rNajv _ Velia c g Zi l! ečji slovenski dnevnik Združenih državah Velja ca v*e leto ... $6.00 n Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Duly in the United Sčaie*. List slovenskih .dehtrcev ▼ Ameriki. and kftl Hofidajs. 75,000 TELEFON: CHelsca 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1983, at the Fast Office New York. N. I, under Act ef of March 3, 1878 TBLKFON: NO. 296. — ŠTEV. 296. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 18, 1931. — PETEK, 18. DECEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — USTNIK HOOVERJEV MORATORIJ BO VENDARLE ODOBREN Veliki nemiri v Nankingu KONGRES ODLOČNO NASPROTUJE VSAKEMU ZNIŽANJU OZIROMA ČRTANJU ZAVEZNIŠKIH DOLGOV Hooverjev moratorij bo najbrž odobren, toda z gotovimi pridržki. — Sprejem je pripročil zbornični odsek z 21 proti 4 glasovom. — Jutri se bo vršila v poslanski zbornici debata, dočim se bo v soboto završil sprejem. — Morganov zastopnik je bil pozvan kot priča.—Demokrat Ragon je predlagal amendment. NENAVADNA PREDRZNOST Deset banditov je zavzelo mestece v državi In-diani. — Porezali so žice in oplenili banko. ROACIIDALE. Intl., 17. dec. WASHINGTON, D. C., I 7. decembra. — Danes mož * "trojnimi ' .. „. • i I puškami ter raznim drugim o- je prestal Hooverjev moratorij prvo težjo preisku " I rož je m, pe danes rano v jutru šnjo. Vse kaže, da bo slednjič vendarle sprejet, to- razstrelilo vhod v Roaehdaie State Bank ter zbežalo s plenom v vrednosti $4500 v denarju in bondih. Ponoči pred plenitvijo so roparji prerezali vse telefonske I in brzojavne žiee. tako da je o da z gotovimi pridržki. Zbornični odsek za pota in sredstva je tri dni poslušal razna priporočila in ugovore, slednjič se je pa sest ur posvetoval za zaprtimi vrati. Slednjič so stalo mesto brez zveze z drugimi člani odseka sklenili in sicer z 21 proti 4 glasovom, kr;1J1 v. . . .. . .. J L D * * I I redno so vdrli v banko, so priporočiti zbornici, naj moratorij odobri, rrej je ^anditi zaprli v telefonske pro- bil pa Še sprejet S 16 proti 9 glasovom nekak a-"store nad banko nočnega brzo- mendment. ki določa, da je kongres principijelno ^^ * proti črtanju oziroma skrčenju zavezniških dolgov. pauii,lo smith, 18-letno operater-. . . „., , . . i i . " ko in njeno malo sedemletno se- Jutri se bo vršila v zbornici debata, in moratorij bo najbrž v soboto zvečer odobren. Amendment, ki ga je predlagal demokrat Ra-oon iz Arkansas, se glasi: NIKOLAJ IN KAR0L STA SE POBOTALA Ko je prišel romunski princ v kraljevo palačo, mu niso izkazale straže nobene časti. BUKAREŠTA, Komunska. 17. decembra. — Naznanja se, da se je princ Nikolaj, brat romunskega kralja odpovedal svoji morpa-natični ženi. katero je poročil pred enim mesecem, nakar se je spoprijateljil z svojim kraljem Karoloin. NEOBIČAJNA NAJDBA Sedem zdravnikov trdi, da je najdeno truplo Lincolnovega morilca. X-žarki dokazujejo njegovo identiteto. C1HLOAOO, III.. 17. decembra. Sedem odilčinh chicaških zdravnikov je soglasno prišlo do prepričanja, da je nekoliko strohnela mumija, ki je bila izpostavljena na ogled že nad 28 let, truplo Johna Wilkes Bootha, ki je u-bratom strelil predsednika Abrahama Lincolna. ŠTUDENTJE SO POŠKODOVALI STAN NACIJ0NAL. STRANKE NANKING, Kitajska, I 7. decembra. — Ko so dospeli sem nacijonalistični voditelji iz južnih mest, da prevzamejo administracijo po prejšnjem predsedniku Kaj Seku, so se završili veliki nemiri. Vojaki so streljali na študente, kateri so protestirali proti vladi, ki se je izkazala napram Japoncem tako brez moči. Študentje so opustošili tiskarno "Central Daily News" ter metali kamenje na glavni stan nacijonalistične stranke. strico. Nato so se podali v električno centralo ter pustili cel Roaehdalc v temi. Pri razstreljanju so uporabili nitroglycerin. Yes sprednji i del bančnega poslopja je poru- — S tem izjavljamo, da je kongres odločno pro- šen tivi vsakemu poskusu kojega namen je bil zmanjša ti ali celo črtati dolgove, ki jih razne tuje države dolgujejo Združenim državam. V senatu se bo proti odobritvi moratorija pojavil precejšen odpor. V zbornici je nadaljeval republikanski kongres-nik MacFadden s svojimi napadi na predsednika Hooverja, kateremu je očital, da je prodal Ameriko Nemčiji. 1 Medtem je bil pa Henry P. Davison, zastopnik tvrdke Morgan & Company, zaslišan pred odsekom za pota in sredstva kot priča. Davisona je za-kladniški podtajnik Mills telefonično pozval v Washington, da nastopi proti trditvam, da so imeli bivši zavezniki tukaj že pripravljen denar, ki ga je bilo treba dne I 5. decembra plačati. Davidson je rekel, da je Morganov bančni zavod i iskalni agent za Anglijo, Francijo in Italijo. Te države niso pri Morganu deponirale nobenega denarja za odplačilo svojih dologov in tudi niso sporočile, kako in kje naj se ta denar nabavi. Ves denar, ki ga imajo Anglija, Francija in Italija pri Morganu, je za pokritje tekočih izdatkov. Senrtor Rankin, demokrat iz Mississippi, je hotel vedeti, če bi tvrdka Morgan plačala na telefo-nični poziv zavezniške obveznosti. — Seveda, — je odvrnil Davison ter dostavil, - -če bi imela tvrdka potreben denar. Pozneje je izdal republikanski kongresnik izjavo, v kateri je rekel: — — Zbornico želim opozoriti na dejstvo, da je odbor Youngovega načrta, ki je v Bazelu preiskoval plačilno možnost Nemčije, sporočil, da zamore Nemčija zadostiti vsem letnim obveznostim Youngovega načrta. — To poročilo je izredno velike važnosti ter potrjuje moje trditve glede vloge, ki so jo igrali nem-ski-ameriški bankirji, da je bil proglašen moratorij. Nobeden ni bil v stanu dati kake informacije o roparjih. Jarvis je rekel, da so hodili štiri bloke ter potem izginili za gazolinsko postajo. ske kraljeve rodbine. Seveda je Boothovo truplo v igral pri tej odločitvi gmotni po- ne pa v kakem grobu POSLEDICE NEPREVIDNOSTI Otroci so vrgli šrapnel v kres. — Šrapnel je eksplodiral ter povzročil otrokom nevarne opekline. LYDNHURST, L. I.. 17. dec. — V kres, katerega so prižgali med Rutherford Ave. in Lafayette 1*1. so fantiči vrgli šrapnel. Šrapnel je pri tem eksplodiral ter precej opekel trojico navzočih fantov. Obvezali so jih na zdravniški postaji, nakar so se vrnili domov. Ostali dečki -so ostali brez poškodbe. Drobec šrapnela je predrl streho James Italia. 428 Six Ave. — Neki deček je prinesel šrapnel od doma, kjer so ga hranili kot spomin na esksplozijo v tukajšnji Canadian Car and Foundry Company Plant. Mislili so, da je prazen. V dolgem interview-ju, kate-l —. Naša preiskava z X-žarki rega je imel s svojim bratom, je nas je prepričala, da je to Boo-priznal, da je njegova poroka z thovo truplo. — je izjavil dr. O. lepo Romunko nepostavna in da 1 p, Scott. *— Prihodnje dni bomo jo rajši zavrže kot pa da bi izgu-j (> tem izdali poročilo in z vso go-bil svoja prava kot član romun-, tovostjo lahko rečem, da je to mojem uradu. ____ _ Maryland, Dr. Herman X. Bundesen podpira to izjavo in pravi: To je zelo zanimiva stvar; mislim, da smo na pravem sledu. Mumija je truplo moža, ki je pred 29 le ti izvršil samomor v Enid, Okla. Mnogo je povesti o tem, kako je končal Lincolnov morilec, ki ga je ustrelil v gledališču "Ford" 26. aprila. "Sic semper tyrannis", (tako vedno tiranom) je zaklical Booth, ko je ustrelil predsednika Lincolna. ložaj veliko vlogo, ker bi Nikolaj izgubil v nasprotnem slučaju večji del svojega premoženja. Vrnili so mu vsa vojaška in civilna dostojanstva, katera so mu svo-ječasno odvzeli. Princ je prišel v v kraljev dvorec v civilni obleki. Pri prihodu mu niso izkazale straže nikake vojaške časti; ko je odšel, so pa prezentirali orožje, kakor ponavadi. Mme. De let. j bo dobila vilo z posestvom v Filipescu, katero je Nikolaj pred kratkim kupil in spremenil v park. Nikolaj pa bo zopet živel v kraljevi palači. RESTAVRACIJA ZA ŽELVE t DOBER PLEN ST. PETERSBURG, Fla , .17. decembra. — Ribiči so vjeli v bližini Tampa, Fla.. velikega delfina, kateri je telita 1 približno 2500 funtov ter meril čez hrbet celih dvajset čevljev. Ko so zasadili kavelj v velikana, je vlokel čoln cele štiri milje daleč ter ga je ko-nečno usmrtila krogla. DETROIT, Miclu. 17. Ueeem bra. — Nek detroitski restavra-ter je pričel dajti gostom samo jedi iz želv. Kuha želviuo juho, želvino pečenko in želvine polpe-te. V kleti ima žive želve in vsakdo si jih lahko ogleda. In kot izgleda, mu to dobro nese. Vojaki so začeli streljati na , študente, ko so vdrli v tiskarno IJCA/ffDl XF in uredništvo "Central News" ter llEJTlilVl V razbili vso opremo. Očividci pravio, da je bilo dosti študentov ranjenih. Natančnih izgub zaenkrat ni mogoče dognati, ker so tovariši odnesli ranjence in mrtve seboj. Predno so dospeli politični voditelji iz južnih mest, so razbili študentje vhod v Kuomitang glavni stan Študente je vodila iieka mlada deklica, ki je na vse mogoče načine sramotila vlado. Nacijonalistični voditelji, ki so dospeli iz Kantona, hočejo dobiti kontrolo nad vso Kitajsko. Oblju AVSTRIJI Dve osebi sta bili ubiti. Tajnica je bila smrtno ranjena. — Zupan imel 200 granat. GRADEC,. Avstrija. 17. dec. — V spopadu med orožniki in soci-jalnimi demokrati v Voitsbergu sta bili ubiti dve osebi, en moški in ena ženska. Ko so orožniki prišli v stano- bili so. da bodo izvajali odločno vanje socialističnega župana m DRZEN ROP BANKE CORDOVA, Temi., 17. dec. — Dva roparja sta opoldne oropala Cordova Trust and Co. za $600. Blagajnika in nekega vlagatelja sta s samokresi prisilila, da sta si' postavila ob zid in ko ju je en ropar straži!, je drugi ropar vzel denar iz blagajne. Po ropu sta roparja prisilila blagajnika in vlagatelja, da sta ju spremila četrt milje iz mesta, nakar sta jima ukazala, da se vrneta In roparja sta pobegnila. Po zločinu, ko je Booth bežal, je padel in si je zlomil nogo v členku na levi nogi. Neki zdravnik po imenu Mudd. mu je moral razrezati škornje, ker je bila nje-I gova noga otečena. Čevelj se na-j liaja sedaj v Smithsonian Insti tution v Washington!!. Booth je bežal v Bowling Green, Ya., kjer so ga obkolili v nekem hlevu. Vojak Corbett je tedaj ustrelil nekega moža, ki je bil pozneje pokopan kot Booth blizu Baltimore, ^Id. Pozneje so bile razširjene govorice, da je Corbett ustrelil napačnega človeka in da je Booth pobegnil v državo Texas pod imenom John St. Helen. Ta mož je šepal, je imel pokvarjen desni palec, kot je imel Booth in je živel razkoišno, ne da bi kaj delal. Ko je slutil, da se mu bliža smrt. je povedal Finis L. Batesu, da je Booth. Leta 1003 se je Booth v Enid, O., zastrupil z ar-zenikom. zunanjo politiko. iSu Fo, kojega oče dr. Sunjat-sen je bil prvi predsednik Kitajske, je rekel, da bo nova vlada storila vse. kar bo v njeni moči, da bo pridobila nazaj vse pravice, ki so jih izgubili Kitajci ter da bo posvečala največjo pažnjo mandžurski politiki. PEKLNG( Kitajska, 17. dec. — č'ang Tso Siang, bivši guverner province Kirin, je postal danes načelnik Cang lise Lianga. Istočasno je prevzel tudi vrhovno poveljstvo nad kitajskim vojaštvom Mandžuriji. lisue Liangu so ponudili službo vojaškega komisarja. česar pa ni hotel sprejeti. TOKIO, Japonsko, 18. decein- hoteli .zapleniti 200 granat, ki so bile spravljene v županovi hiši, so socijalisti, ki so ravno imeli v bližini sejo, navalili na orožnike in so jih skušali, razorožiti. #V boju je bil ranjen en orožnik, en civilist je bil ubit in tajnica socialističnega društva. Poleg tega je bilo ranjenih šest o-seb, od katerih ena najbrž ne bo okrevala. Orožnikom je kmalu nato prišla na pomoč policija iz Gradca. ŽALJIVEC GRANDUA OPROŠČEN "CLAb NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki 1 — Naročajte gal KONEC STAVKE Dclavei v industriji testenin, kateri so pričeli s stavko 2. decembra so se vrnili danes na delo in to po sporazumu z delodajalci, da se vršijo medtem na-; daljna pogajanja. Pogajanja se vodijo v pisarnah State Depart-' ment of Labor, 80 Ce-nter Street.! Gre tudi za priznanje unije. 