Poštnina plačana ▼ gotovini Leto XX., št. 196 Ljubljana, četrtek 24. avgusta 1939 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. t« Pretresljiv mirovni apel belgijskega kralia Vsi« od katerih je odvisen nadaiinii razvoi dogodkov, nai podrede svoie spore mirni rešitvi, ako nočejo, da bosta propadla evropska civiiizaciia in svetovno gospodarstvo" Ljubljana, 23. avgusta Vest, da sta se Nemčija in Rusija sporazumeli za sklenitev nenapadalne-ga pakta, je alarmirala ves svet. Zadela je države fronte miru in njihove voditelje povsem nepripravljene. Niti angleška, niti francoska diplomacija nista slutili, kaj se pripravlja za berlin-sko-moskovskimi kulisami. Chamberlaina in Halifaxa so morali v Londonu dvigniti iz postelje, a tudi zaveznikom osi se ni godilo bolje. Japonski veleposlanik v Berlinu je zvedel vest iz radia. Podobno se je zgodilo državnikom po ostalem svetu. Opravičeno imenuje neki švicarski list berlinsko sporočilo v noči na torek za največje diplomatsko presenečenje novejše evropske zgodovine. Naknadno ugotavljajo diplomatski poročevalci, da so se razgovori med Berlinom in Moskvo pletli že od maja in da so bili zadnje štiri tedne zelo intenzivni. Šli so torej •paralelno z diplomatskimi pogajanji Rusije in zapadnih velesil in vršili so se istočasno, ko so se francoski, angleški in ruski generali dogovarjali o medsebojnih vojaških tajnostih in strateških načrtih. Učinek v obeh taborih je bil ogromen. Na strani osovinskih velesil vlada prepričanje, da je angleški obroč razbit, da je Hitlerjevi diplomaciji otvorjena prosta pot k popolnemu uspehu in da bo sedaj znani program do kraja izveden, a da se mu nasprotniki ne bodo mogli ustaviti. Če pa bi poskušali, potem bodo morali nositi posledice. Ne preostaja jim torej nič drugega, kakor da sprejmejo Hitlerjev program za pacifikacijo Evrope. V zapadnem taboru je v prvem trenutku zavladalo splošno vznemirjenje in globoko razočaranje, vendar učinek vesti ni imel pričakovanih demorali-jujočih posledic. Francija in Anglija s:ta že tekom včerajšnjega dne odločno pokazali, da ostane njihovo stališče neizpremenjeno. V prvi vrsti je seveda prizadeta Poljska. Glasovi, ki se čujejo od tam, pravijo, da poljski narod ni izgubil ravnotežja in da je, kakor prej, tudi slei odločen braniti se do poslednjega. Anglija in Francija sta rou dali ponovna zagotovila brezpogojne pomoči. Vse kaže, da je evropska kriza prispela do vrhunca. Odločitve ne morejo dolgo izostati. To dokazujejo poročila iz glavnih evropskih centrov. Jutri v četrtek se sestane angleški parlament. Angleška vlada je zahtevala diktatorska pooblastila. Francoski ministrski svet je tako rekoč v permanenci in bo tudi jutri imel svojo zgodovinsko sejo. Vojaški ukrepi v Nemčiji, v Angliji in v Franciji prehajajo v stanje najstrožje vojne pripravljenosti. Še ni povsem jasna dalekosežnost pripravljenega rusko-nemškega nena-padalnega pakta. Ako znači, kakor so v prvem trenutku v Varšavi trdili, umik Rusije iz Evrope, to je njen des-interesement na razvoju evropske krize. potem nadaljnji razgovori med Moskvo, Londonom in Parizom nimajo več smisla. Ako je pa točna verzija, cla si bo Rusija za slučaj, ako Nemčija napade neko tretjo državo, pridržala svobodne