r im im. mm* zzb. v LioNituU v eetrtft 8. ononra nzs. ceno Din 1*50 SLOVENSKI lanaja viak dan popoldne, izvzemal anđeli« ln praznike. — Inaeratl: do 30 petit I 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večjl Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i = =- Upravatetvo: Enallova uli o a stev. 5, prltll?{6. — Telefon stei. 304. — UredoUtvo: Enallova allen it. s, i. aanatropla. — Telefon »ter. 34 MF* Poštnina platana v gotovini. Po obisku v Dalmaciji Kraljevo potovanje po Črni gori in Dalmaciji, zlasti pa potovanje po Dalmaciji, je globoko odjeknilo po državi. Posebno močan vtis je napravil sprejem, ki ga je bila deležna kraljevska dvojica, na srbsko iavnost. Beogradsko časopisje je prinašalo obširne opise in poročila, priobčilo dobesedne stenograme zdravic in pozdravov ter poročilom dostavljalo navdušene komentarje. Srbska javnost ni reagirala samo na pa-trijotične manifestacije in ovacije kraljevski dvojici, nego je zabeleževala tudi pomembne govore tako Nj. Vel. kralja samega, kakor govore raznih predstavnikov dalmatinskih mest in korpo-ra.cij. Ti jrovori in vse te ovacije, kakor tudi velik odjek tega potovanja in teh ovacij v srbski in zlasti v prestolniški javnosti, pomenijo važen političen dogodek. Ne strankarski dogodek, pač pa političen dogodek prvega reda. Kdor zasleduje notranjo politiko zadnjih let, vidi, d.a se je prva leta po ujedinjenju forsirala Južna Srbija in Solun, da je srbska javnost bore malo vedela o Dalmaciji, o lepoti Jadranskega moria in o njegovi važnosti za celo-kunno jusoslovensko državo. V zadnjih letih se je v tem oziru obrnilo na bolje in tudi srbski državniki in politiki obračajo že danes svoje poglede na Jadransko morje. Ministri in politiki, ki so prihajali v jadranska kopališča, so spoznali, da se tu odpira popolnom nov svet, da leži bodočnost naše države na Jadranu in nc v Solunu. Ugotovljeno je, da je prejšnja leta prevladovala južna orijentacija, orijentacija k Solunu, da pa se danes ta orijentacija že menja v prilog zapadne, jadranske orijentacije naše državne politike. S tem ni rečeno, da se naj opuste upravičeni interesi Južne Srbije in naše zahteve po solunskem izhodišču. Toda centrum države in ves severni njegov del se bo oriientiral k Jadranu. V Splitu je Nj. Vel. kralj izgovoril značilne, zgodovinske besede: Za vami, za Dalmacijo Stoji in bo stala vsa država. Besede so odjeknile v beogr. javnosti na ta način, da jih je sprejela kot svojo, kot samoobsebi umevno interpretacijo sedanjega in bodočega stanja v državi. Prejšnja južna orijentacija je vsebovala precej samosrbskega vidika, sa-mosrbske ozkosrčnosti. Danes te ozko-srčnosti napram Dalmaciji, napram Jadranu ni več. Glavni udarec ji je zadal obisk nnše kraljevske dvojice v Dalmaciji in Crni gori. Ni dvoma, dq mora.sedaj slediti ti splošno priznani orijentaciji v prlojz zapadnih pokraiin države, v prilog naše jadranske obale in naših izhodišč na tem morju v veliki svet, tudi gospodarsko delo v tem in enakem pravcu. Ko smo prečani v prejšniih letih ob marsikateri priliki konstatirali, da se za nase kraje in pokrajine, zlasti za kraje ob Jadranskem morju, v Beogradu ne zanimajo tako, kakor velevajo zgodovinski državni interesi, smo našli gluha ušesa. Danes, ko ni več govora o drugi temeljni orijentaciji države, kakor o jadranski, moramo izraziti nado, da se ta orijentacija pretvori v efektivno delo za gosnodarski dobrobit teh krajev, skratka za gospodarsko jačanje zapada naše države. Kar se je s kraljevim posetom pripravilo v javnem mnenju, namreč zbli-zanie srbske javnosti z iadranskimi na-š:mi pokrajinami, to se naj sedai izvede tudi v državni politiki, v vladi, v parlamentu, snloh v smislu močnega podn:ram'a preča^skih krajev. Z drugimi besedami, simpatiiam do Jndrana in do naše Dalmacije, do naše jadranske obale, ki so simpatije sploh za vse zapadne pokra Une države, naj sledi tudi primeren vnliv teh pokrajin na vodstvo države, na zakonodajno in unravno delo, zhsfi pa na finančno, trgovinsko, davčno in splošno gospodarsko nolitiko. Na primeru Dalmacije pa lahko spoznamo, da se v naši državi prinrav-lia potihoma. Da z neodoljivo zgodovinsko in prirodno silo tudi preorijentacija moči. Kar je doslej dajalo srbskim državnikom prednost pred ostalimi politiki, je bila velika praksa iz predvojne kraljevine. Bodočnost pa bo dala povsem drugače orijentirane državnike, ki se bodo naslanjali na resnične državne interese. In v tem slučaju^ bo čisto prirodno zapad države ctobil tako moč, kakršne danes še nima. Te preorijentacije moči ne bo prinesla direktna strankarska polHika, nego priroda sama, struktura naše države, njena bodočnost ob Jadranu. Plemenski in lo- Vladna kriza na oldikn Odstop prometnega ministra* — Vesti o razširjeni koalicijski vladL — Beograd, 7. oktobra. (Izv.) Danes v političnih krogih razširjene vesti o krizi vlade, ki postane že prihodnje dni akutna, so izzvale povsod pravo senzacijo. Teh vesti do danes zjutraj beogradski tisk še ni objavil, ker mu niso bile znane podrobne informacije. Dobro informirani politični krogi potrjujejo vesti o vladni krizi. Radikalni prvak je danes vašemu dopisniku izjavil, da »se vlada že nahaja v krizi«. Na dopisnikovo vprašanje glede položaja prometnega ministra je odgovoril: »Gotovo je, da sedanji prometni minister odstopi!« Z ozirom na to, da je vladna kriza na vidiku, se širijo razne fantastične vesti in kombinacije, kako se ima sestaviti »širša koalicijska vlada«. Da- | vid o vicevi demokrati Je računajo s tem. da pridejo v poštev pri sestavi nove vlade. Njih vstop v vlado baje žele radičevci sami. Interesantnost notranje političnih razmer označuje posebno okolnost, da ministrski predsednik Nikola Pašić kljub temu, da je popolnoma ozdravel, zavlačuje svoj prihod v Beograd. Prvotno obvestilo, da pnde jutri 8. t. m., ni točno, danes so razširjene vesti, da prispe šele 12. t. m. Splošno politični krogi nagjašajo, da še vedno Pašić trdno drži v svojih rokah ključ do situacije. Priznavajo tudi, da je javna tajnost, da Pašiću ni posebno pri srcu sporazum z Radićem in da skuša s svojo počasno taktiko dobiti drugo orijentacijo. Siepan Radić poroča kralju Dolgotrajna Radićeva avdijenca na dvora. — Hladen Radićev sprejem. — Beograd, 7. okt. (Izv.) Z zagrebškim brzovlakom je danes ob 8. zjutraj prispel v Beograd predsednik HSS g. St. Radič. Vozil se je v salonskem vozu poštnega ministra. Radića so spremljali njegova soproga Marenka, poštni minister dr. Šuperina ter narodni poslanci dr. Kežman, Znidarić in Karlo Kovačević. Na kolodvoru so Radića pozdravili vsi v Beogradu navzoči radi-ćevski ministri in narodni poslanci. Pri sprejemu so bili navzoči tudi trije novinarji. Tem je Radić kratko izjavil, da ne more podati nikake važnejše izjave, dokler »ne vidi kralja«. Niemu ima poročati vrlo važne stvari, ki niso še za javnost. Tako poroča Radić baje kralju o svojem sestanku s turškim zunanjim miiistrom Rusti bejem, z bolgarskim ministrskim predsednikom Cankovom in z drugimi državniki. • Radić je odšel s kolodvora na stanovanje Pavla Radića, kjer se je pripravil po zavžitiu dojužnika za avdi-jenco na dvoru. Ob 10. dopoldne je minister Pavle Radić spremil predsednika HSS na dvor. Minister Pavle Radić ni bil sprejet v avdijenco. pač pa je kralj takoj sprejel Stepana Radića. Avdijenca traja še sedaj ob 12.30. Pred Radićem je krali sprejel zun. ministra dr. Ninčića. Po Račiću bo sprejet v av-dijenci prosvetni minister Velja Vukl-čević. St. Radić poda danes ob 15. novinarjem obširno poročilo o avdijenci. Širša beogradska iavnost se ni posebno zanimala za Radićev prihod. Veliko tihotapstvo lulisusneia Maso V tihotapstvo je zapletenih več tapljeno blago so razoošlljali v Z — Beograd, 7. oktobra (Izv.) VaS dopisnik je bil v položaju prejeti obširno poro. čilo o velikem tihotapstvu luksusnega blaga iz Avstrije preko Maribora.. Novo odkTita t!botapska afera zbuja povsod, posebno v trgovskih krogih največjo senzacijo. V tiho-tapstvo Je namreC zapletenih večje Število carinskih uradnikov. Dolgo časa je vladaj na mariborski carinarnici najvzomejsi red. Pred tremi meseci so kontrolni in kriminalni organi opazili, da se po poštni carinarnici en groš uvaža luksusno blago, ne da bi se plačala kaka carina ali pa se plača zelo nizka crin. — Blago je spremljal neki carinski posrednik v Mariboru ter je nato blago v posamnih paketih odpošiljal na razne naslove v LJubljano. Zagreb itd. Carinska oblast Je bila obveščena končno o teh manipulacijah. Posrednika so začeli nadzorovati ter so končno ugotovili, da Je v tesnih zvezah z nekim carinskim uradnikom. Ta Je prejšnji teden Btopil v posredni-kovo pisarno. Pri vstopu ga je prijel policijski agent ter ga odvedel v zapor. Pri posredniku In cariniku izvedena preiskava je prinesla obilo obtežilnega materijala na dan. Pri cariniku so našli veliko svoto denarja. Pri posredniku pa je policija našla knjigo, v katero je posrednik beležil vse iz- carmsk?h uradnikov* — U tiho-agreb, Ljubljano in druga mesta« datke carinskim uradnikom »kot