1 PHILADELPHIA. Pa.. 17. dec. Orlando Spartaco. ki je bil obso jen radi napada na italijanskega zunanjega ministra Dino Grandi-ja, na dve leti ječe, je bil izpuščen na svobodo $1000. Vložil je priziv ter bo prišel pred novo obravnavo. Spartaco je baje skočil na avtomobil in ga pričel zmerjati. Bates, ki je pozneje postal državni pravdnik, je vzel njegovo truplo in ga je postavil v razsta vo proti vstopnini 13 centov. Ko je Bates pred petimi leti umrl, je Mrs. Agnes Black kupila mumijo za osem tisoč dolarjev in jo je tudi postavila na razstavo. Pred dnevi je dobilo zdravniško društvo truplo v preiskavo ter je bilo postavljeno v urad dr. Scotta. Slike X-žarkov so pokazale, da je noga v členku zlom-proti jamstvu | ljena in da je levi palec izmak-iziv v sodišču | njen. *Se večje presenečenje pa je bilo, ko so zdravniki našli v želodcu prstan zaznamovan s črko "B'\ OGENJ UNIČIL ŽIVINO BRANOHVILLE, N. J.. 17. decembra. — Na farmi iNelsona Deokerja je pogorel skedenj V bra. — Ker je dospelo poročilo,' katerem se je nahajalo 15 glav da se Kitajci še niso umaknili iz | Guernsev-ske živine. Skoda se ce-okolice Činčova, ter odšli za Ki- nj na $fo,000. tajski zid. je dobil vojni department od kabineta polnomoč. da pošlje nadaljno brigado v Mandžurijo. Po zatrdilu vojnega ministra, bo nova brigada nadomestilo za korejske čete, ki bodo poslane domov, če jih na fronti ne bodo več potrebovali. SERGE CANTACUZENE SEJE USTRELIL DUNAJ, Avstrija, 17. decembra. — Javljajo iz Kišineva. Be-serabija, da se je mladi knez Sergij Cantancuzene usmrtil, a to j šele potem, ko je nevarno ranil inšpektorja banke, v kateri je bil zaposlen, ker ga je ta okrivil ponarejanja bančnih knjig. ADVERTISE in "GLAS NARODA' NOVO POSOJILO BELGIJI BRUSELJ, Belgija, 17. dec. — Časopis "La Meuse" javlja, da ponujajo odgovorni franoeski finančni interesi Belgiji posojilo v NAMESTO KAZNILNICE UMOBOLNICA OHARLOTTETOWN, P. E. I., 17. decembra. — Tukajšnja ječa je bila napolnjena z osebami, katere so se pregrešile proti prohi-bicijL Ker je pa v pondeljek pogorel "Falconwood Hospital" za umobolne, so zločince izpustili začasno iz ječe ter nastanili v njili celicah nevarno umobolne. Ste vilo. žrtev .pri tem požaru še ni dognano. Dosedaj so našli la dva mrtveca; šest oseb še pogrešajo. • - LONDONSKA POLICUA RAZGANJA BREZPOSELNE LONDON, Anglija, 16. dec. —• Trideset policistov na konjih je z golimi sabljami naskočilo veliko zborovanje brezposelnih y Hyde parku. •Demonstracija brezposelnih sd je pričela, ko se je zbralo več tu znfsku 2,000.000,000 frankov, ($80,000,000) m pod jako ugod-|soč ljudi pri Temple postji. Na Mislim, da je Booth, ko je be-! nimi pogoji. Pogovori so se že to so korakali pred palačo mest žal iz gledališča, pogolnil prstan,' pričeli v Parizu. Belgijci bi radi ne uprave, potem pa v Hyde park, — je rekel dr. Scott. imeli koncesije pri eksportiranju Dr. Scott in njegovi tovariši so svojih jajc, mleka, masla, mesa. preiskovali truplo več tednov. in govedine na Francosko. kjer so poslušali govornike. Kmalu pa je prišla policija in je de« monstrante razgnala. ' B O l i I R A I O B I NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 18, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY bi O. S. A. A. Glas Naroda" Owned and PnbUihed by ILOTKNIO PUBLISHING COMTAKI (A Corporation) mot L. Benedlk, Tr«u. Place of bualneM of the corporation and addresses of above officers: tlC W. ISth Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "QUI NABODA (Vole* at tho People) Issued Brery Day Except Bondays and Holidays PRIBEŽALIŠČE BEDNIH Berlin, novembra 1931. Ljudje, ki nimajo stanovanja li ill vseli 200 postelj, soda j. ko jo že ziimi in so noči hladne, pa jih . . . . . . . stoji skoraj polovica praznih, niti lastnega krova so izredni po-', , . ., 0 .. ' A . . . . . . . ., i Kes. slabi oasi! Opustil bi takso znavalci pnrode in prirodnih po-1 . ... .. *, , v , i za pronooisoe so za 10 pfenigov. javov. Nedavno soin poslusal dva , . , , ... .. ' . .ker je konkurenca prevelika, ro- t;kka reveža. Stala sa na trgu v}. .. . . . .. , , . . w .item pa se podjetje ne bo rentira- zavetju in obračala hrbte proti t , » / , . . ... . , . , j lo. co ne bo v kantini velik pro- met in če se ne bo temeljito ])ilo in jedlo. £a celo leto vel j* Ust la Kanado £a pol leta ... la četrt leta sa Ameriko ..$6.00 .$3.00 ..$1.58 Za Ne« York aa celo leto Za pol leta---------- Za inozemstvo sa celo leto Za pol leta ------------------------- $7.00 .-.$3.50 „..$7.00 —$3.50 Subscription Yearly $8.00. Advertisement on Agreement. Ohm Naroda tshaja vsaki dan lsvzemftl nedelj In prasnlkov. joptsl bres pod plan in osebnosti se ne prlobčujejo Denar naj se blagovoli po&Ujati po Money Order Pri spremembi kraja naročnikov, jwjdmo 4* oam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAI NABODA21$ W. l$tb Street, Norn York. N Telephone: CHelsea 3—3878 IZPREMEMBA NA DALJNEM IZTOKU Dan za diiom se pojavljajo lia daljnem Iztoku novi tlogodki in važne izpreinonilie. Koncem prejšnjega tedna je odstopilo na Japonskem Wakatsiikijevo ministrstvo; sedaj pa poročajo, da je odstopil kitajski diktator Cang Kaj Sek. Postal je žrtev svojih sovražnikov Kantoneanov. Vzroke teli nenadnih izpreinemb je treba iskati v Mandžuriji. Japonska je dosegla pri svetil Lige narodov v Parizu popoln uspeli, kajti Liga je opustila svojo zahtevo, da morajo Japonci v določenem času zapustiti Mandžurijo. S tem si pa Japonska ni dosti na dobičku, kajti dežela silno trpi vsled tega, ker Kitajci doslednjo bojkotirajo japonsko blago. Japonci pa niso izgubili svojih tržišč ne samo na Kitajskem, pač pa tudi v Indiji, ker je Anglija odpravila zlato valuto. Japonske finance so vsled tega y.elo prizadete. Zlate rezerve je vedno manj, ker gre vedno več zlata v Združene države. Posledica tega bo, la bo tudi Japonska odpravila zla- Toroj dobrodelnost, pomoč in , t» i i i i i • • i . podpiranje bednih in ubogih! to valuto. Predsednik Wakatsuki m hotel o tem ničesar, ()??lejluo to ll!stanovo s tako slišati in zato mu ni ničesar drugega preostajalo kot da plemenitimi cilji. Hvala Bogu, še odstopi j se llaidejo ljudje, ki jih ta straš- | ni materijalizem ni okužil, ki Njegov naslednik ji- postal stari japonski diplomat j1^® razumevanja za trpljenje Jnukaj, ki je takoj po svojem nastopu izjavil, naj Japonska odpravi zlato valuto ter naj se pridruži ostalim štirinajstim državam, ki so sledile vzgledu Anglije ter postavile srebro za podlago svoje denarne vrednosti. sol ne u, da si malo ogrejeta pre mrle ude. Pogovarjala sta se o zimi : — Hog ve. kakšna bo zima. Co ha huda in' ostra, bomo zmrznili ali se pa bomo obesili. — Xe boj so! Zima ne bo huda ! — Kako moreš to vedeti.' — Vidiš, divjačina nima nič kaj posebno razvito kožuhovino in deževnik se ni vkopal globoko pod zemljo. — Ali so živali ne morejo zmotiti—— jo sekrbno vprašal bedni tovariš in z »broško ljubeznijo poslal tih pozdrav solncu. Kdo (»d nas, ki ima svojo streho in ni slučajno pravi lovec, bi opazoval taka znamenjaTudi nii so sprašujemo, kakšna bo zimo. ali to samo tako mimogrede, v zadregi, kadar nimamo pametnejših vprašanj. Za reveže, ki so brez stanovanj, pa so ta vprašanja važna in taka prirodna znamenja, če so ugodna, velika tolažba. Tolažba.'! — Ce bo zima blaga, potem so bo že našlo "ugodno" pronočišče poti svodi mostu ali pa se lahko prebije noč v gozdovih na periferiji velemesta. četudi je mraza 12 ali pa še vce stopinj pod ničle. Res, lepa tolažba ! Druga tolažba so mali letaki, redči plavi, zeleni in rnieni, v vseh najbolj kričečih barvah, ki se na njih ponujajo po ceni prenočišča. 'Kdor no dobi prenočišča v javnih azilih, ali pa v njih no more vzdržati, lahko dobi posteljo za .>0 pfenigov in dobi poleg toga še topel zajtrk. Vso polno jo takih "masenkvartirjov" od pol do eno marke za eno noč. Kden teli je v ulici Golnov, v neki ogromni zgradbi, kjer jo bila svojčas tovarna za milo. Na vratih jo nabita tabla z napisom: Dienst am Volke! Logis 50 Pl"eim;g. Iz Jugoslavije. Peter Zgaga Marjanca mi piše . . . — Ti. Zgaga, ki vse veš. povej mi vendar, kako se bu končal ti- Dobrih gostov jo vedno manj, celo "boljši" pevci, ki so preoblečeni v "potujoče dijake" in znajo prepevati tako sladke domače pesmice, ne prihajajo več. *R>es. slabi časi — Kaj pa. če nastane prepir? — .Stalni gostje so skromni in večinoma mirni, vendar je mod gosti vedno nekaj nemirnežev in izizvačev. Hvala liogu. stanujejo v sosednji hiši člani društva roko borcev in bokserjev. Kadar jo potreba. zadostuje samo on k lie in že so na mestu. Kod jo kmalu vzpostavljen. C o bi morali čakati na policijo, ki so jih mnogo pobilo, prodno bi prišla na lice mosta. Jo pa še ta prednost, da človek nima nobenih sitnosti s policijo in sodiščem. — Kako pa s čistostjo.' So pri vstopu kaj preiskuje' — Preiščemo samo tako imenovane 4 ka val i rje". To so ljudje iz boljših krogov, ki so propadli in se izgubili v vrtinen življenja in nosijo obleko, ki še kaže znake nekdanjih boljših dni. Čudno jo. da ravno taki najbolj propadejo, postanejo najbolj malomarni in zato so najbolj nečisti. So pač no vinci v bedi in so težko privadi jo. Prisede še 'gospodinja. V uma zanem predpasniku, zato se malo "na videz" sramuje, češ. da se za posle v mestu vse drugače obleče. Tukaj pa jo seveda v službi. Da, da. težka služba: "Dienst .am Volke". Irma Pplakova umrla. I "mrla jo. zadeta od kapi, najslavnejša in tiajpriljubljene.iša jugoslovanska operna pevka, Irma Polakova. Povsem zdrava je odšla iz zagrebško kavarno "Cor- *ti nesrečni zakon v romanu in so" po svojo vnukinjo v Glasbeni če se bosta -Marija in njen ljubi-zavod in prišla ž njo do hiše. v meč se kdaj videla .' »Hi. jaz bi fa- kateri jo stanovala. Prod stop-'.____ njieami ji jo postalo slabo, a s po- slednjimi silami jo še dospefa v___....____ stanovanje v II. nadstropju. Tam1 pa so jo zrušila na tla. so onesve- mesta in krenil kar po železni-stila in so ni zbudila več. I škem tiru. da bi bil prejo doma. Iriua Polakova. rojeno Fabija-?Ta Je prihajal vlak iz Suboti-ni. je bila rojena 1. 1S70 v Ljub-1 ce. ki se mu je hotel zdravnik o-ljani ter je jetifa 15 let stara, in jo krenil na drugi tir. To- p riši a k slovenskemu gledališču. tiuli P° tom tini Je v,,ziI v,ak" Pod kapel n i kom Fran (ierbičeni k* Pa F P« dr. Leitner preslišal, in I lila ri jem Beniško jo delovala Lokomotiva. ga je zagrabila in kratek čas v opernem zboru, a odrezala glavo, kitialn začela nastopati v manj-j šili solistovskih partijah. Obenem poskušen samomor služkinje, je pod režiserjem Ignacijem Borštnikom sodelovala v drami. 18-letua služkinja Kozika Ivreh Bila jo rojena igralka, izrednega si je hotela v Zenici končati živ-teinperameuta. globokega čustva in prav posebnega osebnega š;«r-ma; imela jo močan talent za ka-raktorizacijo ter se je v drami, opereti in operi razvijala izredno naglo v sa morast lo umetnico. Leta 181H) jo vstopila v igralski zbor in ž»" od lota ISfMJ nastopala kot p» vska solistka, ki so ji poverili naslovno partijo v Maiiisell Ni-tousehe leta lSf>4 in je z njo postala zmagovita operetna subre-ta. V Ljubljani je do leta 1900 Ijenjo. Z mostu je skočila v reko Bosno, ker pa voda ni globoka, ji* padla na kamen. Zlomila si je I?-vo roko in nogo. poleg tega je pa dobila težko notranje poškodbe in malo upanja, da bi ostala pri življenju. Vzrok n j nega obupa jo baje nesrečna ljubezen. Smrtna nesreča v mlinu. V vasi Srijotska pri Bjolovaru so jo pripetila smrtna nesreča v pela vse prvo operne subretne in [ mlinu. Lastnik mlina Pero Dra-vse mladodramatične operne par- govič so je tako nerodno sukal o- ANGLEŽ! ODKLANJAJO HITLERJEVE NAČRTE bližnjih in usmiljeno srce za sirote in reveže. Istočasno je Inukaj inavguriral novo mandžursko politiko. Kot njegov prednik, vztraja tudi < n pri zahtevi, da morajo Kitajci izprazniti Oinčov in se umakniti za Kitajski zid. V zameno se bodo Japonci umaknili v svojo lastno interesno sfero, torej za mandžursko južno železnico. Zelo značilna je tudi njegova opomba: — — .Japonska noče Mandžurije, četudi bi ji jo kdo podaril. Povsem drugače je pa na Kitajskem. Kaj Šek je moral odstopiti vsled kravalov, ki so jih priredili študentje. ker baje ne vodi prav mandžurske politike. Dolgo časa je poveljeval nankinški armadi v krvavi državljanski vojni, enkrat je pa celo hotel oditi na man-džtrrsko fronto, da bi ' zapodil japonske vsiljivce iz de-žele'\ > Ostalo je pa le pri pretil ji. Svet Lige narodov je v zadevi Kitajske popolnoma odpovedal. Vse kaže. da >e bosta morali obe deželi med seboj pobotati in da bo Kitajska kratkega vlekla. KRAJŠI BOŽIČNI PRAZNIKI ZA KONGRES WASHINGTON*, D. C., 17. dee. Kadi jako nujnih državnih poslov bo kongres xkrajial letošnje božičn? praznike, John N. Garner in Jame« Watson, republikanski y iealk Xaša ustanova "Dienst am Vol-ima nekaj nad 200 postelj, k: so kakor po vojašnicah postavljene po ogronuiih dvoranah v prostorih nekdanje tovarne za milo. danes vse diši po loju in če se primemo za ograjo ob stopnišču. nam pri umivanju ni potrebno uporabljati mila. Vlečer je in poslopje še ni zaprto. Pri vstopu lahko damo spraviti svoje stvari, ki jih pri spanju ne rabimo. Spravljene so v posebni mali sobici, ki pa je večinoma prazna. Kdor išče pribežališče v teli temnih prostorih, nima nepotrebnih stvari. Ob deve tih zvečer ugasne gospodar vse luči in črna tema objame nesrečneže in zakrije njih bedne postave. Po trideset do štirideset postelj je v dvorani Perilo se menja vsak mesec! Dovoljeno je spati do poldne. To je mnogo bolje, kakor v javnih azilih, kjer se mora vstajati ob sedmih zjutraj in oditi na hladno ulico — s trebuhom za kruhom. Tudi se lahko pride pozno ponoči. V pritličju je posebna dvorana prirejena za kautino. Tam je živahno. Harmonika in petje pomagata nesrečnežem, da pozabijo na lačne želodce. Živahno jo posebno popoldne, ko so se mnogi že vrnili s svojih pohodov. Prične se živahna trgovina in izmenjava stvari, ki so jih priberačili čez dan. iXad 80 odstotkov prebivalcev v tej vojašnici je poklicnih beračev. Gospodar toži o slabih časih in težavah. Od svojega prednika., ki je uredil več takih "maseekvar-tirjev" in ima svoj avtomobil ter je sploh že velik gospod, je bil peharjen. V juniju, ko vsak "normalen človek" lahko prebiva na prostem, je bilo vedno zasede- IjOXDOX, Anglija. Iti. dec. — Zunanje politični strokovnjak nemško uacijoualne socij. stranke poslanec Ifosenberg je prišel pred dnevi v London in .skiis.il prit i v stike z vodilnimi angleškimi nacijonalnimi krogi. "Daily Herald*' poroča, da je nameraval Rosenberg informirati angleške politike o Hitlerjevih zunanje-političnih sniornieah. Rosenberg ih je predložil posebno poročilo, ki ga pa angleški politični krogi niso sprejeli no z razumevanjem in niti stvom. t i je. Lepo prirodno živahno lju-beznjivo pevko je ljubila v>a Ljubljana in napolnila gledališče, kadar je nastopila. Leta 18f>.