roke, potem bi nenaipa-dalni pakt ne onemogočil sklenitve politično vojaške pogodbe med Rusijo in 2apave zapleti ja je mednarodnega političnega položaja. Zunanja ministrstva teh držav bodo stalno v stikih, da bd mogla sporazumno od primera do primera izdati ukrepe za zavarovanje svoje nevtralnosti. Obenem bodo sporazumno budno na straži v obrambi svojih interesov. Bem, 23. avg. AA. (Havas). Odsotnost Švice na konferenci držav-podpisnic sporazuma v Oslu, se ne more tolmačiti kot znak kakega spora. Udeležba Švice je bila nemogoča iz čisto tehničnih razlogov, ker se federalni svet ni mogel pravočasno sestati, da bi se o tem posvetoval, povrh vse. ga tega pa se Švica vzdržuje vseh kolektivnih manifestacij. Danes bo govoril Halifax po radiu London, 23. avg. AA. (Reuter). Zunanji minister lord Halifax bo govoril jutri ob 20.30 po radiu. GOvor bo trajal približno 10 minut. Mislijo, da ga bodo prenašale tuje radijske postaj« med drugimi tudi ameriška. je danes dopoldne posvetovanja a člani kronskega sveta nadaljevai Razpravljali so o položaju, ki je nastal za Rumunijo spričo napovedi nemško-ruske nenapa-dalne pogodbe. Rumunska vlada je stalno v stikih s turško. 70 nemških divizij na meji Kronski svet v Bukarešti Bukarešta, 23. avg. br. Ze snoči je pričel v Bukarešti zasedati kronski svet. Kralj London, 23. avg. e. 70 nemških divizij je koncentriranih na meji PoljsSe. Nemško mobilizacijo smatrajo kot zaključeno. Na zapadni nemški meji je po zadnjih poročilih dosti manjše število čet Koncentracija poljske vojske na nemških mejah Monakovo, 23. avg. br. Položaj na polj-sko-nemški meji postaja zmerom bolj rosen. Razen nemških čet so se pričele na meji koncentrirati tudi poljske armade. Na meji grade Poljaki z mrzlično naglico žične ovire in strelske jarke. Na cestah postavljajo barikade. Vsi mostovi v obmejnem ozemlju so pod najstrožjim vojaškim nadzorstvom. Francozi pozvani, naj takoj zapnste Nemčijo Berlin, 23. avg. c. Potrjujejo vest, da je francoski poslanik Coulondre pozval vse francoske državljane, naj takoj zapustijo Nemčijo. v>\y ', v u 3 'i i. J. .'v ) >yy/ ». fM. ic \ P ~ •tfi J i i > >Vr , ki" * f Eibbentroipov večurni razgovor z Molotovom — Hitlerjevo negativno stališče do angleške poslanice — Angleška vlada dobi danes diktatorska pooblastila - Francoska vlada v permanenci — Povsod naj' strožja vojaška pripravljenost Moskva, 23. avg. o. Nemški zunanji minister Joahim Ribbentrop je danes ob 13. prispel z letalom v Moskvo. Iz Konigsber-ga se je odpravil davi ob 7. Z njim je odpotovalo v Moskvo tudi 31 strokovnjakov in novinarjev v treh letalih. V Rib-bentropovem letalu so bili državni podtajnik Gaus, dr. Schmidt in Ribbentropov osebni tajnik. Na moskovskem letališču so Ribbentropa sprejeli in pozdravili namestnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin, šef protokola Baskov, pomočnik komisarja za mednarodne zadeve Mer-kulov, namestnik trgovinskega komisarja Stepanov ter namestnik moskovskega mestnega komisarja Karlov, italijanski poslanik, nemški poslanik v Moskvi grof Schulenberg in vse osebje poslaništva. Ribbentrop se je z letališča odpeljal v bivše avstrijsko poslaništvo, ki je v neposredni bližini nemškega poslaništva ter »Doma