremembe in vremen- ska napoved za teden od 28. no- j vembra do 5. decembra 1965. Prvi krajec bo v sredo, 1. decembra, ob 6.24. Napoved vremena: poslabšanje vremena bo verjetno med soboto in ne- delio. 28 novembra in 4. de- cembra. Hladneje bo. V sobo- to, 4. in v nedeljo, S decembra, bo pokdica. Alojz Cfiitnjk !