~» pa jo odšla na Dunaj in bila takoj angažovana kot prva operna subreta v Karlovem gledališču na Dunaju, kjer jo žela popolne uspehe. S svojo družbo jo gostovala v počitnicah tudi na odru v Ischlu. kjer je letoval avstrijski cesar s svojim dvorom. Leta 1901 pa jo bila pozvana na Xa rodno kazališto v Zagrebu, kjer se je razvila v najpopularnejšo prvo operetno pevko uprav čudovite {> r i vi a en ost i. Pod brzovlakom je hotela umreti. To dni si je hotela v Zagrebu končati življenje 20-letna Marija Horvatič. Ko se jo bližal kolodvoru sušaški brzovilak. jo kočila na tir in so vrgla na tračnice. Slučajno jo je v zadnjem hipu opazil mimoidoči železničar, ki jo je zgrabil in potegnil s tračnic. Ob-upanka jo bridko piakala in prosila ljudi, naj jo puste umreti, češ. da jo življenje za njo itak 7. zadovolj- brez pomeia. V smrt je hotela ! zaradi nesrečne ljubzeni. krog motorja, da ga jo prijel jermen. Dvignilo ga je in treščilo ob železje tako močno, da je obležal mrtev. Mož jo bil star šole 33 let. Senzacijonaina aretacija. V Novem .Sadu so aretirali generalnega direktorja velike tvrd-ko "Jugoslovanski Jloffhorr in Schrantz d. d." tir. Julija pl. Vet-seva. Osumljen jo. da je na podlagi ponarejenih listin protokoli-ral pri sodišču omenjeno tvrdko kot domače podjetje, čeprav je v resniei samo podružniea eentrale v Budimpešti. Poleg toga je o-sumjeii. da je z raznimi manipu-lacijimi oškodoval .jug. bančno in finančne oblasti. Tvrdka je bila pred dnevi obsojena na 2..">00.000 Din davčne globe. "Daily Herald" ugotavlja spri-j čo tega, da bo moral Hitler ven- Grozna smrt starega zdravnika darle enkrat spoznati, da se tudi , v Angliji nihče no zavzema za ! njegove* načrte in ne navdušuj* za njegovo početje. Odpravi bolečine Ne trpite revmatičnih bolečin in bolezni. Nabavite si steklenico linimenta PAIN-EXPELLER Najstarejši novosadski zdravnik dr. Bene Leitner se je vračal od nekoga bolnika na periferiji ROJAKOM SIROM AMERIKE priporočani za božične praznike in novo leto zelo dobro domače posušene klobase, plečeta, želod' ce in šunke; cene zmerne. Frank Čebul, 1147 Addison R'd., Cleveland, O. (3x 16.18&21) IVAN CAHARIJA UMRI DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Sta nmo tui članstvo, pač pa Tli Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Ob veliki udeležbi ljudstva iz Nabrežine in vso sosedščiue ter znancev in prijateljev iz vseh bližnjih in dajnili krajev so pokopali veleuglednega podjetnika Ivana Caharijo. Ivan Caharija so je rodil leta 3*64 v Xabrežini. I>rtižina je bila že tedaj znana daleč po svetu. Pokojnik jo bil po zgledu svojih prednikov še posebno podjeten in sn je pridobil bogat« nabrežinške^ in repentaborske kamjiolome, pozneje tudi kamnolome na dalmatinskih otokih. Ustvaril si je poslovne zveze z vso Evropo, i Kgrptom in celo z Ameriko. V Nabrežini je imel veleposestvo. Caharijeva hiša je od nekdaj slovela po močni narodni zavesti Ivan Caharija se je pred vojno požrtvovalno in agilno udejstvo-val v javnem življenju. Bil je več let predsednik nabrežinske Čitalnice in podpornik raznih društev tudi še po vojni. Več let je v Xabrežini županoval. Z darežljivo roko je pomagal v^em ki so se obrnili nauj. Pokojni je zapustil soprogo Ano iz znane Pertotove družine, sinova Slavka in Mirka, ki vodi sedaj podružnico podjetja v Zagrebu in pet hčera, od katerih so tri poročenem ko rada videla, da bi so še. Njegovo ženo naj pa kar vrag poci-tra. saj drugega ne zasluži taka baba. Nič ne rečem, saj tudi jaz nisem ena pri ta najboljših, vendar bi bila srečna in zadovoljila, •'•o bi imela takega moža. Žensko so spioli zelo n -hvaležne. Nemara bi tudi jaz kako neumnosti počela, če bi bila sita vseh dobrot. Siet r so mi pa zdi. da se vsak «"-iovek enkrat vsega naveliča, belega kruha pa najprej. P«» še to mi povej, če b«> roman še dolgo izhajal in kakšen bo ko-neo. Jaz bi najraje na konec po-glodala, tam jo najlepše. Za moj dol imam rada romano in lepe povesti. Tisto so mi najbolj dopade. čo so imata dva rada, pa kaj vmes pride, pa so nimata rada. na koncu jo pa Vseeno oheet in veselje. Ce se pa na kon-eu pobijeta in postrelita, ni ol-rajt. In tudi otrok ne sme biti v romanu preveč. < >troei veekrat vso izpridijo ali drugače narobe naredijo. Najlepše se mi zdi. čo sta le on in ona. in če so malo po-kregata. takoj naslednjega dne pa hočeta drug drugega pojesti oil samr ljubezni. < >na mora biti lepa in mlada, takole okolu petintridesetih let (jaz jih bom petintrideset o sveti Marjrti). on mora hiti pa malo mlajši in bolj neumen, to pa zato. da ga lahko žena na špagi drži. t'o sta oba istih let. sta oba enako neumna, kar pa tudi nima dobrega konea. So huje j? pa. če je žena mlada in ima starega moža. V takem romanu ni nič zanimivega, kaj boš »s starim dedcem.' Wolf in Marija mi pa zelo ugajata. Presnet, to bi bil par. Le to mi ne gre v glavo, zakaj sta so na britofu shajala. Križ božji, ali jo ni bilo nič strah — uganjati med mrtveci živo ljubezen.' Kak cimerček bi pa že lahko je jo dobila. Nič ne rečem, lopo jo pomladi v prosti naravi, ko migljajo zvezdice in ko se luna vali po nebu. le čo bi rose no bilo. Kosa je pa ros nerodna. Sedeš na tla, da bi se malo odpočila in kaj neznansko lepega slišala, pa te zazebe koj gori do srca. Vse in i tako zdi. da se je lepa Marija takrat prehladila in da b»> v kakem špitalu konec vzela. O. jaz som pa drugačna v takem oziru. Ce ne morem fanta kam povabiti, kjer se nama ni bati prehlajenja. je boljo, da vsak za>e vzdihujeva in oddaleč drug po drugem hrepeniva. Pa kam sem zašla! O romanih sem začela pisati, pa mi je skočila drusra muha v "lavo. i* i \ t ROJAKOM V NEW Y0RKU naznanjam, da sem jim na razpolago s pojasnili Lt.d. zvečer od 5—8 ure v prostoru NORBERT LANDAU. 403 E. 5 STREET. — VLADO PREMRU No, kaj sem že hotela reči.' O ja. ž" vi m. Tudi takih romanov je dosti, ko se streljajo v njih. Kolikokrat sem žc čitala. da jo žena moža ustrelila, ker j" za drugima lazil, ali ji pa ni večerje skuhal. ko je prišla pozno domov. To se je precej vdomačilo, j»os«h-no še. ker porotniki skoro vsako oproste. Ampak kaj ji pomaga, ker jo potom brez moža? lirez njega je pa žalostno življenje. Kaj bi reva počela, če bi ne imela moža, ki ji skuha večerjo, ji vse lepo pomije iii opere, vse pospravi in poglajšta in razna druga Inula in dobra dela opravit Streljati pa tudi ni civilizirano. Ce res drugače ne moreš, mu vrzi kako primerno posodo v glavo. To je dosti bolj človekoljubno in ekonomično, kajti takoj, ko bo prišel k sebi. ga moreš poslati v štor po novo skledo. Običajno pa tega ni treba, kajti posoda se le redkokdaj ubije, ker imajo moški pretrde but ice. To sem ti hotela povedati Zgaga, da boš vedel, da sem tudi jaz romantična, da se zanimam za romane in da vem, kako gre ta reč. Kot sem že rekla, tako moraš skomandirati. da se bo vse zlepa razšlo in da ne bo treba na koncu preveč jokati, .laz vedno jokam, ko je konec romana. Jokam, če zaljubljenca umreta, predno so poročita. Smilita se mi, ker vem. da sta dosti lepega in dobrega zamudila. Ce se poročita, pa tudi jokam zato. ker se mi ona smili, če bo morala v zakonskem stanu toliko prestati, kot sem prestala že jaz. Vedno na Te le Tebe ljubeča misleča in ediuo Marjanca. POGLAVJE 0 JAPONSKI • T. Dogodki, ki se pravkar odigra-1 industrijskim i izdelki poplavila vajo v Mandžuriji, ponovno do- vse dežele ob obalah je sedaj obrnila v Mandžurijo, ki je dežela bodočnosti za svetovno gospodarstvo. Njen nasproti pa stoji sicer ogromna kitajska država. ki pa je razkosana po no-Indijskega tranjih bojih, čeprav je na zunaj kaztijejo ekspanzivnost Japon- j Oceana. Zlasti je značilno, kako že prišlo do zedinjenja. Japonski ske. .Japonska je namreč tipična si je Japdnska industrija vžigalic imperijalizem pa, ki se proti imperialistična velesila, ki si je J osvojila skoraj vsa azijska trži-''vzhodu in jugu ne morer ezširiti.; znala vodil ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SEuFICE—Jugoslav Boreu O IZTIRJANJU MEZDE. Kaj naj človek stori, ako delo- sezona ni bila povoljna za gospo- la v teku desetletij pridobiti' šča in uspešno konkurira z znanim sj je izbral najlažjo pot in se za- j dajalec ni plačal? Kaj pravijo za- darja in tao ne more plačati vse iluo mesto v Aziji in ki uspeš- švedskim vzigaličnim trustom. Po £ci širiti proti zahodu. Vprašanje j kou\ v toni pogledu? Ali ima de- plače naenkrat. tekmuje z ostalimi evropskimi vojni pa evropska industrija ni j0? kako so pri tem interesirane j lodajalee pravico odrekati plači- j V.se države pa predpisujejo, da no te velesilami. V razumevanje tega dejstva, «1» j«' -Japonska postala tako velika iinperijalistična velesila, je potrebno, da pogledamo nekoliko v preteklost in da spoznamo geografske osnove za ta položaj. Kakor je znano, obsega prava Japonska poleg nebroj malih otokov štiri velike otoke in meri skupno 382.000 kvadratnih kilometrov, na katerih pa je zgoščeno prebivalstvo, kakor le malokje na svetu, kajti na en kvadratni meter pride v pravi Japonski 170 prebivalcev, kar dokazuje, da je .Japonska že zdavnaj postala ve-leindustrijalna in preobljudcna država. Japonska šteje sedaj sama brez kolonij Co milijonov prebivalcev, katere težko preživlja, kljub tako znatni industrija-lizaciji. (Razumljivo je tedaj, da skuša svoje vedno naraščajoče prebivalstvo spraviti iz ozkih meja v druge dežele. Omenjamo, da znaša letni prirastek prebivalstva na Japonskem (rojstva po odbitju smrtnih slu-«-h jev) 600,000 tlua. kar je za ev-' ropttke razmere naravnost ogromno število. Japonska ekspanzija ne je v veliki meri obrnila na vzhod in v za patino Ameriko so sf ž«- naselili od Kanade pa do Mehike desettisoči iu sto tisoč i .Japoncev. Toda na vzhodu je Japonska zadela na energičen odpor anglosaške rase in tako Kanada kakor Unija na vzhodu ter Avstralija na jugu so prepovedale vseljevanje Jakoncev. Zaradi trga se je japonska ekspanzivnost obrnila proti za padu in tu zadela v prvi vrsti na Kitajsko. Že v vojni leta 1894—Tj so Japonci zaradi svoje izborne vojaške organizacije, pri kateri so sodelovali Nemci, premagali Kitajsko in jo prislili, da je v miru. ki je bil sklenjen v Port Arturju, odstopila veliki otok Formoso. Za Kitajsko je prišla na vrsto Rusija in v za Japonsko srečni vojni l«-ta 104—5 se je posrečilo Ruse iztisniti iz južne Mandžurije. Tedaj je prevzela Japonska tudi po kroviteljstvo nad Korejo, ki pa je šele leta 1!»10, po smrti zadnjega cesarja, postala japonska kolonija. Poleg tega je Japonska tedaj dobila južni del otoka Saha-lina. kjer so veliki gozdovi in je v kratkem času začel »Sahalin, ali kakor ga Japonci imenujejo Ka-rafuto. tudi dobavjali Japoncem |x*trolej, .Japonska je dobila od Rusije tudi še pristnišče Port Ar-tur, kamor se je iztekal ves izvoz iz Mandžurije, je postajala za svetovno gospodarstvo vedno bolj važna. Tako je postala Japonska velika kolonijalna država, ki je imela okoli 300.000 kvadratnih kilometrov kolonijalnih posestev z 2."» milijoni prebivalcev. V vse te japonske kolonije se je začelo veliko izseljevanje in sedaj je v Koreji že nad pol milijona .Japoncev in prav toliko na Fonnozi. Japonci so se začeli vedno bolj naseljevati tudi v Mandžuriji, kjer je kitajski vpliv zaradi notranjepolitičnih težko«" Kitajske izginil in danes je v Mandžuriji že nad četrt milijona Japoncev. Svetovne vojne Japonska ni zamudila in je dobila nekaj otokov v Tihem oceanu kot nemško dedščino. Zavzela je tudi Kjačev v kitajski provinci Santung, ki so ga imeli dotedaj Nemci, pa ga je leta 1919 vrnila Kitajski. Tudi sicer Japonska ni svetovne vojne pustila nezkoriščene. Tedaj so bile evropske industrijske države zaposlene na evrop. bojiščih in njih industrija je prenehala dobavljati svoje izdelke v kolonije. To so izkoristili Japonci, ki so žc pred vojno položili velik temelj svoji industriji in za časa svetovne vojne popolnoma izpodrinili svoje konkurence iz najbližjih tr žišČ Tako je Japonska razvila iz redno živahno izvozno delavnost v Hoiandski Indiji. Njena tekstilna industrija je našla pot za svoje izdelke v Indijo, kjer se je polagoma začel izgubljati angleški vpliv. Nadalje je Japonska s svojimi cenenimi-JekstUnimi in drugimi žiti dolžno mu plačo brez odvet- i niških stroškov. V nekaterih državah ima delavec pravico zahtevati od toženca povračilo odvetniških stroškov- Država New York je ena izmed onih malo držav. ki imajo posebno agencijo v pomoč tujcrodcem. ki niso bili plačani. Division of Aliens v State Department of Labor je u-rad. ki pomaga tujcrodcem iztir-jati dolžne plače. Legal Aid Societies v vseh državah rade daje-delavcem v njihovih treba delavca plačati, ko delo . ____________ _________ _ _ konča. Ako se je delavce pogo- j jo pomoč te v je dostikrat za tujerodca ja- dil za daljšo dobo dela in ga go- pravdah proti delodajalcem, ko praktične vrednosti, zlasti za spodar odpusti pred časom, je de- I Ni dovoljeno delodajalcem one. ki zaposleni v malih dela v- lavec upravičen do odškodnine, odbijati od plače. Vse države niča h. kjer spori glede plače u- Zakoni držav Califorina, Idaho,! predpisujejo polno plačilo mez-tegnejo biti kaj pogosti, zlasti v South Carolina in Idiana pred-j de. Prepovedano je odbijati od časih gospodarske krize. pisujejo kazni za delodajalca, ki plače, češ da delo ni bilo pravil- Na i prej treba zavedati se, da ni plačal mezd ob zapadlosti. V ' ni storjeno. V nekaterih državah mezde spadajo poti zakonodajo pojedinih držav in tla zato. kar mogla iztisniti cenenega japon- druge vesile, katerih imperijali- j j0 .ako ni delo povoljno! skega blaga z vseh teh tržišč, že zom i>i bil prizadet z japonsko J t0 so vprašanja, katerih radi tega ne, ker je Japonska po ekspanzijo. Kitajska danes ni ve-; zemljepisni legi mnogo bliže. Ja- losU« niti v gospodarskem niti v ponska je ostala najvažnejši do- j vojaškem oziru. Amerika je zla-i bavitelj industrijskih izdelkov za stj zaradi Filipinov in Havajske-] te države in je sedaj ena najvaž- ga otočja interesirana proti ja- j nejših svetovnotrgo vinskih dr- ponskemu imperijalizmu, toda žav. Njena zunanja trgovina se mai0 verjetno je. da bodo Ame-! je od leta 1911 do 1929 počet vo- rj,-a„i uspešno podprli Kitajce J rila. | ker se bo gotovo našla oblika za j * Veliki potres leta 19*3 je sicer »»delovanje mod japonskim in voya /a eno državo, morda ne ve-japonsko '"pozicijo v svetovnem . afriškim kapitalom. lja za drupro Kedna p,aSiIa 11It,zd gospodarstvu oslabil, toda brc* j Na Daljnem Vzhodu je edina — tedenska, polumesčna. dvote- mejna pridnost in varčnost Ja- država, kateri japonski imperija- deuska ali mesčna — so predpi- . . . ponccv je kmalu popravila vso lizem ne gre v račun. Rusija. To- sana skoraj v vseh državah, ali morajo mezde plačevati v goto-, kazn.c na prodajaln ice. kjer bi škodo in Manes ie Japonska go- da vprašanje je, če bo Rusija ! denska ali mesečna — so predj* , vini. pa dovoljujejo