gostov«, v katerem so nastanjeni francoski in angleški vojaški strokovnjaki. Ostalo Ribbentropovo spremstvo je prispelo v Moskvo s precejšnjo zamudo. Nemški zunanji minister se je ob 16. s svojim ožjim spremstvom in poslanikom Schulenbergom z avtomobilom odpeljal v Kremelj, kjer se je sestal s komisarjem za zunanje zadeve Molotovom. Ob 19. je bil Ribbentrop še vedno pri Molotovu. Tudi nemški pravniki in strokovnjaki so se že popoldne sestali z zastopniki ruskega komlsariata za zunanje zadeve ter pričeli po informacijah tujih novinarjev v Moskvi že redigirati sporazum, vpraša^ nje pa je, kako naglo bo napredovalo to delo, ker se morata Ribbentrop in Molotov pogoditi še o nekaterih važnih problemih. Po nekaterih informacijah bo sporazum jutri dovršen in takoj podpisan, po drugih pa se bodo pogajanja nadaljevala še nekaj dni. Prvi sestanek Molotova z Ribhent'V>pom ob 18. še ni bil zaključen. Tedaj je trajal že tri ure. Tukajšnji krogi zatrjujejo, da se bodo pogajanja jutri nadaljevala. Nocoj ne bo o njih izdan še nikak komunike. Posebej pa naglašajo ruski vladni krogi, da novi nenapadalni pakt Rusije z Nemčijo ne i*o v nobenem nasprotju z eventualnim sporazumom z Anglijo in Francijo, za katerega so se doslej vršila pogajanja in ki je bil v glavnih potezah že dosežen. »Times« o vsebini pogodbe London, 23. avg. p. »Times« so objavile nocoj naslednje informacije o vsebini rusko-nemške nenapadalne pogodbe: ločna fronta zapadnih velesil in njihovih zaveznikov, podprta od enotnega javnega mnenja. Tudi v teh državah so vojaške mere v izvršitvi. Danes je belgijski kralj v imenu evropskih severnih držav prečital pre-tresujoč mirovni apel evropskim narodom. To je kralj tiste Belgije, ki je poleg Srbije najtežje izkusila strahote svetovne vojne. Naj bi besede plemenitega vladarja že v zadnjem trenutku našla pravi odmev. 1. Rusija in Nemčija se vzajemno obvezujeta, da ena druge ne bosta napadli. 2. Rusija in Nemčija se obvezujeta, da se ne bosta vmešavali v medsebojne notranje zadeve. 3. Skupno bosta jamčili za vse države, ki leže na področju med njima, in tudi za Poljsko, čim se bo sedanje aktualno vprašanje glede Poljske uredilo. 4. Nemčija se docela odreče svojim aspiracijam do Ukrajine. Ruska pojasnila Angliji in Franciji Pariz, 23. avg. p. O razgovorih, ki sta jih imela včeraj popoldne poslanika Naggyar in Seeds z ruskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovim, je bilo mogoče zvedeti, da jima je Molotov zagotovil, da smatra ruska vlada eventualni nenapadalni pakt z Nemčijo za nov element miru, katerega namen je pospešiti pomirjenje v Evropi. Pakt bo vseboval posebne določbe, po katerih se bo smatralo, da je odpovedan, ako bi ena od obeh sil napadla kako tretjo državo. Pogajanja z Anglijo in Francijo za pogodbo o vzajemni pomoči pa se po mnenju ruske vlade lahko nemoteno nadaljujejo. Poljaki pripravljeni na vse Varšava. 