nagrado«. Posrednik je končno priznal, da je uvažal :ia nedovoljen način luksusno blago. Sledile so aretacije. Aretirani so bili posrednik m pet carinskih uradnikov. Nad al j ne poiz-velbe so dognale, da se Je s tihotapstvom luksusnega blaga bavila dobro organizirana tihotapska družba in da ima glavno vlogo pri tem zagrebška tvrdka NafusI & Halpern. V prostorih te tvrdke so bile zaplenjene velike množine nezacarinjenega luksuznega blaga. Iz Maribora javljajo dalje način, kako so odkrili to tihotapstvo: Pri posrednika je bila nameščena neka uradnica, ki je vedela za vse manipulacije. Uradnica se je zaljubila v nekega posred nikovega prijatelja. Posrednik Je pa začel Intrigirati. Končno je prišlo med uradnico in njim do spora. Da ee maščuje, je stvar prijavila policiji. Kakor smo Informirani, zavzema ta afera po svojem obsegu prvo mesto. Slede aretacije tudi v LJubljani. V interesu na. daljne preiskave roerodajne oblasti še ne objavljajo imen aretiranih carinskih urad. nikov, posrednika in trgovcev. Država je po mnenju poznavalcev oiko. dovana za milijonsko svote. USODA M. KARNICIN — Dunaj, 7. oktobra (Izv.) Deželno sodišče je odklonilo predlog zagovornikov, da se na S let obsojena napadalka Mencija Karnicin spusti na svobodo, oz. da se ji dovoli odlok nastopa kazni. Sodišče utemeljuje svoj sklep s tem, da je bila najpadlka kot tujedržavljanka obsojena na Izgon is Av. strije ter obenem obstoja nevarnost pobega. Zagovorniki so se proti temu sklepu pritožili. kalni vjdiki ne bodo več odločilni, smernice bodo dajali resnični državni Interesi. In ti bodo na zapadu mnofco važnejši in vidnejši, kakor na vzhodu, ali kjerkoli. Dalmacija nI več hrvatska, nI prc- čanska, nejro je splošno državna. Taka preorijentacija v pojmovanju se je Izvedla v dobri meri za Časa kraljevega poseta v Dalmaciji. Tako misli tudi srbska javnost in se s tem približuje nadplemenskemu pojmovanju države in važnosti poedinih pokrajin. V tem tiči največji pomen kraljevega obiska v Dalmaciju BANKEROT DUNAJSKE «VOLKSOPERE». — Dunaj, 7. oktobra (Izv.) Sodišče je proglasilo konkurs nad dunajsko Volksopero, ker so se zadevna pogajanja za poravnavo razbila. Sanacija premoženjskih ras. mer vodstva opere ni uspela, SMRT BIVŠEGA REŠKEGA GUVERNERJA — Dunaj, 7. oktobra (lav.) V svoji vili Je umrl bhrft reiki guverner grof Zichv. ki Je Ml svoječasno madžarski dvorni mariai Franca Jožefa. STAVKA NA GIMNAZIJI V VELIKEM BECKEREKU Radi klorat Vet. Bečkertk, 6. oktobra, n. Včeraj sta v tukajšnji gimnaziji razposajeno tekla po stopnjicah dva dijaka S. razreda. Srečal ju je profesor Boža Jovsnović, Id jc enega oklofutal. Dijak ae mu je postavil po robu in odgovoril, da profesorji ne smejo klofu* tati osmosolcev. Nato je profesor Jovano* vić dal dijaku še eno zaušnico, ki mu jo je osmošolec vrnil. Profesorski zbor je danes zato izključil dijaka MeSterovića iz gimna* ■ zije. Kot odgovor na ta korak profesorske« ga zbora, so začeli danes vsi gimnazijci stavkati. Izjavili so, da tako dolgo ne bodo hodili v šolo, dokler ne zapusti profesor Jovanović zavoda. Varnostna konferenca v Locarnu Uspeh konference odvisen od dveh problemov« — Med strokovnjaki dosežen popoln sporazum. — Lccarno, 6. oktobra. (S.) Plenarna konferenčna seja je bila danes določena za popoldne ob 16. Strokovnjakom-pravnlkom re uspelo, da so se sporazumeli o onih členih varnostne pogodbe, glede katerih so in. teresirane države stavile dopolnilne predloge In pripombe. Dr. Stresemann je okreval. Njegova bolezen, ki je bila lahkega znača;a, je izvirala iz spremembe podnebia. — Pariz, 6. oktobra. »Petit Parisienc javlja, da prispe v nekaj dneh Mussolini v Locarno. Ostane tam le 24 ar. Italija izjavlja, da začasno ne zahteva posebne varnostne pogodbe, ker niso njene meje na Brennerju ogrožene. Taka pogodba bi bila za njo utemeljena za slučaj združitve Avstrije z Nemčijo. Prihajajo tudi poročila fz Locarna, da so bile k varnostni pogodbi pristavl'ene pripombe, ki se nanašajo na najbistvenejše in najvažnejše probleme. Glede teh pripomb so potrebna še točna pojasnila, od katerih je sploh odvisen končni uspeh konference. Predvsem sta to dva problema: 1.) ali sme Francija pri hi teti Poljski In CehoslovaŠki na pomoč in 2.) Vstop Nemčijo v Društvo narodov. Glede teh vprašanj je stavira nemSka delegacija važne predloge. Vprašanje vstopa Nemčije k Društvu narodov ni toliko opasno, ker je Nemčija pripravljena, da se to vprašanie obravnava skupno z rensko varnostno pogodbo. Nemci pa vztramo zahtevajo, da se napravi točna in jasna razlika med zapadnim fn vzhodnim varnostnim paktom. Nemčija poskuša na vse načine, da ne pride do nikake logično tesnejše zveze med vzhodnim in zapadnim paktom. V Locarnu je celokupno zbranih okoli 140 diplomatov. Glavni stan Francozov, Angležev, Belgijcev, Čehoslovakov, Poljakov in Italijanov je »Grand Hotelc. Tu stanujejo Brimd, Chamberlaln. Vandervelde, Beneš in Skrzynsky. Nemška delegacija stanuje v hotelu Esplanade. — Locarno, 6. oktobra. (Havas) Po mnenju zastopnikov zavezniških držav bo varnostna pogodba bre^ pridržkov odobrena, toda stopi v veljavo šele, ko Nemčija začne sodelovati v Društvu narodov. Minister Briand je na popoldanski seji podal izjavo: Stremljenje Francije je usmerjeno v to. da varnostna pogodba ne nasprotuje Intervenciji v prilog Poljske In Češkoslovaške za slučaj, če bi Nemčija ti dve državi napadla, čeprav je z njima podpisala arbitražne pogodbe, ki Hh mora Jam. čltl rod! Francija. Chamberlain, Vanderveide hi Scialoia so podprrali Briandovo izjavo. Dr. Stresemann je podal stališče Nemčije v splošnih obrisih. — Locarno. 6. oktobra, češkoslovaška delegacija z dr. Benešem na čelu je danes prispela semkaj. Poljska delegacija je zastopana samo Po svojem članu Društva narodov. Zunanji poljski minister Skrzyrtsky prispe v petek. KUGA V SOLUNU — Solun, 6. oktobra, V Solunu so ugotovljeni trije novi slučaji kuge. Zdravstvene oblasti so nkrentte vse proti nadaljnemu razširjenju kuge. Odrejeno Je cepljenje vsega prebivalstva v mestu. Pristanišče Je lcolirano in razkuženo, OBSOJEN GIMNAZIJSKI RAVNATELJ Novi Sad1, 6. oktobra, n. Tukajšnje sodi* Sče je danes obsodilo gimnazijskega ravna« telja Alekso Nadvinskega na dve leti ječe, ker je prodajal drva, namenjena za kurjavo šole. Razven tega je rudi poneveril večje zneske, ki jih je dobil od nadrejenega ob* lastva, da poravna najemnino zavoda. BOJI V MAROKU Pariz, 6. oktobra, s. «Matin» poroča fz Taze: Francoske čete se nahajajo 45 km od Ajdirja in 18 km od španske vojske, ki jim koraka nasproti. Te kombinirane operacije bodo dovedte do obkoljenja čet Abd el Krfc ma. CICERIN V MERANU — Bet lin, 7. oktobra. (Izv.) Predsednik nemške republike Hmdenburg Je včeraj sprejel v avdLJencl komisarja Cičerina. Po poročilih Iz Rima odnosno iz Bozna prispe čičerftn v Meran na letovišče. Tam se fe nahaja ruski poslanik v Rimu. kateremu Je poverjena naloga, da uredi vse za CJčerina, NEINL RAVi> mešanice za poznavalce 109 L ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENT SPREJEL DRŽAVNI PRORAČUN Praga, 6. oktobra, k. Poslanska zbornioa jo danes po osemdnevni debati sprejela d** žavni proračun za leto 1926. ter finančni z* kon v stilizaciji finančnega odbora. Od nem ških strank so bili pri glasovanju navzoči nemški socijalni demokrati. Za proračun so glasovale vse koalicijske stranke; proti p« nemški socijalni demokrati, komunisti, obrt niška stranka, slovaška ljudska stranka tu neodvisni komunisti. DIKTATURA V ŠPANIJI OSTANE MadrKl 6. oktobra, s. General Prtrno d* RIvera je Izjavil novinarjem, da namerava sedaj odložiti vrhovno poveljnIŠtvo oa*L španskimi četami v Maroku. Nadalje |e izjavil, da so vse vesti o tem, da se bo v Španiji sestavila civilna vlada — docela a mišljene. Direktorij bo ostal še tri leta n* krmilu. NERESNIČNE VESTI O NEMŠKO - RUSKI VOJAŠKI ZVEZI — Berlin, S. oktobra. London sTci in pav. TiSki tteti so obJaviM neko ČMčerinovo fe! Javo, po kateri naj b! bfl čičertn nemsk* vladi ponudil vojaško zvezo med Rtaaljo lil Nemčijo. Cičertn danes lriavjja, de n te veetš običajna laž. ANGLEŠKA BLOKIRA DARDANELE — Odesa, 5. oktobra (Izv.) Rusko «o4 pedno brodovje, ki Je bilo na potovanju p6 Sredozemskem morju, obveftča brez*H?n$ admiralat, da ne more doseči svojega, cfrta, to Je Ode*«, ker angleBko brodorje vrSi dt faikto blokado nad Dardanelama SKLICANJE ROMUNSKEGA! PARLAMENTA BukreSta, 6. oktobra, p. Uradni tiat oh* javlja ukaz, s katerim ae sklicuje parlament za 15. oktobra. Kralj je podpisal ukaz o no* vi upravni razdelitvi Rurounije, ki se od* alej deli na 68 okrožij. Nova razdelitev §t reforme veb'avnega volilnega reda. ki mora biti tak, da nam zagotovi češkoslovaško veČino. Obračajoč se do notranjega ministrstva opozarja na baš izvršeno proslavo 40-letnice nar. severoče-Ške jednote in na z nio združeno zborovanje mejašev v Pragi, na katerem so bile izrečene številne pritožbe in formulirane njihove zahteve. S polnim priznanjem govori o prizadevanju ministrstva za narodno obrambo glede konsolidacije naše vojske in o prežetiu