plačevanja bil delavec pninora* kupovati spodarska in vojaška velesila, ki ravno sedaj v dobi izvajanja svo- pisi glede plačevanja mezd se po čeku le. tedaj, ako more go-( svoje potrebščine, je vodilna«'ua obalah Tihega ocea- jih gigantskih gospodarskih na-i protivijo svobodi pogajanja. V spodar dokazati svojo finančno i V slučaju baiikrota ^1. v sluca-na Njena eskspanzija je postala * črtav hotela riskirati vojno z' poljedelskih okrajih, in dostikrat odgovornost. - I ju, da delodajalec proda svoj tle- nevarna'tudi Uniji in Avstraliji. Japonsko, za katere izid govori j v mestih, se delavci plačujejo po Postopanje za iztirjanje mezd lez ali umre. ima tldavec pred-ki čutita To rumeno nevarnost |>rtveč zgovorno zgodovinski koncu sezone, kar pomenja. da je bil postavljeno v mnogih drža- nostno tirjatev m zakon, mnogih najbolj. Japonska ekspanzija se zgled. | delavec riskira svojo plačo, ako vali, tako da more delavec izto- držav to pripoznavajo. Mezde de- teh državah ima odpuščeni de- zakon izrecno prepoveduje delo-lavec pravico dobivati takozva-(dajalcem odbijati od mezd za no "globno mezdo" i penalty j vzdrževanje podpornih ustanov wages) za določeno dobo od 10 in bolnišnic za delavce, do GO dni. ( Mnogo držav prepoveduje pia- Mnogo držav zahteva, da se' če van je dela plače v obliki lia- Iavca imajo prednost pred vsemi drugimi tirjatvami. Važno za delavca je vprašanje, koliko njegove plače je podvrženo eksekuciji. V večini držav je gotov odstotek plače prosto ek-sekucije. Na primer, v državi New York more upnik, ki si je pridobil judgment {izvršilno razsodbo). pravico od jemati le 10% delavčeve plače, ako ta zasluži $12 ali več na teden. V državi New Jersey velja isti -odstotek, ali le, ako delavec zasluži vsaj $18 na teden, dočim v državi Illinois je $15 na teden prosto ekse-kucije za delavce, ki so vzdrževa-telji družine. Mnoge državo prepovedujejo nakazovanje (assigment) bodočih mezd. Na primer, v državah Indiana. Massachusetts in drugih. delavec ue more odkazovati svoje zaslužke v plačilo upnikom. I V državi New York je to dovoljeno in delavec ne bi smel nikoli podpisati zadolžnie. v katerih nakazuje svoje mezde upniku. FLIS. MANJ KOT $4 I.ASDERS KLEKTHIC TOA8TKU kromska Izdelava. *a 2 veliki rezini kruha. Leseni ročaji. Klip-f.op model. ► .95 V GOTOVIM in do 30. dec. 95c na roko In $1.05 mesečno 3 mesece. »3; .A LUCIKElt UŽIGAhEC—Ko dvignete ta pripraven užigalec. fca-iarl. letak, se ne bo prevrnil. • Izbira Ireli barv: rdeCe. $"J .95 • zcUiic a I i mahatfuiii X i « dvomite, dajte Električni 1,1-katnlU Nov i v kromskl izdelavi an Ulikl za uporabo In ne zarja -ve. SIMPLEX ELEKTIUČNI UKALMK. [.45 v GOTOVINI. . . ali ®0c na roko in 9'JC nu-sečuo za 3 nic»cce. $3 Ali imate vse svetilke, ki jih želite? Kdo jih hn&? Mi imamo du-bti i-\.-tnk, cenejših kot »&.UO. Tukaj je priljubjena namizna svetilka, ima. Cruo in zlato vazo za ixxUtavek ter lfilnčnl papirnati-parcltment senčnik. Svetilka j«; visoka. 17 infov. Na izbiro so zelene, rueče aH rumene. Kompletna z Mazda lam po Z* no do Vsak Nikelj Naj ŠTEJE Ta BOŽIČNI ČAS fV-j J. lV_ »t- Električni Darovi Ko kupujete električne priprave, dobite vrednost. Vrednost kajti mi prodajamo samo kakovostne priprave—če so v naši prodajalni pomeni, da so prestale marsikatero preizkušnjo. V r c d n o s /— kajti darovi so lepi. Vrednost —kajti priprave s o trdne i n trpežne. rrrJiiosZ-'kaJti električna oprema pomenja komfort, udobnost, prihranjen čas, prihranjen denar. .V naših trgovinah je par posebno dobrih in vrednih darov. Več let bodo de'ali veselje. Naznačitc v svoji listini za darove— tukaj so električne priprave zbrane po cenah za vašo udobnost! Naši odjemalci zamorejo za največ teh priprav plačevati z našimi mesečnimi računi za elektriko. DE LUXE DAROVI Vloži:e dve rezini kruha v ta po uaorru peči L. & H. ELECTRICS AVTOMATIČNI TOASTER. Potegnite za ročaj, ko je toast gotov, in rezini padeta, pvtomatično na pio.Vo; kromwka izdelava. 51 0.50 v GOTOVINI. . .»2.60 na J.Z roko In $t.«0mesečno. 4 mei«ece. M1LLEK 80LXCSA SVETIKA—Za zdravilno solnčenje! Nova, i-niena, pripravna.Stoječi. namizni aH sten-ski model. Nova General Electric S2 žarnica. '/m. izmenjal ni tok. (Q9JI V GOTOVIM Od ... ali ?6.»0 na roko in $5.«i0 mesečno, 5 mesecev. 1" H I L C O B A B Y «;lt.\xi> It A L>10 — z vdelanim zvočnikom. kompleten h 7 tubami. Model 70. izmen. tok. 1.95 V GOTOVINI ali $5.00 na roko in Ja.55^ ine-sečno. 8 mesecev. Model 4« Uirectni tok >5 V GOTOVINI . ali na roko in $3.-S mesečno 11 mesecev. 549. s V X li K .\ M .M1X- MASTKIi —ut^ua v« —lirobi krompir, tile-|i» smetan«, mt-5a mrzle pijače, ima eks* traktor za sok in oljni kapaleo za. majoneze. SOI .M V GOTOVINI ZiX . . ali $2.1»» l»a rr»ku ill 12.00 me- sevno, lo m««e<*». C. I.IBKliTT IMIAL.KC Najnovejši A. 15 KlektrtOnili I*r al n i 11 Stroj«*v po l!»rtt cenah. 5^0-5« V WTOV.NI \JZ7 ... z motor- jem izmenjalni tok. ^T/t-50 v o« »TOV INI L T? ... z motorjem zn Uirektni tok. Oeset mesecev za plačevati. Kunili smo ka^ovoetn« svetilke ceno ir. so za posebnosti. Ta 3 (%-efnl uzorec Namizne Svetilk« ima stojalo iz flamske bronce, senčnik tz celanese. rotno filvan. tio«5 V GOTOVINI. .. ali $2.50 In $2.00 mesečno 6 mesecev. Bridko Svetilka $12.95 Stoleča. Svetilka »14.95 Prihranit« denar s tem, da kupit« 2 ali več svetilk . istočasno. The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company MANJ KOT $10 $9 Ta T K LECH I tO N ELEKTRIČNA l"R.\ je za nnAe posebnosti. Z zla?"tn poslikano kazalo, črnimi Stevi'kami imajo običajno dosti dražji modeli. Sann za izmenjalni tok. 1.75 V GOTOVINI. . . ali 9r,e na roko in $1.15 m»-se£no, g mesecev. 5/ Vi ; upite vdelano stalnost In tu-, di dol er izgled a tein pukrom-Ijeiiim MANNING BOWMAN \\ AI'KLE ŽELEZO. II'*" plošča, priklopljena želea-i, ■ mi. i-iipi-avne črne ročaje. Ima kazalo za. vročino, ki pokaže, kdaj je železo dovolj vroče; ek.^pAit:-.ljakJ ppon in rob. )5 V GOTOVINI. . . ali P5c na r-'ka in $1.40 mesečno. ti mesecev. Pinnapajte si rio prižgane cigarete. Taka udobnost raz\^.?i kadilca. SMOKEMASTER humidor v zvezi z užlgalrem v čr-i.am in kromu je presenetljivo icictiii — S.mbeam priprava. $/T.50 V GOTOVINI. . ali O $1.25 na roko in $1 3."> me-be«?no, 4 mesece. Iia j t e UNIVERSAL ELEKTR1-ČX.j GKELXO BLAZINICO za udobnost. Nekaj posebnega, ka-tl:«r ž«-lite gorku » mrzle nug*. nespečnost ali ko zdravnik predpis.* t?>rkoto. * 15 V GOTOVINI. . . ali JI 4« 11a "roko in ti 45 mesečno. 4 mesece. s6.9= no *> *20 T .»Sni -ROYAL KOCHESTER ELECTRIC PKRCOLJVTOR z linijami: črni ročaj. Velik ppoetor z;« močno kavo. 14" plo.V-a Krom. Pozi. prsodi za t»l;tdkr>r I smetano. v kromski izdelavi. Po decern! rJ 31.. $18.25 SeJ.U $-■ /1.95V GOTOVINI. . -It! r.a kompleten wt ali $_».;tS na roko in $3.15 mesečno. 4 mesece. Sam Percolator $7.75 v aotovini Ta i-ripraven mali Vacuum čistila- t mehoin prezrači in varu-jf pr»^l molji omare, čisti tapete, dia^eiije. radiatorje, avtomobile. HUKMIKH SPIC SPAS'. 51 GOTOVINI. . . ali ; J-O tl.M na roko in $3.«5 mwM'no. 4 mewie. SLEPCEM VRAČA VID ^>lošno zanimanje vzbuju v zdravniških krojih preiskava londonske kontr:lne komisije, ki sa peča s prošnjo nekega grškega rdravnika, nanašajočo se na leče-nje slepcev. Grški zdravnik namreč trdi, da lahko vrne slepcem vid j Ore za doktorja S. O. Damaghu ! Grški zdravnik bi rad imel dovoljenje za masaž?, da bi mo^el iz-j vrševati svojo prakso, ki se z njo ; peča že 17 let. Samega sebe ozna-i čuje za univerzalista in prisvaja si I meč. ki meji na čudodelnest. Baje ie vrnil vid že mnogim nasrečne-j žem, ki so imeli po mnenju naj-t:yah specijalistc/ neozdravljive očesne bolezni. Prišel je pred kontr:lno komisijo. ker tTvršruje prakso brez potrebnega dovoljenja. Mož pravi, rta ne dela nesene masaže, če pa za kon zahteva posebni dovo.jenje za take primere, je pripravljen za prositi zan;. Oblasti zdaj pregle dujejo njegove listine, med kate rimi je tudi diploma pariške me dicinske fakultete in pa turška di ploana, izdana v Carigradu. Dr Damaghu je star okrog 60 let in ima v Sharnbro:ku krasno pala to, v kateri je nad 100 sob. Svojo palačo je nazval Kosmos. V vsaki sobi ima krasne orijentalske prepr:ge in vsa palača je polna rož. Angleškemu novinarju, ki je čudodelnega zdravnika p'jsetil, je kazal zapiske, v katerih ima zbra na imena svojih bolnikov in nji hove naslove. Vsi se mu zahvalju jejo. da jim je vrnil vid. Dr. Damaghu h:če napraviti svoj! palači šolo za medicince, ki naj bi se naučili njegove metode. Doslej mu nihče ne pomaga in mož pravi, da mu bo pač pomagal eden eden njeg:vih izlečenih pi-cijcntov, če se ne najde nihče drugi. NEPISMENOST MED RODCI. TUJE- Izirt ljudskega štetja glede nepismenosti je sedaj na razpolago. Iz teli podatkov jo razvidno, da imamo v Združenih državah skoraj 4.3CM).(HK) ljudi v starosti deset let. ki so nepismeni. V starosti me«l lO. in -1. Irtom jih je manj kot 421.000. Pomembno jo. da je prav nepismenosti med sinovi t u jerodee v. percent ualuo nuiopro manj kot med sinovi tukaj rojenih Amerikancev. To dokazuje. da. daisi imamo mnogo nepismenosti rued tujerodni, se ti potrudijo, tla iiJihoy$ sinovi izkažejo še manj nepismenosti kot stari Amerikanei. Kazinerje nepismenosti med tujerodei sicer pa da. ali to je pas led i ea omejevanja priseljevanja. Imamo vrv* i.300.000 tujerodeev v Združenih državah, za katerih pisana beseda nič ne pomenja. Nepismenost treba odpraviti iu tujerodne organizacije morejo I niuogo storiti v tem pogledu. Dandanes so bili iznajdeni lažji načini za proučevanje odraslih nepismeneev. Xe glede na starost vsakdo brez razlike si more nabaviti potrebno znane, da v čud" no kratkem času se nauči pina-ti iu čitati. ADVERTISE, in "GLAS NARODA' r POUČNE knjige molitveniki pesmi in poežue KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York ' '.uiiiir.iiiftu^ ^iithilllfi^^ i»s : : ; i g re : : razne p o v e S t i in romani molitveniki SVI TA VILA v platno ve*.______________ .99 * v fino usnje vez ............1.50: ▼ najfinejše usnje vez 1J(I v najfinejše usnje trda vez ......................................IM SKRBI ZA DU&O v platno vez. ............. 3%' v tmo usnje vet ............1.5t j v najline;£e usnje vez 1H■ RAJSKI GLASOVI v p.auio ve«.............80 j v usnje vez....................1.20 >/ Ii~io usnje vex.........1.50! v najfinejše usnje vez. 1.6®, KV1SKL' SRCA i v imitirano osnjo vez. .CO | v usnje vez. -...........«... .i® i v fino tunje vos. -----1.— v najf.nejše usnje vez. 1.Z® v najfinejše usnje trda vez ...................................1-50 v bel celiuioid ves. ..^ lJJO NEBESA NAS DOM v ponarejeno....................1— v najfinejše usnje vez 1.50 v najtuiejic usnje trda vez ...............................1.8® Prik rojevanja perila po iivotni meri r vzorci ..........................1.— Psihične motnje na alkoholni podlagi ..........•*...............................73 Praktični računar....... ...................75 Travo in rrvolurija (Pilaruir) .........30 Predhodniki in idejni utiiMtji ruskega idejalizma ....................1.341 Radio, osnovni pojmi i i Radio Minikr, vezano .......................2.— l»rii£lra!j«» ".....:..............................1.73 Računar v kroniki in dinarski veljavi .............................. Ročni slov. italijanski iu italijanski-*! ivenski slovar ....... Kotel spisovitih vsakovrstnih pi, ...73 .90 Izlet c. Broučka ...................... Izbrani spi«! dr. H. Dolenea .... Iz tajnosti pri rode ................... Ik modernega sveta, trilo rez. I .....1.20 Prvie med Indijanci.............................30 ........W Preganjanje Indijanskih misjonar- ........30 ..-i.no Št. -4. < II. L. liulwcr > Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 335 sfr., ....1.2®: ................................................90 .90 Izbrani spisi dr. ivau Mencinger: 'J zvezka .................................... 1 30 301 . *»ro5- st. *JT>. Poslednji dnevi Pompeja, , II. del .................................~........ : št. L'*;. (I.. Andrejev) Črne ma-..60' Igralke, broširano ...............................8« Igrale« ................................................73 Jagiijc.......................-...................-......30 Janko in Metka (za otroke) ............Ji9 .Jeruaf Zmagovač, Med plazovi Jutri < Strti; broš. ..... » trlo vez ......... ............ ............ Solnčenje .................................. Stjhe iz živalstvu. t nI o vezana Slovenska narodna mladina (otmega Mrnill ......... Spretna kuhar'cm. irdt> vezan; Sit'1'1 Pismo »tare in nove zaveze, I*-|M> in!<> vc/ana ........................3 .3® .Ji® jki Jurčičevi spisi: Pt>[Ktlua izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ...............................10,— «. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ..................................75 Juan ».Mserija 1Povesti Iz španskega tivljwija ........................................„55 1-13 Kako »e sem jaz likal | ) Ali-šmii-i I. z~ezi*k „ ■ Ka.\o Mili se jaz ukal (AIpscivivi II. zr........;....... t.30 t!.. Andrejev) ( ske, poslov. J osi j) Vidmar, fti sir. .....-^j broš. .....................................-............33 ......30 št. 27. t Fran Erjavec) Brezpo- ......70; selnost in problemi skrbstva za zv. trdo vtraun. Prijiovedfce in pesmi ............................................. 3. zv. trdo vezano. Vsebuje l'J invest i ...............................,............... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S povesti ..................................................50 ...30 .30 jev ....................................... Roman (reh sre. ....................... Robinzon ................................... Robinzon Crusoe........................ Revolucija na Portugalskem Rdela iu bela vrtnica. povest Rdefa megla .............................. Rdeča kokarda...............»