23. avg. o. Varšavski službeni krogi so zelo zadovoljni z izjavo, ki jo je angleška vlada objavila snoči po seji angleškega ožjega kabineta. Tu naglašajo, da an- gleška vlada jasneje ni mogla izraziti svoje odločitve, da bo tudi ne glede na novi položaj, ki je nastal spričo napovedi nenapadalne pogodbe med Rusijo in Nemčijo, Poljski priskočila na pomoč, ako bi jo kdo napadel ali ograža! njene življenjske interese. Kar se tiče angleške pripombe, da je Anglija še zmerom pripravljena pogajati se za mirno rešitev vseh sporov, naglašajo v Varšavi, da je taka tudi poljska politika in je zunanji minister Beck že 5. maja očrtal poteze sporazuma, na katerega bi Poljska mirno pristala Poljska je zares pripravljena pogajati se, toda le na osnovi svoje note, ki je bila 5. maja poslana v! Berlin. Tudi poljski tisk postaja zmerom bolj odločen. Listi opozarjajo med drugim na verzije, ki so se pojavile o sodelovanju Poljske pri generalštabnih pogajanjih v Moskvi. 2e od vsega začetka je Poljska odklonila tako sodelovanje in je v mirovni fronti edina vztrajala pri svojem stališču, ker je pravilno ocenila pravi položaj v Moskvi. Največ skrbi povzroča poljskim odgovornim krogom vprašanje o dobavah surovin in vojnih potrebščin v primeru vojne. Kar pa se tiče Rusije kot vojaške sile. se Poljaki zanašajo na to, da bo ostala nevtralna v vsakem primeru, ako bi se Poljska s kakšno drugo državo zapletla r vojno. Pač pa izražajo poljski listi skrb, da bi zadnji dogodki neugodno vplivali na položaj drugih nemških sosed, ki se doslej še niso odločile ne za mirovno ne za osno stran. Poljska sama odločno vztraja pri svojem stališču in bo branila svoje interese. Včeraj so se razširile govorice, da bo v Tannenbergu proglašen priključek Gdanska k Nemčiji. Poljski listi naglašajo, da bo poljska vojska to v pravem času preprečila. Dvoličnost ruske politike Silno ogorčenje v Angliji — V pričakovanju zahtevanih pojasnil glede nemško-ruSkih pogajanj London, 23. avg. z. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje vtis, da je angleška vlada s svojo snočnjo odločno izjavo, da bo izpolnila vse svoje obveznosti napram Poljski, v veliki meri razblinila pričakovanja; ki so jih stavili v Berlinu na presenetljivo napoved sklenitve nenapa-dalnega pakta z Rusijo. Angleška vlada je s tem jasno pokazala, kaj smatra v teh odločilnih časih za svojo sveto dolžnost. Vedno večje ogorčenje pa se opaža zaradi dvolične politike Rusije sedaj tudi v onih angleških krogih, ki so doslej vedno zagovarjali stališče Moskve in napadali Chamberlaina. V londonskih parlamentarnih krogih se širijo vesti, da se je sedaj pokazalo, da je bila Rusija v stalnih, a tajnih političnih stikih že prej, še preden se je pričela pogajati z Anglijo in Francijo. Glavno vlogo pri tem je igral italijanski poslanik v Berlinu Attolico, ki je Tudi Japonska sondira teren v Moskvi« •• Japonska vlada skrbno proučuje položaj, ki je nastal, zaradi nemške ponudbe Rusiji Tokio, 23. avgusta AA. (Havas). Uradni krogi kažejo izredno delavnost, ki je bržkone v zvezi z novim položajem, ki je nastal po vesti, da bosta Nemčija in Rusija sklenili nenapadalni pakt Danes dopoldne je Arita sprejel poljskega veleposlanika. Še danes bo sprejel tudi nemškega veleposlanika, ki se je vrnil z dopusta. Predsednik vlade Hirar.uma se bo sestal s knezom Konojem. Pooblaščeni predstavnik zunanjega ministrstva je na razna vprašanja glede nemško-ruskega pakta izjavil predstavnikom tiska, da se je sedaj vladi nemogoče izraziti v tem pogledu popolnoma točno, vendar je pristavil, da Nemčija ni