voiaštva s pravim narodnim in državnim duhom. Podrobno ie govoril o razmerah na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, kier se mora ruska manjšina boriti ne za število Šol pač pa za svoj jezik v svojih šelah in orosi hitre pomoči. Nemška poslanca dr. Spina in Hille-brand sta podala predlog o kulturni avtonomni za vse narodne manjšine v naši državi: gre iim v glavnem za šolstvo, nad katerim bi radi dobili svojo polno, neomejeno moč. To je prikriti napad irredentistov na državno enoto. O predlogu se ne da razpravljati radi formalnega pogreška pri niegovi predložitvi. Po sprejetju proračuna pride na vrsto zakon o podporah za poškodovance po elementarnih nezgodah Nadaljnji program doslej še ni sestavljen. Na vrsto ima priti plačilna preureditev državnih nameščencev, za katero se zahteva kritja pol milijarde. Finančno ministrstvo je že prišlo z nekaterimi predlogi za kritje, ki pa ne ugajaio sociialistič-nim strankam. Med predmeti sporazuma je še predloga zakona o podpori stavbenemu gibanju i.i o občinski imovini. Senator dr. Herben. ki je izstopil iz nar, dem. stranke in se prijavil v novo »stranko narodnega dela«. ie odložil svoj mandat Njegova naslednica v senatu je pisateljica gospa Bože.ia Vlko-va-Kuneticka. J K. S. Prosveta M. Zrn Dramsko gledišče Otvoritvena premijera Lepo je iu prav, da smo sezono pričeli m fitandard-delom enega najuniverzalnej§!h duhov, Goetheja. Sicer Je bil bolj slučaj; kajti namera je bila, pričeti s pesnitvijo še čudovitejšega duha, s Shakespearovo »Zimsko pravljico«. Pa je Šlo navskriž še s orkestrom, ki ni bil na razpolago, ker se mora docela posvečati tudi pravkar pričeti operni sezoni. Brez Humperdinkove glasbe bi pa »Zimska pravljica« mnogo izgubila. Beležiti smemo kot ponosen napredek naše-drame, da more seči po Goetheju, če je zapreka pri Shakespearu! — Jako redek pojav je Johann Wolfgang Goethe na našent odru. Videli smo pred leti »Egmonta« in celo »Fausta* I. del. Manjka nam £e pravih, dobrih prepesnitev. Pesniku Pranu Aibrech-tu gre vsa naša hvaležnost. Našel je za »Ifigenijo na Tavridi«, to petdejansko igro, gršfcoklasične oblike, slovensko oblačilo, ki se tako neprisiljeno polaga na izvirnik, da Čujemo skozi domačo besedo ne le izvirne nemške stihe (včasih naravnost frapantno) dasi sta jezik in dikc?Ja dobro slovenska), nego tudi duha in globino izvirnika. O postanku »Ifigenije«, o mlad"«?* Goetheja razpoloženju, ko je našel v 33 letni gospej Sarioti von Stein najfinejšo prijate. Ijico in vodnico — tedaj Je bil že slaven po svojem »Gotzuc in »Wertherju« — je napisala že goepa Marija Vera nekaj preg. nantnih stavkov. Nam, starejšim, pa »o v gimnaziji bili toliko o Goetheju pripovedovali, da so nam ga prav pošteno zaetudiii daleč tja v moško dobo. Pesnik, ki postane Becirana šolska snov, mora izgubiti pri mla dini la dolgo vsako privlačnost. Tega se pa pedagoški moguli ne zavedajo. Marija Vera vodi igro. To se po sebi razumeva pri tragediji, ki je šolana zlaf-M na nemških klasikih. Pet oseb pesnikovih je precej srečno izbrala med igralstvom. Sama ima naslovno vlogo. Kdor trna smisla za umetnost prednašanja verzov, bo vžival Veri no Ifigenijo kot dovršen osebni umotvor. Ne poslužuje se koturna, govori lahko, v realistično smer, brez skandiranja, toda z vso glasbo a vendar tudi vezanostjo, ki Je stihom lastna. Velika, zrela umetnost puhti Iz te kreacMe. iz vsake sence v ekonomiji glasu in kretnje. Znanec mi je čisto pravilno opomnil, da Je umetnost Vere v tej vloirl kakor komorna glasba. Njena Ifigenija bi delala čast (fn jo je tu-=s»s«——i mm ■'■ — dj mnogokrat delala) i onim glediščem, v katerih se zbira najkulturnejše Nemštvo, noseče Goetheja v aren kakor reilffljo. Vloga je po Mil trmcedinjl Izvajana v vsakem pogleda ■ najtočnejiim okusom in vizijonsr-no umetniško ljubeanijo do ***sifliiega »toga. Kultura t najvišem pomenu. V L • v a r J u kot Oreetu si Je umetnica izbrala najboljše«* sekundanta. Tudi Levar se Je svoji nalogi posvetil z ekstaze žrtvujočega svečenike. Prekosil Je samega sebe; arslejši je postal tudi v podrobnejšem stopnjevanju svojega lepega Klasu, te. ga neprecenljivega daru oderskega udej. stvovanja. Tretji akt, Id Je vsekakor ie pesniško najsilnejši. dosega t dvoigrt Vere [n Levarja poraz n ost najbolj mogočnih mest velikih starogrških tragedij. P,p tem aktu Je vzrujano občinstvo — ki ga je bilo pri premijeri šal zelo malo — Izkazalo igral, cema najžfvahnejše priznanje. Mlada moč je Jan, katerega Je redi. teljica večera izbrala za Pllada. Presenetil me Je njegov prijetni in polni baritonalni glas, ki daje s Levar-6restovim m^sjen dvo-zvok. Jena al zapomnimo prav dobro za irladostnejše govorilne vlore! V kretnji le še malo nesvoboden in nima zanjo še zadostne iznajdljivosti pri nemi igri. Vidimo pa mlado igralsko silo v razvoju in hvale* no kvitiramo gorečnost, s katero je Jan pod okriljem gospe Vere svojo nalogo preštudiral. (Nožice pa naj bi raje postavil na ko-turn, kakor Orest). Enako vnemo priznavam Skrbinšku kot kralju Toadu in Gregorinu kot glasniku Arkadu. Da ima Skrbinšek v svojem mogočnem glasu organ, kateri mu vhaja pri vsakteri močnejši vporabi prerad z vojnic. Je smoda, katere se ta naš misleči in pomembni igralec sam zaveda in se zoper težko ukrotljivost aiojih glasovnih sil zavestno bori. Kdor te težkoče pri Skrbtnšku ni vajen, bi mislil, da pojmuje vlogo precej drugače, nego bi bilo želeti. Marši kak izrek, ki bi potreboval sa-Lio kraljevske ponos i t ost 1. še radi nepokornoga glasu sliši kakor izraz hude jeze. SI. cer barbarski, toda plemeniti Toas se vča-Sih brez povoda zdi, kakor bi bil celo Ifige. nlji nasproti samo koleričen grobljan. Bilo je vsepovsodi opažati, kako s! g. Skrbinšek prizadeva, omiliti to prirojeno mu delno neskladnost med voljo — čutenjem ter med njiju glasovno projekcijo. Arkas ima dva pomembnejša nagovora na Ifigenijo. Gre gor in je vlogo izvedel prav dostojno. Le nekaj sem — tuđi že preje včasih — opazil na njegovi govorici, čo Ji daje važnosti. Nekam zavija z glasom. Hu lumušen poslušalec je pripomnil, da mu zdi, kakor da bi bil ta Arkas doma iz Galicije. Odkod! ima pač Gregorin to zategovanje, k* se ne čuje niti naravno? Včasih (n* v *If!geLijl«) Je bilo že tako občutno, da se Je zaelo. kakor bi se igralec hotel rogati, dasi dejanje nI prenašalo ničesar takega To *o tako gotove nepriliČnoFti, katere Je težko porolncma za molčati. Lojalna njih omenitev more samo koristiti. Inscenacija. Nanosili so od obstoječe revščine sKupaj nekaj plastične mramorna. Le arhitekture, zadaj pa je morje. Oder ie tako plitek, Ja r/rizoru ni mogoče dati količkaj poezije z;r oči Prav želel bi. da bi ona stilizirana drevesa, ki so bila ustvarjena za pravljico »r-ampellška«, zamenjali z dre v. Jem mogečuo ukrivljenih, »herojskoa ra-?-rastlih vej. 'taka botanika bi spadala k tej toplomorski, inedlteranski brezini, polni m-amorja, morske eisnjine in posvećenosti. In kaka cipresa vmes. Na barve se pri nas malo pazi, uasl ima barva silno moč poglabljanja občutja. Navedena drevesa Imajo medlo, skoro sivkasto zelenje s stiliziranlml kon'.urami. Izza kamenite ograje, ob morju p.i moli čez grm. ki v svoji strupeni ze lenosti postavlj;t ostalo zelenjad nepretrgo ma na kolorlstično laž Ravnanje z lučjo Je ^fo gladke in prilivi se niso vršili raztrgana. Ven lar ne morem odobravati po-eukrane svetlobne teorije, v katero se polagoma otlTio (rama proti koncu. Temnosinje nebo in skoro transparentno sinja, zelo naravna in zrhcuo lepa morska ploskev bi t* biia (dosedaj sploh še noben režiser pri nas ni poka/.al, da se da tudi z našim svetlob, uim iiparatom ustvariti tako prozorno globino ozadja!) tođa čemu spredaj ona rož nata, vijoličasta in bogvekakšna ožaritev pozornice Ir ljudi? Pri na* večina režiserjev ne vpošteva naravnega dejstva, da prihaja pod milim nebom V3a svetloba ravno od neba samega m v sob!, kjer ne gori luč, tudi samo od nrtba skozi okna. Zatorej mora nebo biti vedno svftleje, prororneje. nego vse drugo, zlast* svetleje. nego plastični predmeti in osebe Vem, da na odru ne gre s res naravno osvetljavo. Potem bi prišlo ospredje dostikrat v popolno temo In ne videli bi nttl Me In Izraza Igralcev. Toda kljub zahtevam odra mora biti tudi falzificlrana »naravna« osvetljenost taka, da se ti vsaj zdi mogoča in resničnosti slične. Z nekaterimi eksperimenti pred premljero bi se dalo le marsikaj doseči ta tako enotnost osvetljave, ki bi se sdela naravna in bi bila logična, t. J. j od notna Ne pa tako, kakor je pri nas običajno: Zadaj morda čisto lepa noč, spredaj pa večna večerna zarja ali bengalična veselice, V tem ožim je naše gledišče res še več nego primitivno. In prepričan sem. da se da tudi na naš mali oderček prav z obstoječim svetlobnim aparatom pričarati jako lepe, res poetične harmonije brez grobih efektov, a z možnostjo navidezne »zračne« poglobitve pozornice. Naši. tudi najboljši režiserji menda nimajo daru slikarskega čutenja In gledanja. Delajo kvečjemu po rutini tn si ne upajo raje tudi tukaj samostojno ustvarjati, kar