...................1.25 j brezposelne, 80 str., broš..............33 Slovenski šaljive? ...............................40 Št. 2». Tarzan sin opic ...................90 Slovenski Robinzon, trd. rez..............75 ! Tarzan sin opic, trdo vez....l.20 Sueški invalid ......................................35 j št. ni. Roka roko .............................23 Sveta Genovefa ...................................30 Št. oi Živeti .....................................25 Solnre in sence ...................................65|Št. 33. (Wnj Sal ust i j Krisp) Voj- Skrhnost najdenke .............................35} ra * Jugnrto. ikwIov. Ant. Dok- Skozi širuo Indijo ............................50 j ^J*!™"!' ^SjTT—™ »"^vec, Igrokax v .">. dejanj .60 Sanjska knjiga, mala ..... ..................60 Sanjska knjiga. (Arabska). ..........150 60 MARIJA VARH1NJA fino vez ...... v f;no usnje -..................1 50 v najflacjte usnje irda .................................... Hrvatski molitveniki: Sadno *ino .........................................*t>, Spolna nevarnost .............................25 j K*1*® «o i»z Sadje v gospodinjstvu ....................M \ < Ab-sover ( lir. Slavonic American Year Hook ....!.— Korejska brata, [mrest iz rolstjouor j v Ki »rej i .............«...................30 I j roman .......................... .150 Krvna osveta .......'..............................30. student naj ba, V. zv. ....................1.20 i CCbenik angleškega jezika Spomini Jugoslovanskega dobro- voljra. 1914—1918 ........................1.23 Sredozimri, trd. vez. .........................60 hriiš. ..............................................10 » Strahote vojne .................._..............50 Štiri smrti. 4. zv.................................33 J Smrt pred hišo ..................................65 .60 J Stanley v Afriki ...............................S0 Spomin znanega potovalca ............150 zrezek 60 i Wr;tmr-*eva Antbologija. broš .........80 Sisto Šesto. |M>v<-st Iz Altnicev .........30 j Sin medvedjega lovca, Potopisni ...........................................30 ler, strani, broš................... I Št. 3ti. (Ksaver Mesko) Listki, ) 144 struni ...............—......................65 Št. 37. Domače živali .....................30 spisi za mladino (GANGL) 3. zv. tnlo vezano. Vinski brat .....} U. z v. trdo vezano. Vsebuje 10 l»o-vesti .....................J......................... .50 "»0 igre trilu Ur« »"-i 1.6® .........1.23 1'tjeha j-lan»Hli. fin« vez.............1.— Slava ISocu. a mir ljud«*nt. fina vi-z 150 NaJfitK-j«! *l7 .........................1.fi® l ena knjiga in Irerilo laškem jezika .............................................60; Iv »d v filozofijo (Veter) 150 j Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 \ Kmečki puht < Ši-mm» .........................C0 ; Sveta Nolburga ............. Kuhinja pri kraljici gosji nožici ...3®' Spisje. male t*.vrstl ....... njalo ............23 Kaj se jc Markaru Kazaki .............................................„^60 Križev pol patra Kupljenika _______.70 Kaj se je izraiidil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi .....................90 Stezosletlec............. Šopek Samot arke Sveta nor ............. Svetlobe tu sence Slike (Mt-škoi ..... ...........33 ...........33 ...........33 ...........30 ...........33 ...........30 ........1.20 ...........60 Št. 38. Tarzan in svet .....-...........1.— Štev. 3i>. La Boheme .......................90 št. 17. Mistertj duše .......-...........lestev. 48. Tarzanov« živali .............90 štev. 4!>. Tarzanov sin, trd vez ....1.20 št. 30. Siika De (iraye ................1.20 Št. 31. Slov. b&'.ade in romance.....80 št. 31. V metežu ........................—.1-— Št. 33. Namišljeni bolnik ................50 št. 30. To in onkraj Sotle.................30 trd J......1.20 Št. 37. Tarzauova mladost. vez ......................................... št. 38. Glad (lluinsuui ....... št. ."'•>. (1 »nstoji'vs'ki» Zapiski iz jnrtvega dema, I. del ....................1.— št. 0(>. (I »ostojevski» Za pi sli i iz .mrtveca doma, II. del ..................1.— št. 01. < < lular) Bratje iu sestre.....75 Št. 02. Idijot. 1. del (Dostojevki .90 Št. 02. Idijot, II del .......................90 Št. 04. Idijot, III. tlel .....................90 7.m MVC n< lM'>ki. fina v<-?. ... v |«lat n Vienar, n.ijtlm-j-i« VI* .............:.... Angleški molitveniki: tza mladino) 1.6« Voščilua knjižica .......................... Zbirka domačili zdravil ................ Zdravilna zi4išča ........................... Zel in plevel. slo\ar naravnega zdravilstva............................... SHAKKNPKAItfcVA DELA: |1. z v. Pesmi: Ode in elegije; So- ■—»®i net je; Romance, balade in .60; b-gende; Tolmač Cl^vstlk .......*0 ...4®! \ ' z v. Slika lIalnU*e v**zan«» v k>'»t vezano ............ Come 1 lilo Me ............................ fiiMi vi*/aiio .......................... Krj of llea\eii: tiito wvjiiiii ......................... \ HMljt' ............................ t ....jfini-j^' us»ij«' M-xauo .... t/.A MI»I;ASI.V:I brj ul lli-aien; v tvloid ve/um ........................1.2® j Amerika, po\M>d dobro, doma v «i-'.»*i l nairiufjši vez ............150 t v fino tiMij<- V«-WIHI..............1.30 i SPI.OŠNA KNJIŽICA: St. ................' Sen Kresne nori ljubljanske slike. Hišni lastnik. Tr„\p''if. Kni«eijskl stmžnik, 1'mdiiik. -lirični il„!ctor. Uostll- nltVir. Kl«'t«'tiilje, Na tn tarča, fmhoviilk. Itd................................„60 Lucifer ........................................._ Marjetica .........................................• .Materina žrtev ....................................5®] St- (Rado Murnik) Na Bledu. Moje življenje .....................................73 i izvirna povesi, 1S1 str., broš. 50 1. (Ivan Albreeht) {truda, izvirna invest, bri.šlrano .................... R;uijena 104 str.. ..............35 ■■•»jr iMiit-ujr ...................................... Mali I^ord .............................................80 ■ c,, I MUjonar l»rez denarja ........................75 POVESTI in ROMANI i Mwwi. krščanski deček iz Libanona ............................................ (Ivan Itozman) ljudska drama v 4 103 strani ............... ..Testament dej., broš. ......................35 .....................90 ................ 3.25 O ran de Bergerae. Herična komedija v iietlli dejanjih. Trdo vezano .................................................J.70 Kdela, drama v 4. de ji Gospa z morja. 3. dej. Lokalna zelezn'ra. Marta. Semenj dejanja ........... 3. dt-j............... Kirbmondu. 4. .........60 .........75 .........50 Ob vojski. IgroVaz Stirili stikali .. Tončkove saj ne na Miklavšev večer. Mladinska igra s itetjem v n. dejanjih ...................................... K. L*. R. I »rama v :;. dejanjih s predigro. lC"ai«.*k>, vez............... Revizor, 3. dejanj. tr.Li vezana .......73 Veronika Desrniška, trda vez ........1.50 ...30 ...30 ...60 ...45 Catholic Pocket Manual: v lino Uhiijf vezuno Aro Maria: V film tMlil' VCUlMl ..1.30 1.4® , POUČNE KNJIGE Angleslio slovensko berilo ............2.— Angfe4ko-nlov. in slov. angl. slovar .90 Amerika In Amerikanri (Trunk) 3.— Angeljitka «luiba ali nauk kako se naj streie k sv. masi _____________ .1® Boj nalezljivim boleznim .................„75 Corknlšk« joarro..............................1.2® Domači iivinocdnifnik broširsno .1.25 Domači zdravnik po KuaJpu: broširano ................................1.23 trdo vez. ...................................150 Govedoreja ..... Hitri računar .........150 ...........75 Jdgos'jirija (Melik) 1. zvezek 15® 2. zvezek. 1—3 snopič _________1.80 Kletarstvo (Skalicky) ________i........2,— Kratka arboka gramatika .................3® Kratka zgodovina Hltowr, Hrvatov la Kak postane državljan Z. D. .25 »ostaae ameriški državljan .15 i dostojnem vedenju .......Ji® Katekizem ...............v...............6® Računi ca ...........................75 .....................................J® Ljubavna In snubiIm pisma .........-35 Materija lo eneriija ---------------1.33 leta dr. Janeza K v. Kreka .75 L* rv. ............ž............... M. »t. ........-...........-_________M (Oba skupaj * najbolje ............................. Agitator (Kersnik) t»ruA. .. ......... 1 80 Andrej Hofer ............................. .........J»0 Beneška vedeževalka .............. ..........33 Belgrajski biser ....................... ..........33 Beli meresen ............................ ..........4® Hcle noti. mali junak .............*. .........00 Balkansko-Turska vojska ....... .........JO Balkanska vojska, s slikami .........* Boj in zmaga, povest ............... ..........20 Blagajna Velikega vojvod? ... ..........60 Belfegor ..................................... ________.80 Boy. (roman) ........................... .......„63 Burska vojska ___________________ _______40 Beatin dnevnik ......................... ..........60 Božično darovi ......................... .........JSS Iloija pot na Bledu ________________ ..........20 Božja pot na Šmarni gori _______ ..........M Cankar: : Grešnik Lenard. t>roS........ ..........70 Mimo življenja ------------- .........JW Moje iivljenje ................. .........75 Romantične duše .............. ..........<0 Cvetke ..................................... ......... Cvetina Borograjska ..........— ....... Čebelica ......—....................J__ ........JS Črtice iz Življenja na kmetih .......-S3 Drobiž, in razne povesti — Spisa i Milčlnskl _____________ ..........«• Darovana, zginlovlnska povest .........50 Dekle Eliza ............................ ........-H Dalmatinske povesti ........ ........35 Dolga roka...........-..................... .........JŠ Do Ohrida in Bltolja ........... ________70 Doli z orožjem .............-......... .....____50 Dve sliki: — Njiva; Starka ........(MeSko i ............................ Devica Orleanska ------------------ „. .........Ji0 Duhovni boj ....................... .......J* Mladih zanikernežov !:is!ni živo- topiš ............................................73 Mlinarjev Janez ................................50 Musolino................................................4« Mrtvi Goslač ....................................„33 Mali Klatež .........................................70 Mesija ................................................50 Malenkosti (Ivan AlbrecbO ..........25 1 -j St. St. St. slovenska mladirm ......... I Misterija. roman ................. ... 1. ........40; 1 1 Št. 4. (Cvetko <;«»lur"» ..Poleine klasje, izbrane pesmi. 1S4 str.. hrosirano ......................................50 3. (IVan Mlleinskl) Gospod Kri dolin Žolna in njegove druži Žlnn. vestdomodre črtiee L. 72 strani, broširano .........................23 0. (Novak) Ljuobsumnost .....30 7. Audersonove pripovedke. Za slovensko tuladino priredila Ctva. lil strani, broš..................33 SetaMio-angleškl tolmač -----------1.40 lov. Kuharica. (K8 str. lepo vez. I Kalinftek t ................5.— Nemščina brez učitelja: 1. del......................... , 2. d«l ....................... Mmilo nUveiuki Uovar . Največji spisovnik ljubavi JI® .........JJ® .2.25 in knj%ovodstvo trdo voz. Dedek je praril: Marinka in škra-teljcki ...3..^_________________________.4« £Hxabe«a .....................tt Kalnjola a^ eekev v Katakoad>ah..„45 Fran Baron Trenk _________________________3t KI !o« of ska zgodba .............................M Fra Diavolo .....................„..JI® Gozdovnik (2 ZVKZKA) ..............lJ® (•obtpodaricp sveta ...........................M Godčevski katekizem —................-J55 Gostilne v stari Ljubljani ................6® Grška Mjtologija ............................«1.— Gusarji ..............................................73 Gusar v oblafcfh ................................JO Hadii Mural (Tolstoj) .................40 Hči paprža, .............................-.1.— Hektorjev mer' ..................................JS9 Hedvika ...................................M Hudi časi, Blaf*; duše, veseloigra .19 Helena fKmetova 1 ..... .......... Bad* Bmdno (11. «r.) ...............^3 Narod, lti izmira .................................40 Naša vas, IL del, 9 povesti .............JO Nova Erotika, trdo vez_________________.70 Naša leta, trda vez _______...________.7® broširana ................................. Na Indijskih otokih ........................j»o Naši ljudje.........................................4® Nekaj iz ruske zgodovina ..................53 Na krvavih poljanah. Trpljenje Lu strahote z bojnih j »obodov blv£e-ga slovenskega jiolka _________________1.30 Ob 3® letnici Dr. Janeza E. Kreka ~2S Onkraj pragozda ........................J® Odkritje Amerike, trdo vezano_______(t mehko vezana _________________________.J® PiapieČanove zgodbo ------------------------35 Pasti In zanki _________________________________25 Pater Kajetan____________________________L— Pingvinski otok------------------------M Povest o sedmih obešenih ____________J50 Pravica kladiva ____________________________9% Pablrkl iz Roža (Albreeht) ...........Ji* Pariški zlatar__________________________________S5 Prihajač, povest...............................6® 'ožigalee-----------------------------------------J53 Povesti, ties m i v prozi (Baudelaire) '.tnlo vezano Po Hrani klobuk Plat zvona Pri stricu ....A..—.................—________.M .1božji ;...........:_____:----------------JflT Patria. povest iz irske jonafte dobe ".....:......................................j® Po gorah In dolinah ____________________^8® Pol litra Vipavca ..............................0® Poslednji Mehikanec ........................M Pravljice it Majar _______________________3® Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu ....................25 Prigodbe čebelice Maje trda ve: L— Ptiee selivke, trda vea.........................75 nevihto ..............................„....„33 Poznava Boga ..................................