opustila prilike, da stori vse potrebno, da ne bi bil ta novi instrument v nasprotju s paktom proti kominterni. Krožijo tudi glasovi, da so vplivne osebnosti zunanjega ministrstva predlagale, naj se v Moskvi pregleda teren z namenom, da bi se sklenil nenapadalni pakt tudi med Rusijo in Japonsko. Pooblaščeni predstavnik je priznal, da so bili ti predlogi sproženi že preje, vendar pa je odklonil, da bi preciziral, če so taki predlogi še vnaprej ostali na dnevnem redu. V zvezi s tem je treba zabeležiti da več listov, med njimi tudi »Niči Niči«, razpravlja o možnosti sklenitve japon-sko-rusko-italijansko-nemškega bloka ter zahtevajo, naj vlada ostane v tesnem stiku z Nemčijo. Pooblaščeni predstavnik Gajmus je končal svojo izjavo in izrekel dvom, da bi sklep nemške vlade mogel pripraviti Japonsko do tega, da bi revidirala vso svojo politiko, ker bi tak sklep mogel imeti globlji vpliv na položaj na skrajnem vzhodu. posredoval med nemškim zunanjim ministrom in sovjetskim poslanikom. Glavna pozornost merodajnih londonskih krogov pa je sedaj osredotočena na to, da se točno ugotovi prava vsebina in dalekosežnost nameravanega pakta med Berlinom in Moskvo. Znano je sicer, da je Rasi ja dosedaj pri vseh sličnih paktih vztrajala na klavzuli, ki ji daje svobodne robe za primer, da nasprotna pogodbena država napade kako drugo državo. Ce bo ta klavzula tudi v nemško-ruskem paktu, potem je ta pakt znatno izgubil na pomena, ki mu ga pripisujejo v Berlinu. Vsekakor pa se vedno bolj kaže, da je nemška akcija zasnovana na načrtu, po katerem naj M se Poljski izsilila vloga napadalca, tako da bi imela Nemčija tudi glede BnstfB svobodne roke. Do trenutka iz Moskve Se ni nobenega podrobnega poročila o stališču moskovske vlade glede na pojasnila, ld sta jih zahtevali Anglija in Francija. Zaradi tega angleška vlada tudi še ni mogla zavzeti končnega stališča glede nadaljevanja pogajanj z Moskvo. Kar se tiče note, ki jo je danes po nalogu angleške vlade izročil Hitlerju angleški poslanik v Berlinu Henderson, izjavljajo, da gre prav za prav več ali manj za osebno poslanico ministrskega predsednika Chamberlaina, Id pa sloni na izjavi angleške vlade, ki je bila izdana po snoč-nji seji angleškega kabineta. Kolikor se je moglo nocoj izvedeti v poučenih londonskih krogih, je zavzel Hitler glede te poslanice negativno stališče in ne misli upoštevati jamstev, ki jih je dala Anglija Poljski. S tem se je tudi razblinil vsak dvom o bodočem stališču Nemčije do Poljske. Spričo tega nocoj v londonskih parlamentarnih krogih ne dvomijo, da bosta obe zbornici jutri soglasno odobrili pooblastila, ld jih zahteva angleška vlada. Tudi angleški tisk podčrtava danes neomajno odločnost angleške vlade. »Daily Telegraph* piše, da se zelo motijo vsi, ki Se vedno mislijo, da bo Anglija v danem primeru oklevala in da ne bo izvršila prevzetih obveznosti. »Times« naglašajo, da je Anglija končnoveljavno zavzela svoje stališče, a katerega se ne bo več umaknila. Beležke Angleška poslanica kancelarju Hitlerju Berlinski angleški poslanik Henderson v Berchtesgadnu Hitler fe na poslanico odgovoril, da Nemčija ne bo odstopila od svojih ž i vi j en ski h interesov Berlin. 