Spomladanska selev
60% ZEMLJIŠČ POSEJANIH
Po podatkih Zvezne fcmetijske tbornice je bilo do 5. maja po-sejamega: v Vojvod ni 65 do 70 odstotkov, v ožjl Srbiji 60 od-stotkov, na Hrvatskem 50 do 60 odstotkav,  v  BiH  45  odstotkov.
V vsej državi je povprečno poseijanega okrog 60 odstotkov. Najvei so posejall v severni Bački, kjer so setvena dela eko-raj koočali. Podobno je staoije tudj y vzhodni Srbijl, medrtem ko jev Posavin: tn v vseh dm-gih niiinskih krajih stanje pce-cej slabše, ker je zadnje obilno deževje precej zaivrlo setvema dela.
Setev ]e bila na sociaJiatičnem sektorju opravljena povprečno bolje kakor na privatnem. To je omogočilo boljže popravilo traMorjev kaikor prejšnja leta, kakor tudi uporaba večjega Ste-vila novih traktorjev. Vapored-no s tem je taelo pomembno vlogo tudi prizadevanje delov-nih kodeiktivov, kl so se trudili, da čim balj izikoristijo za setev ugodno vreme .ne glede na ne-delje in praznike.
Glede na kratek čas, v kat&-rem moraino opraviti letošnjo setev, simo z dosedanjimi r&-zultaiU seitivenih ded lahko za-dovolaai. Ce pa upoštevamo op-timalne setvene roke, pa so se letos setvena deia zelo zakasni-la. Po meteoroloSkih napovedih bo vretne do 15. maja spreimen-ljivo, medtem ko je pričakovati izboljšanje šele v drugi poilavici maja.  Keir  pa  je tretoa setev v
žitorodofh krajih fccmfaiti č» sredine maja, je tre^ba naipore v setvenih delih podvojiti in izkoristiti vsako uro ugodnega vremena/da b; tak0 nadomesti-li dosedanjo zakasaitev in pose-jali vse površine.
Ozimni posevki v večini do-bro kažejo. Zadnje deževj© ja tem pasevkom prav prišlo zflastl tam, kjer so se zamudili z gno-jeojem z umetn'mi gnojili, kar se je letos marsikje zgodUo. Z* nadaljnji razvoj posevkov, ka-kor tudi za ospešno dovržitev setve pa bi potrebcvafli 6ončn« in toplo vreme.
V žitorodnih krajih so veii-noma razprodadi vse razpoložlji-ve koLčine duSičnih gnojil, medtem ko imajo manjSe koK-čine fosfornih in kalije-vih gao-jil še na zalogi. Skoraj vsa umetna gnojila so izdadi kontra— hentom indučtrij&kih rasUin in žita in le majhen del so prodali po svobodnih ce-nah. Opazilj ja, da so se proizvajalci uscnerill pred-vsem na naicup dušitnili gnojil, kl hitreje delujejo ia dajejo očitne rezultate, med-tem ko se izogibatjo uporaba fosfornih in kalijevih gnojil. To je praivilno, kadar gre za 910-jenje ozimnega žita. V drugih primerih pa b: se enostranska uporaba samo duiitnih gnojil Iahko negativno odrazila na proizvodnjo, ker bo tudi kali-jeva in fosfoma gnooila zel« potrebna za povečanje prid&lka posameznih   kultur.         A.   G.