bi seveda potrebovalo svetlobnih poskušanj pred vsako novo Igro. Po tej stranputici zaključujem z željo, da naj bi se po Jako vspell »Ifigenijl« redno gojil tudi klasični repertoar raznih svetovnih slovstev. To zahteva naše gledišče že kot zavod za razširjanje dramatske kulture med narodom. s — Massenetova opera »Manon« pride po parletnem presledku zopet na oder našega Narodnega gledališča v četrtek dne 8. t. m. Letošnjo vprizoritev je pripravil v vseh ozirlh tako režijsko kakor umetniško operni ravnatelj g. Mirko Polič. Glavne vloge so v rokah ge. Lovšetove ter gg. Be-tetta, Banovca in Šublja. Natančnejšo zasedbo vseh vlog priobčimo v 'utrišnji Številki. Danes pa opozarjamo občinstvo na to krasno opero, ki Je polna muzikalnih lepot In sočnh melodi\ Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. — Massenet »Manon«. Danes v četrtek se poje v naši operi Massenejeva opera »Manon«, ki uživa na vseh svetovnih odrih, katere je prepotovala tekom zadnjih 30 do 40 let, največji sloves. V njeni domovini v Franciji je splošno priljubljena. Zasedba te opere je sledeča: Manon Lescaut — ga. Lovšetova, Pouzetta — ga. Ribičeva, Ro-zetta — gdčna. Potučkova, Javotta — ga. Korenakova Grofa des Grieux poje g. Be-tetto, njegovega stne pa g. Deaovec Lescaut, bratranec Manone, ie g. Šubelj, Gui-lott — g. Mohortč m Bretagnv — g. Janko. Manjše vloge vojakov so v rokah gg. Erk-lavca, Gostiča, Marolta in Mencina. Opero je na študiral operni ravnatelj g. Mirko Polič, ki vodi tudi režijo. Po drugi in četrti sliki je daljša pavza. Predstava se vrši za red D. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni. — Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorljansk'.« v praškem gledališču. V mestnem gledališču na Kralj. Vlnohradih se vprizori v tej sezoni Cankarevo »PohujŠa-n'e v dolini šentflorijanski« v prevodu Jana Hudca. — Obisk na razstavi potratnega slikar, stva, Dasi se prireditev Narodne Galerije odobrava in hvaH, vendar obisk razstave ni zadovljiv. Če bi ne bila razstava odprta v dneh velesejma, ki je dal par sto obiskovalcev tudi portretni razstavi,, bi se nahajala Narodna galerija s svojo eminentno kut urno narodno in umetnostno prireditvijo v na.meugodne'ši stiski, kako naj pokrije stroške, ki jih Ima z razstavo. Ker se razstava nepreklicno zapre v četrtek dne 15. oktobra, poziva-ro in vabinic zlasti Ljubljančane na obisk. Vstopninska statistika jim dosle ne dela Časti. Razstavo so mnogo obiskovale stare kranjske patricijske družine, v katerih še Živi čut za preteklost dežele; takih obiskovalcev je imela razstava iz Ljubljane in dežele. Razveseljiv je bil tudi obisk iz Kranja, ki ga je aranžirala so-pro^n. p"v***e « * Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, ZAGREB, ILICA 204 i Julijska krajina —] Bandit CoUarlch pred porotnim sodiščem. Zelo cinično se obnaša bandit Col-larlch pred poroto v Puli. Streljal le na orožnika Vallotto, ki ga je hotel aretirati, pa je bil po nesreči zadet orožnik Consalter. Collarich pravi, da Je potem iskal orožnika Vallotto po Trstu, Furlanlji, Benetkah, v Boloniii in drugodi, da ga ustreli na mestu, ali nikjer ga ni mogel Iztakniti. Antonijo Legišo je spoznal Collarich leta 1915, leta 1921 se je zopet seznanil ž njo. Nekoč ga je srečala in ga imenovala nesrečnega človeka ter ga žalila. Streljal je za njo, pa je ni zadel, priznava, da Jo Je hotel usmrtiti. Obdolžen je napada na orožniškega maršala Papagallo, ali Collarich pravi, da je streljal takrat v zrak, samo da preplaši policijske agente, kar pa najbrže nI res. Ko Je bežal iz Viduličeve vile v Puli, kjer se ie bil skril, mu je stopil nasproti stražnik Kra-mer, hoteč streljati nanj, ali revolver mu je odrekel. Collarich ga je sunil, bil pa pripravljen streljati na Kramerja in ga ubiti, če treba, z vsemi streli Iz revolverja. Zelo natančno opisuje Collarich tatvino pri Del-montu v Trstu. S seboj Je Imel bombe, revolverje in še drugo orožje. Ko |e tekom razprave Collarich izvedel, da ga Je bil eden soobtožencev Izdal, Je ves Jezen ropotal v svoji kletki in razbijal, hoteč pokazati, kai bi storil z onim ovadlteljem, ako bi ga dobil v roke. Potek razprave je vedno zanimivejši. —j V Čepovanu so kupili nov veliki, 858 kg težak zvon v času, ko Cepovance tarejo hude gospodarske in druge težave. Letina v Čepovanu kaže slabo. —j Na Kanalskem so Imeli letos tako slabo letfno, da ljudje take ne pomnijo Ludi vabijo na delo v tovarno cementa v Anhovem, ali tam je silno nevarno in v kratkem času, odkar obstoji ta tovarna, je bilo že 8 oseb usmrčenlh pri delu. —j Konec obč'nske avtonomMe bomo kmalu doživeli v Ju!i;sk" K"n'fni. Določeno Te. da dobijo občine Pod 506l) prehiva'stva ^d vlade f*nennvai»ega »podesta« Nad 5000 prebivalcev imajo Ha Oor1?kem samo Cerkno 66^5. T.~'~:n 'n Mrto 550? Napoveduje se pa Še d-oT"čba, da 'ma vlada nro-ste roke za imenovanje »podestata« ondl v občinah nad 5«^ prebivalcev, tako da smemo pričakovati le — konec občinske avto-nf.mite. V I. Križanovska: 69 0 Iirollestou nesmrtnih Ljudje mislijo, da je mogoče nekaznovano pre-lirati naravne zakone, zakaj Človeško pravosodje molči, nebeško pa krivcev ne zadene takoj. Toda ljudje bi si hitro premislili, če bi mogli videti odvratno in grozno sliko nevidnega sveta, ki jih obdaja od vseh strani, in Če bi spoznali vzrok tolikih nesreč, s katerimi se narava molče, toda kruto maščuje nad človeštvom. — Prav praviš, učitelj! Orožni naravni zakoni vodijo človeštvo in naša nesreča je, da jih tako mab poznamo. Povej mi, dragi učitelj, kaj misliš o samomoru? V našem zaslepljenem in materialističnem svetu govore, da je življenje edini in nedvomni blagor in da ima Človek pravico delati z njim, kar hoče. Zlasti pa prevladuje mnenje, da se lahko človek življenja tudi iznebi, če mu postane neznosno. Kar se tiče stališča cerkve, ki samomor prepoveduje, so ljudje mnenja, da je to zastareli predsodek. — S stališča materijalistov je taka razlaga enostavna in logična, — je odgovoril Ebramar smeje. — Človek, ki ne priznava nobenih duhovnih temeljev, smatra samomor za nekaj navadnega in dopustnega, ker s tem nikomur ne škoduje. Pa pustiva naziranje teh zaslepljenih tepcev. Njihovo mišljenje je podobno naziranju ljudi, ki so prepričani, da sloni zemlja na treh kitih ali pa na orjakovih ramah. Taki ljudje ne morejo razumeti, da kroži zemlja v prostranstvu. Pomeniva se o samomoru s stališča fizičnih in moralnih posledic tega zločina nad prirodo in samim seboj. Z nravstvenega stališča je samomor strahopet-nost, umik z življenjskega bojišča, vzrek poznejšega bridkega obžalovanja in težkih muk. Zakaj človek se lahko iznebi materijalnoga telesa, nikakor pa ne tiste kaplje prvobitne rvarine, ki ga oživlja in mora goreti v njem dotlej, dokler tra:a njegovo življenje na zemlji. Ta življenjska tekočina po samomoru sicer ne more več normalno živeti, pač pa izžareva dalje v nevidnem organ'zmu, v katerem povzroča neznosne bolečine in zbuja v duhu vse nagone, ki jih organizem ne more več nasititi. V tem pogleda je samomor celo strašnejši kot razuzdano življenje, k! razjeda teb hi uničuje življenjski ogenj. Tak način skrajšanja življenja je sicer sramoten m za človeško dostojanstvo ponižujoč, vendar pa pomeni operacijo, ki je podobna normalnemu razpadu telesa. Posledice zlorab niso posebno prijetne, zakaj vsaka kršitev naravnega zakona se kruto maščuje. Življenje se pojavi na temelju naravnega zakona in mora trajati, dokler ne napravi konca drugi zakon — smrt. Ta konec je miren in brez bolečin, če ie človek spoštoval naravne zakone ter živel zmerno popolnega miru! Če bi hoteli razumeti, da višja in marljivo Življenje Zakaj delo je v življenju ne obhodni vodnik, ki pripelje človeka skozi zdravo in častitljivo starost do meje obstanka na zemlji. Dovoli mi še omeniti, da je vera predstavnica božanstva, kakor je država predstavnica človeške družbe. Prva prepoveduje samomor, prešuštvo itd, druga tatvine, uboje in razne druge zločine. Obe imate prav. Vero so ustanovili navdahnjeni in razumni poslanci nebeškega očeta, ki so temeljito poznal okul-tistične zakone. Samomor so nrepovedali radi posledic, ki sem jih že omenil. Prešuštva in orgij ni modrost ni ustvarila ničesar, kar bi ne imelo svojega posebnega namena, in da ima vsaka stvar na svetu svoj določeni kraj in pot. Vsakemu stvoru je Bog določil kraj in neobhodno hrano. Vseh katastrof, kozmič-^sra nereda in osebne nesreče je kriv sam človek, ki bi rad po pravil naravo, namesto da se pokori in klanja vsemogočnemu bitju, čigar bistva in veličastva ne more razumeti. Kako bi Človeški um ne strmel nad bož:o modrostjo, ki je ustvarila vse, kar nas obdaja iz iste tvarine ter oživila z istim dihanjem atom in rastli- kakor niso prepovedali kot pedanti ali ozkosrčni no, ki ju je združila z nezlomljivo verigo. Ta mo-ljudje pač pa zato, ker nere 'io križanje spolov I drost je s čudovito točnostjo opredelila kemični; zelo škoduje zdravju In ima še slabe posledice, procese v neskončnosti. Zdi se, da je bil vsak atom Rode se namreč bitja, ki ima sicer pravico