23. avg. c. Angleški poslanik v Berlina, Henderson, je dopoldne odletel d letalom v Solnograd, od koder je takoj ■adaljevai pot v Berchtesgaden. S seboj ie prinesel posebno Chamberlainovo poslanico kancelarju Hitlerju, ki je v zvezi s komunikejem o včerajšnji seji angleške vlade. Francoska in poljska vlada sta bili o vsebini te poslanice obveščeni. Kolikor je mogoče zvedeti, sporoča angleška vlada Hitlerju v svoji poslanici, da ne bi bile njene garancije Poljski z nemško-ruskim paktom v nobenem pogledu prizadete. Nadalje poslanica opozarja Hitlerja, da bo angleška vlada dobila v parlamentu z jutrišnjim dnem popolnoma proste roke za takojšnje ukrepe, kakršni koli bi bili potrebni. Poslanica omenja tudi vpoklic novih angleških rezervistov. Berchtesgaden, 23. avgusta. AA. (DNB) Na željo angleške vlade je kancelar Hitler danes sprejel v Berghofu angleškega veleposlanika Nevilla Hendersona. Veleposlanik je kancelarju Hitlerju izročil pismo predsednika angleške vlade v smislu včerajšnjega angleškega poročila, ki je bilo izdano po seji vlade. Hitler v svojem odgovoru ni dopustil nobenega dvoma o tem, da obveznosti, ki jih je prevzela angleška vlada, ne bodo pripravile Nemčije do te- ga, da bi odstopila od nacionalnih interesov, ki so življenjske važnosti. Forster: Zapreke bodo kmalu padle Gdansk, 23. avg. AA. (DNB) Snoči se je v Zoppotu vršila velika manifestacija, na kateri sta govorila nemški minister Frank in vodja gdanskih Nemcev Forster, ki je rekel med drugim: Še nikoli ni bila notranja zveza med Gdanskom, firerjem in Nemčijo tako tesna kot te dni. Vsi Gdan-čani so trdno prepričani, da bodo v kar najkrajšem času padle vse zapreke. Poljska je poslednja, ki bi mogla to preprečitL Frank je dejal med drugim: Kdor se boji, da bi zaradi Gdanska nastala vojna, naj se obrne do tvorcev versajskega dik-tata. Toda zdaj so tudi za Gdančane na obzorju žarki svobode. Svet naj ve, da Gdansk ni več osamljen, osamljeni so le drugi. Razmerje, ki ga Hitler gradi med Berlinom in Moskvo, navdaja vse Nemce s hvaležnostjo. Medtem ko so se drugi tedne in tedne pogajali za sporazum, je Nemčija znova dokazala svojo miroljubnost. Toda, če nas svet ne bo pustil pri miru, bo spoznal nemško moč, ki je združena z močjo ponosne Mussolinijeve Italije. Diktatorska pooblastila angleški vladi Danes sestanek kronskega sveta v Londonu in izredno važna seja angleškega parlamenta V pričakovanju odločitve Včeraj je prišlo do ponovnih stikov med političnimi faktorji Zagreb, 23. avg. o. »Hrvatski dnevnik« objavlja nocoj pod naslovom »Novi stiki politikov: Glede na to, da so strokovnjaka že opravili svoje delo, je v javnosti zavladalo veliko zanimanje za nadaljnji razvoj dogodkov. Danes je prišlo do ponovnih stikov med političnimi faktorji, ki so bili informativnega značaja. Ni še zna. na vsebina teh razgovorov in se zato še ne more ničesar gotovega reči o razvoju političnega položaja. Napetost, ki je nastala, pa ne bo dolgo trajala in situacija bo v vsakem primeru že te dni popolnoma razjasnjena. Stvar je sedaj v takem stadiju, da niti pristojni hrvatski politični krogi ne morejo še ničesar reči, na kakšni poti smo se znaSli. Kakor smo spočetka omenili, pravi fist, je prišlo danes ponovno do stika med političnimi faktorji. Predsednik dr. Maček