-t® Piriii ................................................ Povodenj .............................................30 Praftkl jodek ....;..................................J53 Prisega Huronskega glavarja ........J® Pravljice la pripovedke (Kointnlk) - 1. zvezek ----------------—-----4® 3 Št. S. Akt štev. 113 .......................73 Štev. It. (T nI v. prof. dr. Prane Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš..............70 St. 10. (Ivau Albreht). ...Andrej Ternoue, relljefna karikatura ln minulosti, ."1 str., broš..........25 Št. 11. (Pavel <;olia> Peterčkove poslednje sanje, božična povest Št. 13. (Dr. Kari Engltš) Denar narorluo-gospodarski spis. pošlo venil dr. Albin Ogris. 236 str., broš. ---------------------------------JI®. St. 12. (l>an Milčiuski) Mogočni prstan, narodna pravljico v 4. dejanjih, 01 str., broii................-30 Št. 13. (V. M. Garšin) Nadežda Nikolajema, roauui. poslovenil V. Žuu, 11^ str., broš. ................ Št. 14. (Dr. Kari Engliši Denar. narodno-gospodarski spis. poslu-4 veoil dr.1 Albin Ogris. 230 str., broš........-____________________________________8® Št. 0C. Kamela, skozi uho šivan- ke, veseloigra ...................................43 Slovenski pisatelji II. zv.: Potresna povest. Moravske Mike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ...............................................2.50 Tigrovi zobje —.................................1.— Tik za fronto .....................................70 Tatič, (Bevk*, trd. vez......................73 Tri indijanske povesti .......................30 Tunel, s*>e. roman ............................1.20 Trenutki oddiha ...............—.....-........50 Turki pred Dunajem ........................-30 Tri legende o razpelu, trd. vez......63 Tri rože .................................................80 - Tisoč in ena uoc (Rapei vez. mahi izdaja .......................1.— Tisoč iu ena noč: I. z vez*-k .................................1.30 It. zvezek..........................1......1.40 III. zrezek................................1.50 3 KNJIGE SKUPAJ ................3.75 V krempljih inkvizicije .................1.30 V robstva (MatičiCi ...........-...........1.25 V gorskem zakotju .............................35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del .............................................90 2. del .............................................JO OBA SKUPAJ....................-......1.60 Veliki inkvizitoT ..........................L— Vera (Waldova), brofi. .................33 Vojska na Balkanu, s slikami .........25 Za križ in svobodo, Igrokaž v 3. dejanjih ............................................J Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. 3. dejanj .............60 5. zr. Po 12 letih. 4. dejanja ...........GO j Zbirka ljudskih iger: snopič. Mlin poti zemljo. Sv. Neža. Sanje .....................................C0 13. snopič. Vcstalka, Smrt Marije Device. Marijin otrok .....................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .............30 13. snopič.' Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ...............................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega o* roka ...........................30 Kupleti H »rum). 1'čenl Mihec, — Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj 1.— Kupleta Knza Muca (Parma) .........4® PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....250 3. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1. 2., iu 3. zv. skupaj ..................................1.— MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .......15 Št. la. Što čutiš. Srbine tužni .....15 št. 10. Na planine .............................15 Št. 1L Zvečer ...................................13 Št. Vasovalec ...............................15 št. i::. Podoknica ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži-rovnlk« I., 11. in II. stopnja I»i> .............................................«....20 VSK :: stopnje skupaj ...............50 Slavček. zbirka Šolskih pesmi — (Medved) .........................................25 Narodne vojaške t Kerjančič > ...........30 Lira, srednješolska. 1. iu 2. zvezek po 50 Troitbisiii mladinski zbor primeren /Al trupla*'!! ženski ali inožki zbor. 13 iK-suiii-. tl'n*gel.) ......1.— Mešani in moški zbori (Aljaš) — li. zvezek: Psulin 11S; TI veselo p. snržek: Opomin k veselju; Sveta mM-; Stražniki: Hvalite (Jo-spiwla; Občutki; * . ......................40 7. zvezek: Slavfi-k: y.a«»«tali ptič; iJomorodna iskrica: I*ri svadbi; 1'ri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 zvezek: TI »•srer-itl j.i hoti (me-šiin zbor» ; Prijatelji iu sen-eji (mešan zlior* : St«»ji. solnčleo st..j; K met ski hiši .........................40 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene ]**smi za uiešjin zbtir ....................................1.— 12. Tantuni Lrgo (Premrl) .............50 Masne pesmi za mešan zbor — (Sattueri .........................................50 12 Pange iLngua Taut um Ergo Ge-nitori. (I-'oersteri ...........................50 12 Pange Lingua Taut um Ergo Ge-nitori (Uerbiči .................................56 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom (Premrl» .............................. 10 obhajiliiih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu ((J rum > ............ Missa in honorein St. Joseph! — (Pogaebnik 1 .................................. Kyrie .................................................. PESMI in POEZIJE 1 Akropol is in Piramide .......................HO j Sv. broširano .......................................80 svetemu Rešujemu telesu — (Koerster) .............................. ...40 ...33 ...60 ...40 Nikolaj ...........................................60 r prozi (uanaeiairc) ' 1 oi- ................................L-J. I« ik ...............................J® J št. 17. Pred Papbtnlki Št. 13. Kdmond in Jules de Gon- eourt, itenee Maupertn ...................4® Št. 1«. (Janka Kamee) Življenje. l ...............................63 trdo vezano ...................................80 Moje obzorje, (Ganglt ...................1.-3 Narcis (Gruden), broš......................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Slutne (Albreht). broT:......................30 Pfdiorske poti ((.laser), broš............30 Oton Zupančič: Sto ugank..........................................50 Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .............90 Zlatorog, pravljii-e. trda vez ...........60 Slovenska narodna lirika ...................30 pesmi z notami NOTE ZA KLAVIR (Pavčičl Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek Ihj .........30 10 zvezkov skuimj ........................2.50 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVB PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Valentin Vodnika izbrani spial .....SO Vodnik svojemu narodu___—_______..25 Vodnikova pratika 1. 1937 ______________5« Vodnikova pratika L 1928 ................50 Vodniki in preporoki ........................60 Zmisei smrti ...................................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja____M Za kruhom, povest ---------------------------35 Zadnja kmečka vojaka ________________75 Zadnja pravda, vez. .............—----------70 Zgodovina o nevidnem človeku_______85 Zmaj Iz Bone__________________________70 Življenje dor.* trpina, izbrani spisi Alešovee, 3. zv. skupaj ............L9® Zlatokopi .....................—................... Ženini nbše Koprnele ..:......................45* Zmote in konec gdč. Pavk___________ Zlata vas......................................$0 Zbirka narodnih pripovedk: 1. del .............. II. del .................... Zuamenje štirih (Doyle) -----------J9 Zgodovinske anekdote .1------------------JM Z ognjem in mečem ........................3»^— Zločin in kazen: I. in II. zvezek _________:__________L— vezana ....................—...............L2S Zgodbe Napoleonovega bazarja vezana ................................. Zgodbe zdravnika Muznika______________.70 Zlati pantar ............—•»•■■f— Zvestoba do groba_______________L5® ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI Album slov. narodnih pesmi (Prelovee) ...................... Šeet narodnih pesmi (Prek ..80 .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR St. (Tolst o j > Kretitzerjeva St. 23. (SophoklM) Intlgon*. žalna igra, poslov. C. G6lar, dO str. broMraao 1. zv. Vojnomlr ali poganstvo ..._____^3 2. zv. Hndo brtiiha ..................L.....JM 3. sv. 4. «V. 5.ZV. fttniint trni ba. — Na« rak- Slovenski akordi (Adamič): • I. zvezek......—..........................-75 11. zvezek ...................-....................75 Pomladanski odmevi, II. zv. .......45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ........L2J 1® moških in mešanih zborov — (Adamič) ..................................43 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Matica ...........40 Narodna nagrobnlca (Pavčič) .........35 Gonki odmevi (Laharnar 2. zv......45 DVOGLASNO: Naši himni ...............-...........................JO Trije MEŠANI ZBORI: IL sv. (Laharnar) zbori. .45 NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju na ritrah, -l zvezki ........................'3.3»l Buri pridejo. !: r:'eniea .......................20 NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor in petje (Dajuk) ....1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (l*ujuki ............1.— Na Gorenjskem je fletno ................1.— RAZGLEDNICE Nevvyorske. Različne, dučat .............40 Velikonočne, božične in novoletne dueat ................................................40 Iz raznih slovenskih krajev, dueat .40 Narodna noša. dueat ..........................40 posamezne i>o .................................03 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije ua moč niui papirju s platnenimi pregibi ....................................................7.50 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina .............................30 Jugoslavija ...........................................30 Gorenjska .........................................30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje .............................................30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak .............................30 Celjska kotlina, Spodnje slovensko posavje .....................................30 Prekmurje in Medumurje ............JO Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje ........JO Canada ...............................................-40 Združenih držav, veliki .....................40 Mali ................................................13 Nova Evropa........................................JO Zemljevidi: Alabama. Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi. Washington, Wyoming, vsaki po ...............-25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan. Wisconsin. West Virginia. Ohio. New York — « Virginia. Ohio. New York — vsaki IK) ............................................... Velika stenska mapa Evrope ........ RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester) .........................40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlico (Laharnar) četvero in petero raznih glasov .........45 Jas bi rad rodečih rož, mo^kl zbor s bariton solom in priredbo za dvosper ...........................................20 V pepelnični noči (Sattner), kan-tatnta za soli. zbor in orkester Izdala Glasbena Matica _________75 Dve pesmi (Prelovee), za moiU * sbor ta bariton solo .M.tv..n,...H.JK) .40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ail 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajto pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni o ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA** niW.ll Street NA KRASU (SUKA IZ BOJ1&CA) Na zahcdu je ves dan butalo, umiriti, ker je vedno hujše grnie-Navsezgodaj je pričelo topotati, se lo in tako grozno oklepalo dušo, da potem prelilo v zamolklo bobne- je drhtela v smrtnem strahu. nje, katero je od časa do časa prerjovel strašen tresk, da se je stresla zemlja. Zahajajoče sclnce je za nekaj časa pomirilo lajajoče topove. Ljudje co si oddahnili. Po cestah so se vračale v prahu, vsem prožetem cd rožnatih žari J, delavske stotnije. — Utrujenim so silile glave k tlom. Okostenela telesa so pokrivale raztrgane cape;krvave, zabrekle oči so t:po motrile svet pred seboj. Za njih hrbtom je gorelo nebo. Povečerja-li sot in legli k počitku, da drugo jutro store isto pot nazaj. Andrej Černota ni mogel spati. Nemirno je stopal med borovci in šotori ter prirluškoval. Roke v žepih, glavo sklenjeno na prsa je iskal zavetja, da uteši svoj nemir. Stopil je h kuhinji, kjer je še vedno pekel meso mali * debelušasti kuhar. Malomarno je sedel poleg ognja, in njegove brezizrazne cči sredi ploščatega obraza so prebada-le pečenko. Par trenutkov nato se je razneslo: — Grem:! Černota je stekel k svojemu ležišču: — Ušaj! Ušaj! Alo! Gremo! — Kaj hudiča! Na, toliko časa si rogovilil. da s priklical! — je govoril nekdo pod šotorom. Pretegnil se je in zvalil Lzpod edeje. Dolg je bil kakor Čer nt a, le bolj zabuhel v lice. — No, zdaj bo le enkrat konec tega prokletega življenja! — Čer* nota mu ni odgovarjal. Tu in tam je kdo posvetil, se kregal .drugi zopet godrnjal. Razdelili so rečne granate, patrone in v hitrem teku t: drug za drugim zapuiiali goščo. — Glej hudiče, še oblekli se ne bodo! — je sikal Ušaj v brezmejnem sovraštvu, ko so hiteli mimo kuhinj. Komaj s:. se zvrstili na cesti, so že obstali. Lehak južnjak je pihal, trepetale so bele zvezde. Nekateri so molče sloneli na puškah, drugi pol Uho šepetali med seboj. Misli pa se niso m igle niti za trenutek Černcta in Ušaj sla legla ob cesti, glavo na nahrbtnikih in strmela v nebo. — Tvoje kosti