do živ- pretehtan, da mu ne sme človek ničesar dodati ali ljenja In ljubezni, pa jih ljudje sami vržejo iz svoje odvzeti, sicer uniči splošno harmonijo. družbe ali pa celo uničijo kot sramotno breme. Zato pa ne zadostuje spraviti nasilno z vidne ga sveta vsiljiva in zoprna bitja, da se jih odkriža- Ako bi človek zavrgel svoj ponos in slavo-hlepje ter primerjal svoja dela s tem, kar je in Še bo storila narava, bi pač moral priznati, da je ne mn. V ozračju kar mrgoli nesrečnih duhov, ki so' hvaležen lenuh. Božja roka mu je dala v iz bilju bili sicer polni življenj* kt°:n soka za dolpo življe-| vsega* kar potrebuje za življenje, za hrano, obhko nje, pa jih Je kruta roka iztrgala normaln—rn življenju in prisilila nositi vse posledice tega težkega stanja. Oh, če bi hotel človek razumeti, da nima pršiće tebi nič meni nač kitiV vcT'-'h Hr>*J z°ko- • ki so določeni za vlad***« vsemirjf jp vzdrževanj in izpopolnitev. In vendar je nezadovoljen. vse i-Če zboljšati, vse prenarediti in podrediti s\Ji ' omnosti. Posledica Je, da se li»"lle koliejo in p^-ijo, da vlada na svetu w <<• - iiiii»*tr»» 4n 7njega, ki io zahteva sluha« u Mev 228. -"-I O V f3 N ? K I NAKOUi dnt 8. oktobra 1925. Stran 3. Dnevne vesti. V Liubtiani. dnt 7 oktobra f92s. KOROŠKI DAN 10. IN 11. OKTOBRA V LJUBLJANI. Sobota 10. oktobra ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani: Akademija: govori pesnik Oton Župančič, petje: tenorist Sv. Banovec, zbori: Glasbena Matica, »Ljubljana«, »Ljubljanski Zvon«, klavir prof. Janko Ravnik in Zora Zamik. Nedelja 11. oktobra ob pol 11. pred univerzo javno zborovanje. Po zborovanju obhod po VVolfovi in Prešernovi ulici, Aleksandrovi, Bleiweisovi in Rimski cesti, Yfigovi ulici. Razhod pred univerzo. Popoldne ob 3. uri v dramskem gledališču mladinska predstava M. Grošelj: Pravljica bodočnosti, ki jo izvajajo gojenke ženske gimnazije in licej-ske osnovne šole. Nastop pevskega zbora učiteljiščnikov pod vodstvom skladatelja E. Adamiča. V soboto in nedeljo »koroška razstava«. Rojaki! Dolžnost vsakega posam-nika je, da se udeleži teh prireditev. — .favna manifestacija za koroške Slovence se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 11. dopoldne pred univerzo. Po zborovanju obhod po mestu. Dolžnost zavednih Slovencev je, da se zbora in obhoda udeleže brez izjeme. V sprevod vse, obcestnih gledalcev si prireditelji ne Žele, temveč dostojanstven in številen sprevod. Zato vsi na zbor In v sprevod po zboru! »Koroški dan« v Kranju. Na peto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita priredi Jugoslovenska Matica v Kranju v prostorih Narodnega doma primerno akademijo z govorom, petjem, deklamacijami in godbo. Pri prireditvi sodeluejjo vsa tamošnja društva in organizacije brez razlike polHične pripadnosti. Rojaki, udeležite se ie manifestacije v največjem številu! — Narodna društva v Novem mesto želee, da se naših bratov onstran Karavank skupno spomnimo sočutno, resno in slovesno, prirede ob peti obletnici nesrečnega plebiscita v soboto 10. oktobra v Narodnem domu »Koroški večer« s sporedom akademije. Na sporedu so govori, deklamacije, koroške narodne pismi, godba salonskega orkestra in dramski prizor. — Koroška! — vstala boš! — Odbor. — Važne spremembe v naši diplomaciji. V beogradski javnosti so razširjene vesti, da se skoraj izvrše gotove važne spremeni* be na naših vodilnih diplomatskih mestih v inozemstvu. Dosedanji naš poslanik v Ber* linu Živoj in B a 1 u g d ž i ć ima biti ime no« v»n za jugosolvenskega zastopnika v Mo* skvi. Pred dnevi so listi javili, da je posla« oik Balugdžić posetil v Berlinu bivajočega komisarja Cicerina ter da je Imel ž njim daljši razgovor. Poslanik Balugdžić je znan kot dober poznavalec socialističnega giba* nja. Vsi ga smatrajo za najsposobnejšega moža, ki bi imel nalogo vzpostaviti dobre diplomatične odnošaje med Rusijo in Jugo* slavijo. Dosedanji poslanik v Rimu A n t o* n 1 j e v i ć bo vpokojen. Njega nadomesti poslanik v Budimpešti Tiča P o po v i ć. Za poslanika v Washintonu bo mesto doseda* rjega dr. Trešić*Pavičića imenovae Branko La z a r e v 16. — Odlikovanje narodnih poslancev. Povodom zadnjih svečanosti v Crni gori in v Dalmaciji je kralj odlikoval tudi večje število narodnih poslancev. — Dnevnice ministrov. Člani vlade RR, zlasti radićevcl, zelo radi potujejo. Za časa dvomesečnega parlamentarnega odmora so ministri potovali vsepovsod na državne stroške. Zaračunajo si obenem mastne dnev* niče. Navdušeni potniki so zlasti radićevci. Dobro poučeni beogradski krogi govore, da je neki član vlade RR zaslužil na potnih dnevnicah okoli 100.000 Din. — Državna zastava na Čest ministru. Minister poŠt in brzojava dr. Ivan Supe* r i n a je na svojem inšpekcijskem potova* nju po Dalmaciji obolel ter je moral v Spli* tu ostati 14 dni v postelji. Ves čas je njemu na čast s poštnega poslopja vihrala zastava. — Manevri dravske divizije. Na starem manevrskem terenu okoli Cerknice In Blok so se prvikrat letos v večjem obsegu vrjili manevri dravske divizije. Manevri bo trajali od 16. avgusta do 6. t. m. Vojne edfnice fz Ljubljane, Maribora in Celja so posamno manevrirale od LJubljane dalje proti Cerkniškemu jezeru. Na starem vojaškem streM. Sču pri Begunjah (Cerknica) se pehota, st. tpHPri5a in strojni oddelki ostro streljali. Manevri «o ae v vseh podrobnostih izvajali z naivečjo strumnostjo. disciplino in preciznosti. Pod poveljstvom brigradnega generala Tripkoviča so se včeraj vrnile z ma-nevrov vse vojne edtnice. tako dva pespol-ka, dva polka poljske artiljerije, brdska ar-tnierMa In strojnice z vpemi pomožnimi četami in panitetskiml avtomobili. Točno ob 1.45 eo se pojavili prvi oddelki pehote na Tržaški cesti. Na križišču Tržaške ln Rimske ceste je pričakoval prihod vojnih edtnic komandant dravske divizije general Aleksander Stojanovič. Ob navzočnosti oficirskega zbora ln Častne sprejemne čete so na to vse edinice z največjim elanom de filirale pred generalom. Pogled na Tržaško ce?to proti Viču je nudil razveseljiv prizor Kljub dolgemu to napornemu maršu, kajti pehota je bila povsem vojno opremljena, so čete prikorakale v mesto t največjo eve-žoptjo. Celjske in mariborske vojne edini-ce so na to po železnici ekstredirali v njih garnizlje. — Kakor omenjeno, je okoli Cerknice ln na Blokah star manevrski teren. Pred vojno je graškl III. zbor običajno imel tu svoje korne manevre. Leta 1902. bili so na tem terenu tudi veliki cesarski manevri, ki jih Je vodil prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Takrat gotovo Še ni nlkdo mislil na to, da bodo po prilično 25 letih na istem terenu manevrirale Jugoelo-venake čete. Prebivalstvo je bilo s voja- štvom zelo zadovoljno ter je povsod vladala Iskrenost In harmonija. — Prevažanje poštnih pošiljk. Ker se je ugotovilo, da podjetniki poštnih voženj nimajo pravilno napravljenih prevoznih, sredstev, ki bi obvarovala poštne pošiljke poškodbe ob vremenskih neprllikah In ti bi zadostno zavarovala slflep in vrednoetne pakete, je poštno ravnateljstvo naroČilo poštam, naj zahtevajo od podjetnikov, kateri nimajo pokritih voz, da s4 Čim preje preskrbe potrebne ponjave in shrambe z eno oziroma dvema ključavnicama za pisemske sklerpe ln vredaostne pakete. — Ta ukrep poštnega ravnateljstva je v interesu občinstva in poštne uprave same ter se bo vsekakor izvršil. Ali kako naj se varujejo paketne pošiljke vremenskih nezgod v krajih, kjer se pošta s kolodvora do poštnega urada in nazaj prenaša, če jih poštni sel nese ali vrže na kak voz ali cizo, se pošiljke ob vremenskih nepriltkah kolikor toliko poškodujejo. In takih poštnih uradov, pri katerih se pošiljke s kolodvora in nazaj na pošto ne prevažajo, ampak prenašajo po poštnem slu je dandanes veliko. — Papeški nuncij pri zim, ministru. Pa-peški nuncij msgr. Pelegrinetti je posetil zunanjega ministra dr Ninčića. Vatikan Je izrazil željo, da se konkordatska pogajanja čim preje obnove. — Okenski v Beogradu. Poljski poslanik Okenski se je vrnil v Beograd in je prevzel posle poljskega poslanstva. — 40-letnica Vojne akademije v Beogra du. Kakor vsako leto tako se bo tudi letos izročil dar NJ. Vel. kralju prvemu in najboljšemu gojencu višjih tečajev vojne akademije. Letošnja izročitev bo združena s svečanostjo proslave 40.1etnice ustanovitve Vojne akademije. Proslava se bo vršila 12. oktobra in bo po obsegu ena največjih, kar jih je bilo po vojni v Beogradu. Proslavi bod prisostvovali NJ. Vel. kralj, vojska, predstavniki inozemskih vlad, vojni atašeji, generalni štab. predstavniki korporacij rn meščani. Svečanost se bo začela ob 11. uri dopoldne v dvorani Vojne akademije, ki bo kralj Izročil sabljo s svojim m one gramom najboljšemu gojencu Vojne akademije pod-poručniku žarku Popoviču, nato pa najbolj, šemu učencu višjih tečajev Vladimiru Ger_ bi. Po predaji darov bo prelaval upravitelj Vojne akademije, LJubomir Pokomv o razvoju Akademije. Letos je akademija pripravila 372 gojencev, ki so položili podpo-ročniške izpite. — Zastave na naših trgovskih ladjah. Pomorska direkcija v Splitu je izdala naredbo, glasom katere morajo vse naše trgovske ladje po našem morju razviti zastavo, ki ima na belem polju državne zastave dve križajoči se sidri v modri barvi. — Trošarinska afera v Zagrebu. Orga ni mestnega trošarinskega urada v Zagrela so zasačili v prostorih im kleteh Hrvaške središnje vtnarne nad 300 hektolitrov vina, o katerih vinarna ni mogla podati pojarnila. Mestni trošarinskl urad je vino zaplenil, prostore zapečatil in družbo kaznoval z globo 150.000 Din, kolikor je vredno vino. Tvrđka je vložila priziv na velikega Župana. — Za sekretarja glasbene akademije v Zagrebu je imenovan g. Ivan Matašič s Sušaka, — Za gradnjo uradniških stanovanj. Gradbena zadruga državnih uradnikov v Splitu je naprosila finančnega ministra za posojilo 1 milijona dinarjev za zgradbo uradni&kih stanovanjskih hiš. Po 10 letih naj bi hiše prešle v last uradnikov. Uradniki bi plačevali v teh stanovanjskih hišah za stanovanja 4 sob in kuhinje mesečno 700 dinarjev, za 3 sobe in kuhinjo 600 dinarjev, za 2 sobe in kuhinjo po 500 dinarjev. i- Osebne vesti s pošte. Premeščena sta: po§tni uradnik Tvan Novak iz Kranjske gore v Grobelno in uradnica Antonija Koželj od pošte Ljubljana 1 k pošti Ljubljana 4. — Iz državne službe. Premeščena sta: iz Murske Sobote v Maribor pisar katastrske evidence Franjo Lah, iz Maribora v Subofcico pomočnik komisarja železniške polici.e Rudolf Matej. Vpokoen je pisarniški pristav mariborske oblasti Mihajlo B o b e k. — Trgovska akademija v Skoplju. Trgovinsko ministrstvo ie odredilo, da se zgradi za trgovsko akademijo v Skoplju novo moderno šolsko poslopje. V državni proračun je vstavljen kredit 1 milijona dinarjev. — Zagrebško »Kolo* v Parizu. Iz Curina je zagrebško »Kolo« odpotovalo v Pariz, kjer je priredilo dva prav dobro uspela koncerta. V ponedeljek 5. l. m. Je »Kolo« položilo krasen vene na grob neznanega junaka, ki počiva ob Are de Triomphe. Svečanosti je prisostvovalo poleg francoskih vojaških in civilnih oblast* mnogobrojno pariško prebivalstvo. Prisotni so bili tudi naš poslanik dr. Spalajkovič in mnogi člani Ju-goslovenske kolonije. — Fond A!exandra von Humbold. Kot stipendiste fonda Alexandra von Humbold je prosvetno ministrstvo izbralo sledeče kandidate: Milutina Radovanovica, absolvl-ranega fHozofa v Joni. Bogdana Banjlna, dfaka filozofije v Beogradu, MomČMa Dordjeviča, študenta prava v Beogradu, Dejana Deliča, študenta kemije v Charlot-tenburgu, in gdčno. Radmilo Djakovič, študentko filozofije v Beogradu. Ministrstvu prosvete bi priporočali, da venđar ne protežira samo srbskih dijakov, nego da upošteva v enaki meri tudi državljane iz pre-čansklh krajev. — Trgovska akademi'a v Virovitici. Ministrstvo prosvete je ukinilo trgovsko akademijo v Virovitici. — Komisija za profesorske Izpite. Ministrstvo prosvete je imenovalo za predsednika stalne komisije za polagan e profesorskih izpitov g. dr. Svetolfka Stefanovlća, pomočnika ministra prosvete v pokou. Dosedanjemu predsedniku te komisije g. Ml-ioiu Va&iću se ie upoštevala ostavia * 90 D*xr TA JE PRAVA IZ KATERE SE NAPRAVI DOBRA LIN/KA — Upokojitve učiteljev In profesorjev. Ministrstvo prosvete je sklenilo z ozirom na veliko število učiteljskih pripravnikov ln suplentov, da upokoji vse učitelje in profesorje, ki so prekoračili predpisano dobo. — Podpora poplavljencem. Ministrstvo poljedelstva je razdelilo odobreni kredit 3 milijonov dinarjev za poplavljene kraje. Največjo pomoč je dodeljena splitski obla. sti. kjer je bila škoda posebno huda. Podpora za to oblast znaša 300 000 dinarjev, — Dosmrtna podpora. Z ukazom Jslj; V. kralja je dodeljena dosmrtna podpora gosp Vjekoslavu Klajiču, članu Jugo-sloveneke akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, ki je enaka pokojnini rednega univerzitetnega profesorja. — Nove telefonske zveze z Dalmacijo. Ministrstvo pošte in telegrafa pripravlja nove telefonske zveze med Beogradom in raznimi kraji v Dalmacijl- — Nazadovanje Nemcev v naši državi. Po najnovejšem ljudskem Štetju je v naši državi 513.472 t. j. 4.3 odstotka. Od ^ta 1910 je padlo število Nemcev v naših mestih; v LJubljani od 590 na 1709, v Celju od 4625 na 848, v Ptuju od 3672 na 969, v Mariboru od 22.653 na 6497. V celi Sloveniji so naštemi izmed 1,056.464 prebivalcev 39.631 Nemcev, t. j. 3.8 odstoka. Na Kočevskem se Je priznalo za Nemce 9818 oseb, dočim so pod Avstrijo našteli 13.608 Nemcev. Značilno za našo nezavednost je Še vedno visoko Število Nemcev po Dolenjskem. Tako so našteli v novomeškem okraju 2081 Nemcev napram 2977 v letu 1910, v črnomaljskem okraju 554 napram 765 v letu 1910. Tudi v spodnještajerskih mestih in trgih se nemštvo še vedno trdovratno drži, tako so n?šteli v Brežicah 315 Nemcev (leta 1910 pa 1000), v Konjicah 301 (2110), v Slovenjgrcdcu 1107 (7251). Skoraj neverjetno se sliši, da je v ljutomerskem okraju naraslo Število Nemcev od 1403 na 3578, kar mora biti vsekakor pomota. — Kako je v deželi, kjer Ječe pod težkim larmom sini Slave, je naslov brošuri, katero je izdala za šole in društva, ki prirede predavanje o Koroški dne 10. odnosno 11. oktobra, Jugoslovenska Matica. Ako je kdo po pomoti ni dobil, jo dobi v pisarni Jugoslovenske Matice. — Knjiga »Boj za Koroško*, ki jo je s prispevki raznih nsših ljudi sestavil dr. Rožič, nam jasno slika položaj naših preko Karavank. Prodajajo jo v vseh knjigarnah po 20 Din. Dijaki jo dobe v pisarni Jugo-slovenske Matice za 15 Din. Knjigo priporočamo naj topleje. — D.rcktnl vorovi brzo vlakov. Ministrstvo prometa je sk'enilo, da se puščajo v direktne vozove brzovlakov samo osebe, ki potujejo na daljših proTa^. Le v slučaju, da so ostali vozovi zasedeni, se smejo drugi potniki pustiti tudi v direktne vozov e. — Zrakoplovna katastrofa. Na Grob- niškem pciju pri Srbski Požegi je včeraj eksplodiral aeroplan. Treščil je ob tla. Na največjo srečo so si rešili življenje poročnik Dragotin Lučić, poročnik Ruodlf tlirci in mehanik Aleksander Fritz. Skoda je velika. Aeroplan je popolnoma neporaben. — Aretacija novinarja. Radi nevarne grožnje zoper življenje je bil v Novem Sadu aretiran Miloš Sabljak, urednik »Srba-dije«, glasilo Srnao. — Krvava rodbinska drama. V pože-škem selu Koprivnica se je pretekle dni od* Igrala krvava rodbinska tragedija. Seljak Ivan Petranovič je z nožem zaklal 6vojo ženo, s katero je živel v divjem zakonu, nato pa je izvršil samomor. Hiša, v kateri se je odigrala tragedija, je bila že pozor1-šče »ličnega krvavega dogodka. Vdova Marija šifrer je svoj-o hčerko omožila z nekim Antonom Novincem. Posestvo je bilo laBt tafiče. In ko Je zet zahteval, da se prepiše nanj, stara nI hotela o tem ničesar vedeti Zato so bili v hiši prepiri na dnevnem redu. Dne 27. novembra leta 1923. je tašča v prepiru udarila zeta s kolom po glavi. No-vine je bil tako mrtev. Tašča Je bila ob. sojena na dve leti ječe, njena hčerka Fra. nja pa Je pričela razmerje a zgoraj omenjenim Petranovičem. Nokaj časa sta živela precej složno, nato pa so pričeli prepiri In sicer zopet radi posesti. Petranovič Je kritičnega dne zahteval od Novinčeve, da se izselita Iz hlse taflče. Ker ta ni bila voljna tega storiti, je potegnil nož ln jo zaklal, nato pa izvršil samomor. — Za Izborno kakovost našega mila »Gazela« lahko jamčimo! Sicer pa kupite samo 1. kos in uverili se bodete sami, da Je naša trditev resnična. 156/L — Dražba sv. Cirila fn Metoda v LJubljani je prejela meseca septembra 1925 sledeče prsnevke: I. Podružnice: Sevnica 400 Din. Slovetrgradec m. 550 D?n, Konjice 534 Din, Begunje - Breznica 220 Dfn, Celje m. 1350 Din, Celje ž. 4000 Din, Vele-n:e 437 Din, Hrastnik 232 Din, Brežice 7248 d:narjev. Krško ž. 412 Din Radeče pri Zidanem mostu 1195 75 Dm, LJubljana: Šentpe-terska ž. 15 Dm. — Skupaj 16.594.15 Din. — n. Nabiralniki: Kavarna KrapS, Ljub-1'ara, 13.50 Din. podružnica Radeče pri Zidanem mostu Din 18.25. Skupaj 31.75 Din. — TT1. Obrambni sklad: Anton Štre-kelj. Ljubljana, 50 Din. — IV. Razni prispevki: Prva hrvatska štedionica, podružnica Ljubljana, 530 Din, mestna občina Brežice 1000 Din, dr. J. Zdolšek. Brežice, 500 dinarjev dr. Poček, Ljubljana, v zadevi A. J — I. B. 200 Din, neimenovan, ker se nI udeležil velike skupičme 100 Din, »Slovenski Narode, LJubljana, 500 Din, Josipina Blumauer, Ljubljana. 