že še prineso nazaj, — je besedičil nekdo. Drugi se je poskušal nasmejati. — Ni vrag, tudi jaz bi se takoie vojskoval! Na spenjenem konju je dirjal mimo njih poročevalec. Časnik ga je nekaj izpraševal. Vsi so pozorno prisluškovali. — Kaj je dejal? — Italijani 30 prodrli pri Lokvah. — Kaj ne bodo, hudiča! Kako pa zbijajo že ves dan. Voeovi, prenapolnjeni z mrkimi ranjenci, so vozili mimo. Vojaki so jih obstopili. Iržeti, izmozgani obrazi. kakor kamen po dežju, fj itrmeli vanje. Pridušen p:govor je zamrl v topotanju konj in drdranju" voz. V za.etu so drveli s strelivom mimo. Ljudje so se stisnili na kraj ceste. Komaj je polegel za njimi prah, se dvignili in hitro stopili. — Tam spodaj jih je celo pokopališče! — Vse zbito. Se ven ne znojijo! J Mrazilo jih je ob teh besedah.1 Toda tisti hip so se že dvignili, da ni imel nihče časa razmisliti, kar je videl. Vedno bolj so se pogrezali v temo in težko razločevali pot pred seboj. Ob 0beh straneh stezice so se svetlikale rjuhe, v katere so bili zaviti mrliči, ležeči vzdolž drug polega drugega. Smrad je polnil nosnice. Prerivali so se med pečinami, dcltler se niso ustavili v ozki dolinici sredi dveh strmih pobočij. Želja po spancu je objela oba s tako silo, da sta se stisnila drug k drugemu, pozabila na vse in skoro zaspala. Oster "naprej*• ju predrami. Trudno leze vsak zase. Na hribčku poje v enakomernih presledkih strojnica. Izgubljenke se skrivajo po gošči. Černota zadene cb čelado. — Ti, tukajle so se že prerivali. Goščo razsvetli hipoma ščemeča bela svetloba. Popadajo na tla. Črna, razsekana debla leže pred njimi na kupu. Vedno pog:stoje padajo raket« s šumom na tla. Nekomu se je sprožila repetirka. Raketa ga išče. Iz daljave se privali granata. Sto ust, ga prekolne. Šum ne grebenu narašča. Dve strojnici pojeta neprenehoma. — Kdc si? — se prestraši Černota. Z nogo je stopil na nekaj mehkega. Tiplje, tipi je in čuti pod zdičkem je usekalo, da se je culo sredi mrtvaške tišine utripanje src preplašenih mož, ponikajočih glave med skale. Za hip jim je pošla sapa. Vce naokrog je tulili, kakor bi tulili šakali v puščavi. Komaj se je pomirila zemlja, ss je .'azrlo 1 ljena cerkvica. V grobni tišini so se 2avršali borovci; Zopet so se dvignili in drveli navzdol. Med sencami podrtln male vasice so zavili v ogromno vežo aeke hiše; od vsepevsod jim je u-darjal v nos vonj mrličev in smodnika. Onostran vasice so se plazili ozkem sedlu med dvema go-ličavama. Srečavali so več in več ujetnikov, ob stezici so stokali ranjenci, hiteli sli. — Hudič ve, kam gremo, — je godrnjal Černota. — Tamle je bila fronta, zdaj pa za hrib, gotovo vstran od hje. Proti vipavski dolini gremo. Tačas se je razneslo od poveljstva, da odhaja prva in četrta na pomoč. Zavila sta se zopet v plahte, zažgala cigarete in strmela v puste, zapuščene skale enkraj sedla. Spredaj je treskalo, žvižgalo, golčalo. Čutila sta rohnenje skal sredi hriba. Kakor da brizgajo črepinje krog in krog gozdiča. Solnčni žarki so zadrhteli v borovcih da so zable- mrzlo cbLičje mrtvaka. stale igle. Puste skale so se pozla-| _ Mrtcy, Z(ma p tile. V daljavi je votlo zažvižgalo, . . . . ., ® ; ne za prvi kamen in si c brise pot. zavilo, zahrescalo m tik pred go- _______ . , .. . . ._.. ., _ _ , Porodi se mu misel, kje bi se skril. V tem hipu se vsuje toča raket. Ali imate izvod? Pošljite naročilo še danes. Vemo, da Vam ne bo žal. Slovensko - Amerikanski Koledar za L1932 Zavili so skozi zapuščeno, razširjeno vas. V ozračju Je smrdelo po dimu in smodniku. Sredi ceste so zijale globoke luknje. Črne ploskve zidev sc štrlele proti nebu j in med njimi je samovala obglav-ll^ yanjo g ^^ srdomf da ^ Popolnoma hvaležna zanesljivemu želodčnem zdravilu •Vlii.-a-u. 111.. L n«.\. lflttl. S. K"»l-\ale Ave. l*ml 11» ML snn> frriUl v tlthipi in ml tWet;a vlivamo Trinerjevo Grenko Vino kut«»ri«£a x-ni ilaju'a iu< »jiiuu dvciu;i >i«M>vai»ia -t*r» ."> Iu f» let. Dunes £u jeailjeta raviMi Inku kakor mi. Hvala (j iu« i. ni *>il nikoli tm*l«» iMtlan. Mi jra iutuiuo kot za naj-\;t/jtejM> pri hum hiši. Vaši, Mr*. Mart* Fllli*.** — Tnk«4«> zadovoljni in livutetai odjemalci Triiierjev»>fia grcu-ki-p vina s« iuiJImiIJm' prip»>roiHlo, z.i lo Uvnttiui Loniko. katera da hitro in Kotovo itom«^ v sluf-aju xaprtuhv, zj;ul>e ui>etftu. Riavoliola, z^utte spuu-<•» In uervoamoHti. Vsak Lekarnar eu ima nil j>rfH.l»j. Ako se ne ilobi v vaši suHed&čiul. pifttte na Jos. Trtner Co., 1333 So. Ashland Ave.. Chk*KO, 111. *. . i se zasmejal!. — S, fantje, težaven je ta posel, (ra tujo last si polomiti rebra. — Vzdihnil je in se vlekel naprej. obenem zapojo strojnice. Poročnik leti za 4rto in vpije: — Sakrament, hitro, hitre! Prokleti hudiči! Vsi poskočijo, toda nihče se ne gane. V obraz jim bije toča svinca. Žalostno tuli ob kamenju. Gr-grajoče se nosijo granate. Z njimi udarjajo, treskajo v skale, da hro-pejo padajoči borovci, kamenje se usipa iz temnega neba. — Naprej! — kriči poročnik, toda na grebenu laja pes. ves krva-vsrdeč, in s hreščečim treskom jim padajo pod nege ročne granate. Vsi oznojeni tiče za skalami, ranjcnci stekajo. Vrišč narašča. Nenadoma votlo zagrmi. Zalen-kast plamen švigne iz zemlje in grlo duši plin. Mine padajo. Zateglo tulijo, trgajo možgane s svojim treskanjem. Tla se treseja. Čez vse pobočie se prelije ognjeni hudournik. V droboi^ju g:re grmi in j bobni. Ušaj zaječi. Černota ga pokliče, i skoči k njemu. Ves se trese. Ušaj trepeta, iz glave teče nekaj mokrega. — Za...a....det, s— se počasi izvi-vije skozi ohropelo grlo. Toda Černota ga že vleče s seboi. Vratolomno zadrvi navzdol po po-! brčju. Sredi krvave rdečega, ru- j menega ognja drvi naprej, zdaj; pade z njim. skoči kvišku, nakar! ga buti ob tla puh granate. Naen-' krat se prevrne čez skale in obleži z njim v dolinici, odkoder so prišli. — Treskanjc na gori ga prebudi. — Preko neba tipi jej; žarki sohvca. Odsev jutra drhti nad skalami. Ne ve. kaj se je zgodilo. Pred njim leži Ušaj, njegove roke so mrzle, na čelu kepa strjene krvi. Iz velike odprtine zijajo možgani. Bolestno zverižene ustnice, široko odprte o-či ga nekaj vprašujejo. Černota zameži. Strašna bolest, združena >' obupnim srdom, mu polni srce. Ustnice šepečejo: — Mrtev, mm v, — toda on ne verjame in gleda. Preko obeh pa se razlije jutranjo solnce. Predrami ga šele glas polkovnika, ki stopa varno po dolinici. — Kaj delaš tu? — zarjove nad njim. — Takorj nazaj, falot! Ta je mrtev! Šestdnevnim ir.i-iioni. i i Približno pred dvema letoma odpravili sedem dni trajajoči teden z nedeljskim j>oeitkom ter namestu njega uvedli nepretrgan petdnevni delovni teden. Naeelo te preureditve je bilo. la delaj podjetje nepretrgoma, vndar pa samo s štirimi petinami delavcev, kajti peta petina je im»*!» prosto. Xa ta način so skušali Ku>i d«»-e-či ue le večje ugodnosti za industrijo, ampak so menili, da bodo POSEBNE CENE ZA OPERO ZA ČITATELJE TEGA LISTA Vedoč, da bi naši či ta tel j i gotovo radi slišali kako priljubljeno o-pero, smo se pogodili z New York Opera Comique glede posebnih cen, ki jih dobe naši čitatelji, ako se abonirajo za šest oper v seziji 1931-1932. REPERTOAR za 1931-1932 Od 11. do 16. januarja: Parisian Life .................... Offenbach Od 8. do 13. februarja: The Chocolate Soldier .................... Oscar Straus Od 7. do 12. marca: Mireille .................................... Gounod Od 4. do 9. aprila: The Bat....................Johann Strauss Posebna cena za šest oper. THE HECKSHER THEATRE 104. cesta in 5. Ave New York $15.90 orchestra subscription za $12. $12.00 orchestra subscription za $9. $ 9.00 balcony subscription za $7.50 $ 6.50 balcony subscription za $6. $ 5.00 balcony subscriptfon za $4.50 Rezervirane sedeže lahko naročite po pošti, ali pa pokažite to naznanilo pri blagajni New York Opera Comique, 113 West 25 Street, New York, soba 1004. Telephone: Circle 7—2281. vz«-]i prostemu dneva »•»•j-kvtMii in družinski značaj. Ta pričakovanja pa n«- ni*.«, izpolnila. Nadomeščanje izostajajo-č«> petine delavcev m* je izkazalo za praktično neizvedljivo. Nsij-večja vrzel je pokazala za odsotnostjo vodilnih uradnikov, či-jih izostajanje je povzročalo velike zmede in nered. I\» enoletnem poizkušati ju z novotarijo >o ?>e zato Rusi vrnili od nepretrganega tedna k uredbi s petim splošno prostim dnevom. Ampak zdaj je nastala nova komplikacija. Praznikov je bilo čedalje več in kontinuiteta proizvodnje je bila ogrožena. Zd;ij so tudi to napako popravili > tem. «la so napravili teden s šestdnevnim nepretrganim delom. Kuski nameščenci iu delavci imajo zd.-ij spet j>ef prostih dni v mesecu. V nepretrganem obratu pa so zdaj v Kusiji .samo podjet- ja. ki prakticirajo to tudi v kapitalističnih državah. predvsem prometne ustanove, bolnišnice, restavracije in slično. Nepretrgani petdnevni teden se j,- torej koiu-al kot ponesrečen poizkus. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava **G. N." |i Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN i! NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 18, 1931 TBI LAROniT HLOVFNW DAILY In V. I. A. Biaiaiaiaiaiaiara Pomladni Sen i MefBIBIBIBIglBIBfr ROMAN IZ ŽIVLJENJA. SSmf&SF&QRR Za Glas Naroda priredil I. H. gžieieiaiaigigiiaM^ 37 (Nadaljevanje.) froee živeti skupaj. Po tej zadnji uri pa je to popolnoma izključi1 no. Sedaj lahko hodiš svoja pota. Kot udarci s* polenom so padale njegove besede na Gabrijelo. Stoji mu nasproti s sklenjenimi'rokšmi pod bujnimi prsi; na njenih ustnicah je bil zaničljiv nasmeh, ki pa je polagoma izginit pod njegovimi trdimi besedami. f — Misliš na jezno Gabrijela. ločitev Nikar ne dovolim v to! — naglo sikne Naglo odhiti v svojo sobo in sleče dragoceno obleko. Medtem pa je poslušala in pričakovala svojega moža. Bil je že čas. da bi Šel apat. l*o sobi hodi v svoji spalni obleki, slednjič pa tiho gre do \ rat njegove sobe. Vse tiho. Skloni se in pogleda skozi ključavnico; toda zastor ji je branil pogled v sobo. Tiho odpre vrata in vstopi. Wolf sedi pri pisalni mizi zatopljen v svoje misli in je ne sliši. Tako se ji posreči priti blizu k njemu. Poželjivo gleda preko njegovih ramen in vidi v njegovih rokah sliko, v katero ima uprte svoje oči. Globok vzdih se izvije iz Wolfovih prsi in Gabrjela vidi, kako je kanila solza iz njegivih oči na mizi. Tedaj pa njena razgreta sapa zadene njegovo lice in Wolf se obrne in naglo vstane, ko opazi svojo ženo poleg sebe. — Ti tukaj.' — trudno reče Wolf. Gabrijela pobewi oči. — Zakaj se tako čudiš! — ga vpraša tiho. — i)a se nahajaš tukaj, si ne morem razlagati drugače, kot da hočeš svojem uprejšnjemu obnašanju postaviti krono 11a glavo s t^ra, da skrivHj gledaš z? menoj, — pravi Wolf. Gabrijelu se pri teh besedah zgane in pravi tiho: — I11 če sem ti hotela voščiti lahko noč — — Tega ne vrjamem. — jo zavrne, — kajti mnogokrat si že šla spat brez pozdrava. Gabrijela naglo zgrabi sliko, po pogleda in jo zmagonosno drči v zraku. — Cc mi očitaš, da te zasledujem, je moje delo doseglo krono zmage. Poglej sliko angelju podobnega bitja! Tedaj imam prav, jaz pa sem uboga, prevarana žeua — hinavec si čez meje, postavljaš pa se, kot bi bil tako kreposten mož! t — Gabrijela, ne razjari me! Tako položiš sliko na mesto, potem pa grei, če nočeš, da se spozabim. — zapove Wolf, tresoč se od jeze in ker Gabrijela obotavlja, reče: — Daj sliko nazaj, — o, na tvojem mestu bi se sramoval v dno svoje duše. — Tukaj ima h svojo ljubico. — zakliče zaničljivo; pri tem zmečka sliko in 11111 jo vrže pred noge ter jo pohodi. — Tukaj jo imaš! / Zapovedujoče stegne Wolf roko in pokaže proti vratom: —- Ven. prokleta ! Tedaj pa je bil konec njenega premagovanja. Preteče mu drži pred obraz svojo pest in v vsej jezi zakriči: _ Ti — ti se upaš pokazati mi vrata, vrata moje hiše! — Ali imaš sploh kako. pravico do tega. pravico do tega, kar se tukaj nahaja! Kaj bi vendar bil, če mene ne bi imel! — Prav gotovo bi bil ravnp tako srečen, kot pa sem sedaj nesrečen. ko imam ženo. ki nima nobene nežnosti, nobi.ne ljubezni, nobene časti — Gabrijela se glasno zasmeje. — Lepo je to — zakliče jezno. — lepo. da imaš vedno besedo "čast" na svojem jeziku, ko sam nimaš nobene — —• Ako takoj ne molčiš, bom vseeno pozabil, da imam opra- j vito z neodgovorno osebo. — in nehote dvigne roko. — Prav tako. prav; samo udari me; samo tega še manjka, — kriči razjarjena. — Ali je to pošteno, če kdo poroči dekle, da se z njenim d» aarjem reši sramote! Ali misliš, da ne vem. da je ponosni Wolf sin — ponarevalea. goljufa! — Že na ti — s trdo roko jo prime za ramo, da so se ji takoj pokazale rdeče lise. — Da, seveda — pravi Gabrijela in se 11111 izvije ter kot pošast dvigne glavo, — seveda, za to je bil moj denar dober, da si po-kri 0110 goljufijo. Po mojem srcu nisi vprašal — mojo ljubezen si zavrgel, poteptal z nogami in podaril si jo moji modistinji. Na tvojem jeziku so vedno besede ljubezen, zvestoba in čast! Ljudje bi i debelo pogledali, ko bi izvedeli, da je Wolfova družina brez Časti! Papanu pa bom povedala, kako postopaš z menoj in kako nehvaležen si! — Na kolenih bi se mi moral zahvaliti, da smo vas vse ob-, \ a rova 1 i kaznilnice. — vpije brez premisleka. Kot bi ga kdo oplazil z bičem, se strese Wolf. Smrtno bled je 1 bil njegov obraz. Trese se po celem telesu, toda z nenavadno mir-j niin glasom reče: I — Pustil sem te govoriti, da sem te mogel videti v vselil tvojem mišljenju. — Mir. zdaj govorim jaz! — zapove, ker je vzrojila. — Torej pojdi in povej tvojemu očetu, kako nesrečna si pri meni! Povej mu pa tudi, da si ti sama največ kriva. Nikdar vam nisem lagal! Kot je bilo res. sem takrat, ko me je tvoj oče postavil na odločitev, ali naj vzamem njegovo hčer. ali pa me osramoti, povedal. da sem vezan drugje —toda za to se ni brigal. Imel sem ponu-den denar, da bi plačal menico. Na več mestih bi lahko dobi denar. Toda zaman; tvoj oče se ni brigal za to, ker ste me hoteli imeti! Toda in imel nikake pravice mene siliti, kajti ona menica je bi-l.i samo zadeva mojega tn-eta. V svoji srčni potrebi sem se vjel v lo nesramno igro in sem s tem raztrgal zvesto ljubeče ženske srce. Gabrijela se pri teh besedah drzno zasmeje. Toda Wolf nadaljuje z mirnim glasom: 0 — Sicer bi si mogel prihraniti svoje besede. Ako se proti tebi branim, je za mene samo poniževanje. Ker pa je sedaj namizni prt med nama raztrgan, vedi. da sem te spoznal in da te sedaj poznam v v*ej tvoji nizkotni duševni revščini. Kar imenuješ svojo ljubezen do mene. ni nič drugega kot telesni nagon, kak* mi je zoprno, kot HHiuo ponos, da si mogla imenovati svojega "lepega Wolf a", kot si sama tolikokrat rekla, katerega si hotela za vsako ceno imc-tf. Itrezuspeino si nastavljala svoje mreže, do tedaj, ko vam je pri-• šla ona priložnost ravno prav. Nikdo mi tudi ne more očitati, da M»m šel za tvojim bogastvom; ravnal sem popolnoma po svoji vesti in pošteno. Spočetka sem mislil, da o tem ničesar ne veš, toda pozneje se mi je pričelo dozdevati. S povzdignjenim glasom in poudarjajoč vsako besedo in gledajoč ostro v oči, pravi: — Zakaj si se vmešala v ono ostudno igro! Zakaj se fedaj tvoj ponos ni uprl proti zvezi s človekom, čegar srce ni bilo naklonjeno tebi, temveč revni modktinji, kot si že tudi sama tedaj vedela? Gabrijela ne odgovori, temveč samo povesff oči in Wolf na'da-ljo je: — Pošteno sem se trudil, da bi ti bil dober mož in vedno sem Iržal zvestobo do tebe. Ljubim te kot mater svojega otroka in ic bi bil« tako površna, uživanja željna in ošal>na} bi bilo iuo-I —- Na ločitev ravno ne; kajti nočem, da bi otrok trpel vsi«*d najinega spoilt. Toda na skupno zakonsko življenje med nama po današnjem večeru 111 več misliti. Zaradi mene moreš to povedati svojemu očetu. Letnim nakladom tvojega očeta se odpovedujem. Sam sebe in otroka bom Jahko vzdržal s svojim denarjem — in tebe. Seveda bi se morala pokoriti mojim zahtevam. Ako ne moreš in nočeš in se ne boš mogla odpovedati razkošnosti. kot te poznani, tedaj ti dam na razpolago, da živiš na svoj dosedanji način. Toda za mene in Lazota od sedaj naprej ne bo potrošen niti en vinar tvojega denarja, ker ga ne jiotrebujem. — Govoriš, kot bi meni Lazo ne bil nič mar. — pravi Gabrijela razburjeno, — jaz sem ga rodila, jaz sem njegova mati, — tedaj imam tudi največjo, pravico do njega. (Dalje prihodnjič.) SLABE STRANI MODERNE MEDECINE Znani angleški internist dr. Scott, kim zdravjem, da lahko prežive je predaval strokovnjakom o pri- j normalno človeško dobo, do staro-zadevanju modeme zdravniške ve- j sti, v kateri je nevarn:st poap-de, ki hoče podaljšati človeško živ-j nenja zil že neznatna. Pri ljudeh ljenje, pri tem pa povzroča več' pa, ki jim je življenje podaljšano bolezni. Res se ji je posrečilo v raz umetno, se pojavlja ta bolezen ze-meroma kratkem času podaljšati! lo pogosto. povprečno človeško življenje 0d 4 j Dednost je veljala vedno za glavna 60 let, na drugi strani je pa. ni vzrok srčne napake in poapne-povzročila ljude-m nove križe in te-, nja žil. Tudi novejša raziskovanja žave v obliki poapnenja žil in srčne so to potrdila. Čeprav se p:dedo-napake. Statistično je dokazane,1 vana slabost žil ne pojavi takoj v da je sedaj več ljudi, ki dočakajo i prvih letih življenja, je velika ne-; se je vsem smilil, ga niso odganja-starost 50 let, kakor jih je bilo ka-' varnost ali pa celo sigurno, da se li. Cez dan se je klatil po škofje darkoli poprej. Še ni dolgo tega,'pojavi pozneje v obliki pešanja mi- loški okolici, na večer pa zahaial šičevja. Degenerirane žile seveda ne morejo dobro funkcijonirati, krvni obtok postane s tem mnogo večje in težje breme. Zato se mora srce | mnogo bolj napenjati, kakor obi-vllo ljudi, ki dočakajo večjo starost, čajno, in posledica je, da se mno-' S SEKIRO JE PRIČAKAL DEKLE ŠKOFJA LOKA, 2. dec. Pred dobrim pol letom je prišel v Staro Loko k veleindustrijcu Franu Dolencu 23 letni brezposelni Ježe Mirt iz Tržiča. Pripovedoval je, da je bil pri vojakih narednik, da je hotel dalje časa služiti, pa je v jezi udaril nekega predpostavljenega in moral zato sleči vojaško suknjo. Po vojaščini je bil zaposlen Mirt nekaj časa pri Sv. Katarini pri dr. Karlu Bcrnu. Ker je Born zmanjša! obrat, je ostal brez službe. Hodil je po Dolenjskem, po Ljubljani, pa nikjer ni dobil primernega dela. G. Dolenc, ki mu je precej brhki fant ugajal, ga je iz usmiljenja vzel za kočijaža. Mirt, ki je baje končal meščansko šolo, je bil priden in uporaben za razna domača dela. Toda po preteku par mesecev so se jeli pritoževati njegovi sou-službenci, da jim nekdo krade denar v stanovanju. Osumili so Mirta. Ti si je bil namreč medtem nabavil novo obleko in je nosil baje tudi darila nekemu dekletu v škofjeloškem predmestju. Gospa Dolenčeva, ki je to izvedela, je sklicala uslužbence in zahtevala, da povedo, kdo je krivec. Ko so Mirta prijeli dosti trdo in mu zagrozili, da ga bodo ovadili oblastvu, če ne bo priznal in poravnal škode, je tatvine priznal. G. Dolenc ga je nato odpustil. Fant pa je kljub temu prihajal ponoči spat v svoie sLaro stanovanje. Ker Kretanje Parnikov —- Shipping Ntwi- — 19 decembri: St. l»uis, Cherbourg. Hamburg 22. decembra: Vulcan i a, Trst 23. decembra: President Harding Cherbourg. Ham-bunt Albert BalIIn, Cherbourg. Hamburg 26. decembri: A'juitania,* Cherbourg 28. decembra: Kurut>a, Ciierbourg. Bremen 30. decembri: Hamburg. Cherbourg. Hamburg ko so umirali ljudje v starosti 45 let, zdaj je pa običajna starost, v 1 kateri Ljudje umirajo, 60 let. Kon- \ tr:la nekaterih težkih bolezni v otroški dobi je znatno povečala šte- 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajt« In najbolj ugodna pot ca potovanj« na ogromnih o»rni|cih; PARIS 15. Jan.; 14. maja (10 P .M.) (12.05 A.M.) ILE De FRANCE 30. Jan.; 17. feb.: (12.05A.M.) (12.05A.M.) VaJkraJAa pot po Vsakdo J« ' pow«.bnl kabini z vsemi modernim idobmiatnl. — Pijana in slavna fran ouka Kuhinja izredno nizke cene. V prafia Jt* kateregalcoi pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1® S 1'ATE SI r£ET NEW YORK, n. V. Mirt sam javil na orožniški postaji, in priznal takoj zločin in namen. Kesanja ni kazal. Poudarjal je, da je hotel dekle umoriti iz maščevanja, ker ni hotelo ustreči njegovim zahtevam. Posledica tega je, da žive ljudje, ki že primeri srčne napake in drugih jih je narava cbdarovala s krep- srčnih bolezni. Ta GLOBUS kaše v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim« bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPE2NO IZDELAN V premeru meri globus <1 inčev. — Visok je 10 lntev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PIHANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA RE NAROCE, GA DOBE ZA — «1. 75 "GLAS NARODA 216 W«st 18 Street New York, N. Y. k sveji izvoljenki Mariji, v katero se je baje blazno zaljubil. Dekle ki je na prav dobrem glasu in je delavka v kranjski tekstilni tovarni, se je prvotno rado razgo-varjalo z Jožetom, kasneje pa, ko je pcstajal bolj nasilen, se ga je jelo ogibati. To je fanta ujezilo in rekel ji je pri neki priliki, da bi rad take naredil kakor nedavno Bornsv gozdar, ki je najprej ustrelil dek'.e, nato pa še sebe. Odsihdob se ga je dekle balo in ga je nekoč, ko jo je prišel pretepat in davit, naznanilo orožnikom. Komandir, previden mož, ni stvari smatral za tako resno. Pozval je Mirta na or:žniško stanico in mu pošteno izprašal vest. Odkar je bil Mirt braz službe, se ga je dekle onesvestilo v svojo sre-, čz iz strahu, kjerkoli se ji je sku-( šal približati. To je Mirta še bolj ! podžgalo. Ker je vedel, da se vra-! ča zvečer okrog 19. ure od vlaka 1 proti Škof j i L:ki. je sklenil, kakor j je priznal orožnikom, da jo poča-j ka in ubije. V Dolenčevi drvarnici je izmaknil sekiro in cdšei na zločinsko pot. j Nič hudega sluteč sta šli v ponedeljek zvečer Marija in njena se stra Valentina od vlaka po gladki zasneženi poti. Ko sta se bližali na samoti stoječi gostilni "Plevni", se je kar naenkrat pojavil kakor iz teme vzrasel — Jože Mirt. Dekleti sta se ga seveda prestrašili, toda še preden sta mogli zaklicati no pomoč, je Mirt zamahnil s sekiro in zbil Marijo na tla. Takoj se je vrgel proti njej, zamahni ponev-; no proti glavi, pa je v razburjenosti k sreči ni pogodil. Ker je videl, ( da je Marija onesveščena, je mislil, da je izvršil svoj zločinski namen in je pobegnil.... Na -cbupne klice sestre Valentine so prihiteli ljudje in odnesli sila okravavljeno dekle v bližnjo gostilno. Poklicali so takoj zdravnika dr Hubada, ki je nudil Mariji prvo p3-moč. Ugotovil je, da je bilo dekle udarjeno s topim delom sekire in da rana ni smrtonevarna, pač da se je dekle onesvestilo v sv:je srečo iz strahu. Za krivcem je takoj odšla orež-niška patrulja. V snegu so videli velike skoke, našli so tudi okrvavljeno sekiro, toda krivca ponoči niso mogli izslediti. Na praznik dopoldne, ko so nameravali nadaljevati zasledovanje, pa se je Jožt: JAPONKE V JAVNIH POKLICIH Na Japonskem so še pred 30 leti zaničevali vsako žensk:, ki je delala kaj izven doma. Pripetilo se je celo. da je ženin zapustil svojo nevesto, ker se je v bedi preživljala z delom svojih rok in pomagala sv:jim siromašnim roditeljem. Zdaj so se razmere na Japonskem tudi v tem pogledu zelo iz-premenile. Na Japonskem je zaposlenih zdaj nad 3 milijone žensk v vseh Javnih službah in nikomur ne pride na misel, da bi jih zato zaničeval. Zanimivo je pa, da Japoci ženskega dela ne cenijo tako, kako.-drugi narodi. V primeri z moškim delom je žensko delo polovico man] vredno. Temu primerno so ženske tudi zeic slabo plačane. Druga zanimivost je, da se omožena Ja-ponka navadno umakne iz službe neporočeni. Izvzete so samo poljske delavke, delavke po rudnikih in tcvarnah. pa še te ne vedno. — Največ Japonk je zaposlenih v starosti od 16 do 20 let in večina mora služiti, da pomaga svojim siromašnim rediteljem. Na dekleta odpade 89% žensk v javnih poklicih na omežene pa samo 3'r. KONEC SVETA CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane srnino Naročite fe pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Stmt New "York City Vprašanje, kdaj bo konec sveta, zanima ljudi že :d pamtiveka. V OREGON prvih stoletjih po Kristusu so b.l: Oregon ljudje prepričani, da bo konec sveta že leta 1000. Mnog: razglasi takratnih \ladarjev se ncenjajo z besedami* — Kar je konec sveta že blizu.... Sveta sicer ni bilo konec, toda strah pred m:rebitno svetovno katastrofo živi v ljudeh; deloma še sedaj. Bilo je celo točnr d:ločeno leto. ko bo konec živl.e-nja na zemlji. To naj bi se zgodilo 1. 1335. Ker pa tudi tega leta n bilo katastrofe, so jo napovedoval za leto 1832 in pozneje 1. 1840. — Ljudje so se s to mislijo sprijaznili in resignirano so čakali, da jih zadene neizogibna usoda. Znano je, kako so si pred leti mnogi iz strahu končali življenje ker se je bila raznesla vest, da st namerava zaleteti v našo zemlje komet in da bo konec sveta. Ni čuda, da so se takrat peča'i s trm vprašanjem tudi astrologi, ki nt poznajo strahu in neutemeljenega praznoverja. Mnenja o tem, kako nastane konec sveta, so deljena. Eni so mislili, da Jrbruhne strahovit požar, ki bo pokončal vse. kar je na zemlji, toda ta domneva je bila kmalu ovržena. Drugi so mislili, da doleti našo zemljo strahovita povoden j, ko odneso silni viharji cela pogorja v morje, ki se razlije in zalije vse. Toda učenjaki J o tem dvomijo, kajti samo za razmetavanje Alp bi bilo treba najmanj 10 milijonov let. Najbolj razširjenja je teorija, da bo konec življenja na zemlji, ko ugasne solnce To je pa še zelo daleč in zat> se nam še ni treba beliti gHve 7 vprašanjem, kdaj bo konec sveta. ' POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ati pa pri euem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushtn COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu'.lg, A. Saftlrt Salida. Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Ch.cago, Joseph Bllsh, J. Bevčlft, Mrs. F. Laurich. Andrew 8plllar Cicero, J. Fabian Joliet. A. Anzelc. Mary Bamblch. J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barbonch Waukegan, Joie Zelene KANSAS Olrard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kit?miller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detro:t, Frank Stular MINNESOTA Chisholm. Frank Gouže. Fran* Pucelj Ely. Jos. J. Peshel Fr. Bekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert. Louis Vessel H'.bbing, John PcvSe Virginia. Frank Hrvatlcb MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R Rom Roundup, M M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda. Karl 8trnlsna Little Falls. Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe H.J C'evelanfl. Anton Bobek. Chaa. Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-nik. Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Glrard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant In J. Kunrše Nlles. Frank Kogovšek Warren. Mrs. F. Rarhar Ycunsstown Anton Kikelj City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakft* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgcville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerlna Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export. G. Previč, Louis Zupan, čič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg. Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown. John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. TauielJ Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprW&ek Midway, John Žusl Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh, Z. Jakshe. Vi»c. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pesdirc Steel ton. A. Hren Unity S to. In okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovan Willock, J. Peternei rJTAH Helper, Fr. Krebt WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik In Jo>. Koren Sheboygan. John Zorman WEST ALLIS Frank 8kok WYOMING Rock Springs, Louis Tauch*r Dlamondville, Joe Roltet