50 Din. Skupai 2850 dinarjev. Vftota vse* priaoevkov 19425 Din Iz Ljubljane — V poslopju ljubljanske glavne polto se vrše razna popravila že od spomladi sem. V drugem nadstropju se je napravila Iz prejšnjih predstojniških sob v Selenburgovi ulici velika dvorana za bodočo moderno telefonsko centralo, za katero je bilo treba tudi podzemske prostore primerno preurediti in predelati. Blagajniške prostore so preslikali in vso opravo v njih prepleskali. Obnovila se je napeljava za električno razsvetljavo in električne ure ter prestavim vodovode s hodnikov horribile dietu! v — stranišča. Da je zaradi te prenaredbe celokupno poštno osobje ozlovoljeno, je povsem umevno. Kaj takega bi človek ne pričakoval ne z zdravstvenega ne z kulturnega stališča. Će so se vodovodi že premestiti morali (?), naj bi jih bili prenesli s hodnikov v uradne lokale, nikakor pa ne sodijo tja, kamor hodiš — kakor pravijo — še cesar peš! — Jubilej lndustrijca Karla Pollaka. C Karel Pollak, veieindustrijec in ustanovitelj usnjarsko industrijske tvrdke Karel Pollak, praznuje danes v krogu svoje rodbine in znancev zlato poroko skupno s svojo soprogo Frančiško. G. Poiiak Je leta 1875. ustanovil znano tovarno za usnje, ki se je iz malega podarja razvila v velepod-jetje. G. Pollak si je znal s svojo vztrajnostjo in marljivostjo priboriti v zunanjem svetu velik ugkd. — Prošnja. Na drugem mesfu poročamo, da je bilo 5. t. m. v hotelu »Tratnik« iz sebe št. 12 ukradeno akademiku Vladimirju Sergejevu več stvari, med njimi zelo važni dokumenti im fotografije, ki so lastniku drage kot spomin na domače v Rusiji. Nekaj dokumentov pogreša tudi akademik Božidar Po po v i č. Gba prosita defričnega, ki je zdaj v posesti teh dokumentov in fotografij, naj jih pom e po poŠti na naslov: Vladimir S e r g e j e v, hotel Tratnik. Za dotičnoga nimajo ti dokumenti, odnosno fotografije nobenega pomena, za akademika so pa neprecenljive vrednosti. — Po*asn'lo. Poročila o koncertu Ljubljanskega Zvona so omenjala, da so se poklonile in izročile vence Ljubljanskemu Zvonu Zorku Prelovcu in Emilu Adamiču tudi deputaciji Sokola L, Sokola II. in Ljubljanskega Sokola. Naprošeni pojasnjujemo, da je poklonila deputacija Sokola L, obstoječa Iz članov gg. Albina Turka, Ljubo D e r m c 1 j a in Frana Vrečarja, tri la-vorjeve vence in sicer Ljublanskemu Zvonu, pevovodj Zorku Prelovcu in skladatelju Emilu Adamiču. — Fregolft Retta v Ljubljani. V Narod* nem domu je snoči na Francoskem in v Oriicntu dobro znani hipnotizer Fregolli Retta izvajal razne eksperimente. S svojim temperamentnim govorom zna očarati na« vzoče in njih pozornost povečati do skraj* nosti. Njegovi eksperimenti, ki bazirajo na iluziji, odnosno na fizični privlačnosti in od* bijanju so bili zelo posrečeni, zlasti ekspe* riment z uro in s kroglo, ki se je gibala v raznih višinah oo zr^ku. Varnostna oblast mu je prepovedala gotove eksperimente iz hipnoze in sugestije. Naval občinstva je bil velikanski. Danes ni predstave. — Tekma psov ptičarjev. V nedeljo 11. t. m. ob 7. url je zbirališče udeležencev na restavracijskem vrtu glavnega kolodvora. Tam se bo vršila smotra psov, na to pa odhod v lovišče občme Jezica. Tekma bo jesensko — vzrejna in se je lahko udeleže psi, ki so bili poleženi po 1. decembru 1923. in so vpisani v kako priznano rodovno knjigo; vpisnina znaša Din 10. V soboto 10. t. m. zvečer bo pozdravui večer v posebni sobi restavracije »Ljubljanski dvor,« naslednji večer pa istotam razglašen Izid tekme, kjer se bodo tudi razdelila darila. 174(>_n — Merkurjev Jour fix. Da se doseže Čim oZJl stik med članstvom, uvede Trg. društvo Merkur v Ljubljani stalne članske sestanke, kjer se bo razpravljalo brez programa o aktuelnih zadevah. Prvi sestanek bo v četrtek, dne 8. oktobra ob pol 9. url zvečer v posebni sobi restavracije »Slon«. Odbor. 1745-n — Esperantiste in vse one, ki se zanimajo za Esperante opozarjamo, da izide v najkrajšem Času »Popolna slovnica espe-rantskega jezika« z malim slovarjem. Interesent! naj se obrnejo pismeno na »Esperantski klub v LJubljani. (Naa na 127.50 z malenkostnim zanimanjem. Koruza v storžih se plačuje po 65—67.50. December in januar Postojna—Jesenice po vpraševanje po 175. Pomladanska koruza ca marec—api 11 ponudba in kupčije po 1*« — Tisa ali Donava, april—maj začetkom tedna kupčije po 147 50, koncem po 145. Ma. rec—april eks Dunaj po 112—113 Kč, maj 115. Promet z moko minimalen. Kupcev znalo, ponudba velika. 0 gg kupčije po 410, 0 g po 405. Z inozemstvom ni nobenega prometa- Otrobi so Sh slabo. Bački v papirnatih vrečah ponudba 115—120, Juta vreče po J25, kupcev ni. Tudi ječmen Je šel slabo v promet. 65 težki navadni Ječmen ponudba 175—180, pomladanski 65, ptmudba 205—210. 65—66 dvovrstni 220, vse brez kupcev. Tudi z ovsom Je bil slab promet. Cene so malo poskočile, ker so začeli kupovati vojaški dobavitelji. Bački in sremski oves so kupovali po 162.50, ponudba neznatna. Fižol Je brez prometa. Ponudba velika. Bački po 210, sremski po 226 brez kupcev. —g Zopet kovani denar. Začetkom novembra pričakujejo v Beogradu novo p^Si. IJatev kovanega drobiža bi sicer 20 milijonov komadov po 1 Din. Ta drobiž \ ride takoj v promet. Novčičl po 50 para pridejo v promet najbrže v drugI polovici oktobra. Papirnati denar po 1 Din, 50 in 25 para vzame država iz prometa s 1. januarjem 1926. —Z Trgovsko - obrtniško - Industrijska razstava v Osijeku. V soboto se otvori v Osijeku velika trgovsko-obrtniško-industrij-ska razstava, ki bo trajala do 18. oktobra. Kdor se zanima za to razstavo, lahko dobi v našem uredništvu legltrmacilo za polovično vožnjo v Osrjek In nazaj. —g Novi vagoni. V kratkem pride v promet še ena skupina vagonov, ki so bil! renovirani v naših delavnicah. Vagoni so večinoma tovorni. Vsi vagoni s slabimi strehami bodo poslani v popravilo. —g Zvišanje pristaniških taks. Prometno ministrstvo namerava zvišati pristaniške takse v Primorju za 300 do 100. da se Izenačijo s taksami v italijanskih pristaniščih. —g Nove poštne znamke. Ministrstvo pošt in brzojava pripravlja nove poštne znamke, ki se bodo znatno razlikovale od dosedanjih. Najprej pridejo v promet znamke po dinarju. 50 in 25 para. Te znamke pridejo v premet najkasneje v dveh mesecih. —g Postna hranilnica in posojila duhovnikom. Poštna hranilnica javlja, da te dajejo porojlla na podlagi vojne škode tudi duhovnikom, ker se smatrajo v tem po?Ie. du za državne uradnike. = Prodala Izdelanega lesa. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno prodajo izdelanega lesa za tehnično uporabo, drv in lubja loko gozd v gozdnih kompleksih šumskih uprav Bled. Bohinjska Bistrica in Kranjska gora v pribMžni množini 24.722 plm* smrekovega porabnega lesa, 345 p!m* smrekovih drv in 1059 plm* smrekovega lubja. Ponudbe, pisane na tiskovini, ki se d<4)i pri direkciji šum v Liubljani. je vložiti do 13. t. m. pri isti direkciji Predmetna pojasnila daje direkcija Sum in Šumske uprave na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori. To in ono Črna Maroka NajmočnejSa in najstrašnejša med ameriškimi kačami je črna Mam-ba, o kateri pripovedujejo grozno reči. Ta kača preživi večji del dneva na drevju, od koder preži na ljudi in živali. Opisujejo jo za izredno div o in besno, pa tudi silno močno. Po nekaterih krajih nosijo ženske na svojih glavah kamenite prošče v varstvo proti Mam-bi, ki napada z drev'a spodaj idoče. Kača se zakadi v človeka ali žival in ga med besnim piskom ugTizne. Nekoč je šlo pod drevesom, na katerim je tičala Mamba, 12 volov. Sikala je z drevesa na nje in ugriznila vse po vrsti. Prvi vol se je zgTudrl kakih 30 metrev od drevesa, drugi pa so popadali v daljši razdrtji. Živ pa nI ostal nobeden Domačini pripovedujejo fantastične dogodke o tej kači, ki napade vsakogar, kdor se ji približa. Samo lovci so precej drugačnega mnen:a o Mambi, Stari lovci pravijo, da jih še ni nikoli napadla in menijo, da ne stori nič nobenemu, ako se je ne razdraži. Ce pa se zakadi protf kakemu človeku, je treba naglo bežati, toda ne ravno po poti. marveč se mora begati v stran, pa se vidi. kako kača divja naravnost naprej rn pusti na strani onega, ki ga je hotela napasti. Tudi Vi potrebujete ob ačU! Ako kupite do 10. t. m. Vam je 20% popus* zajamčen pri Drago Schwab - Ljubljana Slavni mački Maček velja za najstarejšo domačo žival, pa še danes ni tako krotak, k~kor pes In tudi nikdar ne bo. Maček se drži bolj hiše kakor gospodarja in dočim se pravi o psu. da je rojen hlapec in da stori vse, kar se mu ukaže, je maček svobodna žival; on se igra s teboj in ne ti Ž njim. Stari Egipčani so zelo častOl mačke. Njihova trupla so balzamirali fn *ih pokopavali z velikimi ceremoniami na posebnih pokopališčih. V bitki pri Pelusiju leta 525 pr. Kr., so se bojevali Egrpčanf proti Kambisesu. Perzijani so poznali egipčansko slabost napram mačkom in zato so postavili v sprednje vrste žive mačke kot ščite proti Egipčanom. Ti so se res bali strelati nanje lz svojih lokov, boječ se, da bf ubili svete žfvaM. Egipčani so bili poraženi. V Mohamedovem rokavu te vrgla mačka mlade Da jih ne moti. je dal prerok rokav odrezati, potem je vstal in odšel. Tudi v Italiji se dobi čestilce mačkov. O ItaHanfh pravijo današnji, da jih mnogo pojedo. Petrarca je imel lepega mačka, katerega smaragdne oči so razsvetljevale njegove samotne noči In mu svetile, ko je pisal svojo neumrljivo pesem na »Lauro«. Dantejev maček e bil IzuČen držati s svojimi tacami luč pred njim, kadar je jedel in čital. Nekoč sta se prepirala Dante in njegov prijatelj Cetto o tem. ali zamore več umetnost ali narava. Dante je hotel svoje mnen e dokazati, navajajoč svojega mačka, ki mu drži luč. Cetto je zahteval, naj mu to pokaže. Ta čas pa je pripravil posodo, v kateri bilo zaprtih par miSi. Ko je maček prijel svečnik, je Cetto izpustil miške Ko jih je maček zagledal, j? vrgel svečnik iz svojih tac in skočil za v "kami Cetto ie triumfiral nad Dantejem, t ■ pa je končno rekel: Narava }e zmagala! Viktor Hugo Imel v svojem slonu krasnega črnega mačka, ki 'e bil navzoč pri vseh sprejemih in je sredi sobe ogledoval vcfopajoče goste. Izredno velik prijateH m--čirov je bil Cha-theaubriand. Ko je bil v Rimu poslanik, mu je papež Lev XII. podaril svojega izredno lepega mačka z imenom »Micetto«. Ko :e bil Chatheaubriand v Londonu, je imel celo stanovanje polno mačkov. V novejši literaturi sta znana mačka Mark Tvvr.ina. Eden se je imenoval »Satan«, eden pa »Greh«. Satan je bil črn kot noč, »Greh« pa lisast. Bila sta si najboljša prijatelja. Rctnan indijskega prestolonaslednika Iz Londona poročajo: Iz Borrbava je prispelo te dni brzojavno obvestilo, da je po dolgi bolezni preminul v 75 letu starosti kašmirski maharadža sir Pratap Sing Baha-dur. Vest o njegovi smrti i« zbudila v Londonu In Parizu splošno pozornost, zakaj njegov naslednik »e mož. čigar ime je v obeh prestolicah dcuro znano in je v zvezi s senzacionalnim procesom, ki je pred neka! meseci zanimal vso evropsko javnost. Bodoči vladar najbogatejše indijske pokrajine je sir Hari Sing, o čigar ljubavni pustolovščini s krasno Angležinjo Robinsono-vc se je mnogo govorilo po londonskih klubih in salonih. V aktih scnzacnona'nega procesa, ki ga ie vodil proti njemu mož gospe Robiisonove, je bil indijski princ označen samo z začetnicami Mr. A. Objave njegovega imena je angleško zunanje ministrstvo sodišču zaradi državnih interesov prepovedalo. Londonski listi so pa slučajno izvedeli, kdo se skriva pod Mr. A. Za galantno ljubavno razmerje svojega sina je izvedel tudi stari maharodža Sing Baha-dura. ki ie naslednika takoj brzojavno poklical v Kašmir. Prijatelj! in pristaši mladega princa so se bali. da bo Imela njegova pustolovščini važne politične posledice, zakaj stari maha« radža je bil zelo pobožen budist in 'e zahteval od svoje okolice vedno najstroži« rro-alno življenje. Govorilo se ie. da odvzame mogotec svojemu sinu pravico dc prestola toda maharadža se iz z naslednikom pomiril, dasi so nekateri m^rodajn* krcTi v Kašmiru zahtevali, naj ga ~>če spo-d;. Pozneje se ie modemu prestolonasledniku posrečilo pomiriti razburjene duhove in n'egov Škandal v Londonu je bil kmalu pozabljen Tudi kašmirski parlament ga ?e priznal nedavno za prestolonaslednika. Samo angleška vlada ga dos!e: *~ ni priznala. Novega vladarja ie vzgajal evropsM učitelj. Leta 1918. ie prišel m!ad; maliarad^a prvič v Parizu in Londonu. Leta \92* se je poročil s hčerko dharomporskega n rfi ad-Ža. pozimi leta 1924. ie pa odpotoval v Lon. don, kjer je bil dvakrat v avdPenci pri r.n-gleškem kral'u V tem času se je seznani! z gospo Robfnsovono in postal žrtev oderuhov. Hari Singh je za petvafikfca rraha-radžo nafbogateiši mogotec v Indiji. 5>e predno je prišel na prestol, je imel privatno premoženje, ki se ceni na 12 milijonov angleških funtov. Nov angleški tank Angleško armadno vodstvo je na svodih zadnj'h ve'ikih manevrih pri Salisburv-ju uporabilo nov lahek tank, katerega glavne prednosti tičiio v njegovi veliki hitrosti. Na kolrkor toliko ugodnem zemljišču preleti z lahkoto 30, na cesti pa celo 40 km na uro. Tak tank potrebuje 3 do 4 voiake. Tehniki angleške armade Pa se pri tem tanku še niso ustavili, marveč v> zgradlH Še lahkejši oklopni voz, ki so ga imenovali ♦indlviđue'nl tank«, ker zadostuje za nje-gevo vodstvo samo en mož. Kapetan Lfdell Ha rt opisire ta rov? tank In pravi, da se mu Je pojavil kot razkritje novfh uporabnih možnosti tega bojnega sredstva. Najznnčil-neše na tanku ^e njegova izredna gibčnost, ker se lahko na mestu na prostoru par metrov obrne okoli sebe, ker z neverjetno hitrostjo premaga velike strmine, nasute in zabarikadirane ceste, drči spretno čez vse globine In si brez težav pribori pot skozi gosto drevje. Prav tiho ?e njegovo prodiranje tako, da ga sovražnik ne more takoj opaziti In ker se naglo gib*;e na vse strani, je tudi težko, da ga artiljerija takoj zadene. Kaprtan Hart misli, da predstavlja ta tank najboljše orož.e za nagle napade, patruljske vožnje in za zasledovanje infan-terije, katero napade večje število takih strojev s hirrosfo kavalerijske atake. Ta tank se da porabiti tudi za uničevale ve* iakih tankov In kapetan Hart je tako navdušen zanj, da imenuje to novo konstrukcijo celo »podmorrrik« ali »lovsko letalo armade na kopnem«. Zadn:i manevri so prinesli izborno preizkušnjo tega tanka in angleški vojaški veščaki pravijo, da mu je zagotovljena sijajna vojna bodočnost iolO vreme no suhe (zeitgetnSss trocken), dobavno do konca oktobra, postavno vagon In postaja BUKOVICA (Slavonija). Cena 100 kg Dinara 75. — Poštni in brzojavni naslov: Scbar! 1 Schelber, Nova Bukovica (Slavonija) 3723 Vsaki petek sveže morske ribe Ani. Siacnlj Ljubljana, Selenburgova ulica 4 Telefon 202 oioioioaaioioaoioioioioioic Interesenti za rJavo in belo .' kotenlno —=— se opozarjajo, da dobe isto najboljše kakovosti iz znanih konkurenčnih tovarn vsako množino pri tvrdki FRANC CROBATH d. z o. z. Kranj li5L —. — MANUFAKTURA NA DEBELO IN DROBNO. — — oioicioio I CD ■ C3 B CD ■ C3 ■ CD ■ G3 ■ CM Popolnoma varno naložite denar v | Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mestni trg Ste«. 6 ker ima že nad 11,000,000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 33 L Telefon štev. 9 ti mmn pleskar a in ličarja .(ubijana, Karel Kotnikova ulica (baraka za Lrfmo) =e priporočata cent. občinstvu. — zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 161 L Cene Najcenejše kupite samo pri Josio Pe*el?ncu Volno, trikotažo, ro kav;ce, nogavice, nahrbtnike za 5ftf*r?e in t-.-ri«te. potrebščine za šivilje, kroače, Čtvljai\e in sedlarje NA VELIKO IN MALO Ljubljana ,38-L (blizu PreltraoTOTi pomnika cb nđi! ffafnove?žl epohalni fzn-n, Tietrole'ska pllnaka *.vetll*ka ,BIDA' z jrag žarnico 200-500 sveč moči. Krasna bala hit Neznatna poraba petroleja Sve I kakor elektrika« „AIDA" se rab' za razsvetljavo p'oda:aln!c, uradov, gostllnfc, ?o' r-rkev, dvorišč, vrtov itd. ,,AIDA" {e prl-khdna za najmanjše in največje nrostore. — ZatVevajte rro*^e' živinske bolnice na Poljanski cesti, se odda* jo takoj naivtšjemu po* i'tidnik'1 — Ponudbe po* slati na: Kmetijsko d"iž* bo. Turjaški trg 3. 3751 I mvrn BaHaaBaBaBaSaSaaS&S Č ia o!>!c&a za srednjo moško posta* v o, skoraj nova — fc r*»cda — Ponudbe p<'d "U^'idno.jC'U na upr»» vo «SIov. Naroda*. Železna postelja in nekaj dn-gog1: noht* *tva naprodaj — Pon"d* bc pod *Pohištvo/3737» na upravo «Slov. Nar». Klavir dobro ohranjen — se ra* d; pomanjkanja prostora relo ugodno proda — Denisi pod »Nizka ceni 3#39b na upravo «Sioven> skega Naroda*. Soba 3764 meblovana. s posebnim vhodom, e'ektričrarazsvell ava, se odda. oizve se: Ljubljana VI!, Vcrovškova uj. 12 Dve prazni sobi za pisarno v sredini me* sta iščem. — Dopisi pod •Dve sobx/3724» na upra* vo «Slov. Naroda*. Opremljena soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se odda s 15. oktobrom. — Zrinjskega cesta 6/1. 3749 Opri .emljena soba § se odda častniku. Na-lov pove uprava Slov. Naroda I* TCfticmne i Hiša z lokalom na prometnem kraju na Gorenjskem se radi dru* žinskih razmer — takoj proda. — Dopisi pod «1 Tiša/3700» na upravo «Slov. Naroda*. 20.000 Din posojila išče brezkonku* renčno podjetje za takoj proti popolni varnosti. — Dopisi pod »Visoke ob* icsti/3725» na upravo «S1. Naroda*. Katera dama bi posodila mlademu urad* niku Din 5.000 Garanci* ja. obresti po dogovoru. — Dopisi pod »Dobro* sr rr.ost ^3740» na upravo cSl*>v. Naroda*. I p* I Učenko noštenih staršev, pridno in zanesljivo — sprejme trgovina z mešanim bla» •}om. Dopisi pod »Učen* ka/3726» na upravo »SI. NTaroda». Pouk v klavirju daje gospodična dvema učencema — Dopisi pod «Pouk/3738» na upravo «S1 v. Naroda* Angleščina! Miss Farler prične s po* ukom 15 oktobra t. L — Dvofakova ulica 3/III. 3752 ■ I J?2zno I Ia Trapist Tilziter i Grojer sir samo punomastan nudja uz dnevnu cijenu 2e!jez* riicom i poštom šalje uz puzeće — Mljckarna Kar* lo Lazn cky, Dežanovic. 3721 Hrana Bjffet unr rre «Dvorec» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev* no. 165'L Opekarna ,Ernona' na Viču*Brdo — pisarna v Ljubljani, Dunajska ce* sta 23, telefon 207 — pri* poroča svojo bogato za* togo zidne opeke, žleba* kov in strešnikov vseh vrst po zelo ugodnih ce* nah 183/L Družabnica s kapitalom 50 do 100 000 dinarjev — se sprejme v dobro IdoČo trgovino. — Ponudbe pod »Vestna 3627» na upravo »Slovenskega Naroda*. Filce vseh barv in oblik, kra» i- »HerrcnfTsone* le 125 dinarjev vsak — v mod» nem salonu - Stuchlv* Maske, Ljubljana. 374^ Oglcfte si največjo zalego velo? urjev v Ljubljani — v modnem salonu Stuchlv-Maske. Ljubljana. 3747 In ejar* Ako potrebujete sveža aU euhe vence, šopke tranansaje, pokličite tektonsko številko 341 cvetličarna KORSIKA Aleksandrova cesta ■ročila so pošiljajo na dom I57-L Staro strojno litino Kupuje tovorna .Titan* u 11 Urciuici Jasi** ^wirgx — Z«. ^iW«i»«i«»«x,»iš> m*m Vjs MMu»d.^iJiM«< *^Wi»*n* w V« ttt4sM*eal