se nahaja v Kupincu, kjer sta ga danes posetila tudi narodna poslanca inž. Košutič in dr. Juraj šutej. »Obzor« presoja danes notranjepolitični položaj v zvezi z zaključkom razgovorov strokovnjakov o sporazumu naslednje: Za-greški in beograjski strokovnjaki so zaključili razgovore, ld so jih pričeli v Božjakovini in nadaljevali v Zagrebu. Sedaj se rezultati njihovih razgovorov proučujejo na Bledu. Vodstvo SDK, se naravno ne spušča v nikake prognoze o nadaljnjem razvoju političnega položaja, nego čaka odločitve, ki jo bodo sprejeli me. rodajnl krogi kot definitivnl rezultat pogajanj. Situacija je trenutku v znamenju pričakovanja odločitve, od katere bo odvisen nadaljnji razvoj političnih dogodkov. Verzije o sestavi nove vlade je treba sprejeti z največjo rezerviranostjo, ker niti vladni krogi niti dr. Maček še niso načeli tega vprašanja. Prav tako je treba oorezno sprejeti na znanje vesti o novih razmejitvah in novi delitvi kompetenc, ker podaja marsikdo o teh vprašanjih svojo subjektivno mnenje, čeprav nikakor ni _ bro obveščen. Razen tega se iz krogov, ki so proti sporazumu, namerno širijo razne neresnične govorice o vsebini sporazuma-Dr. Maček je bil danes dopoldne v Kuptm-cu. kjer je čakal na razvoj dogodkov. Beograd, 23. avg. p. »Samouprava« ob. javlja uvodnik o vprašanju sklenitve sporazuma med Cvetkovičem in dr. Mačkom ter pravi: »Danes je mogoče z gotovostjo reči, da bo prišlo do sporazuma, ki bo posledica pogajanj, vršečih se na normalni in znani način. Ko bo sporazum sklenjen in postal politično dejstvo, bodo likvidirani mnogi ljudje, institucije in stvari. Sporazum pa bo istočasno otvoril dobo novega narodnega sodelovanja* slonečo na merah in metodah, ki bodo omogočale boljše življenje vsem državljanom naše skupne do. movine. Sporazum ni in ne more biti delo enega samega človeka, nego je stvar in delo nas vseh, kolikor nas živi v Jugoslaviji. Na sporazumu je zainteresirana vsa naša celota, pa tudi istočasno sleherni med nami Pri sporazumu pa je treba računati pri vsej dobri volji z vsetmi objektivnimi in subjektivnimi državnimi potrebami in pogoji. Sporazum mora omogočiti, da bodo vsi Srbi, vsi Hrvati in vsi Slovenci zadovoljni in enakopravni v svoji državni skup. nos ti. S sklenitvijo sporazuma bo treba popraviti 20letno preteklost in pripraviti tako bodočnost, da v njej nihče ne bo več zahteval revizijo narodnega sporazuma. Po sklenitvi sporazuma nihče ne bo smel žalovati za preteklimi 20 leti, polnimi stalnih revindikacij in neprestanih sporov osebnega in političnega značaja- Sporov, v katerih je prevladovalo nezadovoljstvo celih plemen na podlagi plemenske zavednosti in na osnovi legitimnih plemenskih pra. vic.. .c To in ono iz Slovaške SSovaki odločno na nemški strani — Iz življenja sedanjega predsednika slovaške vlade msgr. Tisa London, 23. avg. br. Danes je kralj Jurij nepričakovano odpotoval iz Balmorala na Škotskem, kjer se je mudil na oddihu. Jutri prispe v London in se bo takoj po njegovem povratku na dvoru sestal kronski svet. Ministrski predsednik Chamberlain je imel medtem celo vrsto razgovorov z angleškimi državniki in politiki ter tujimi poslaniki. Sestal se je najprej z lordom Halifaxom, nato z angleškim poslanikom v Parizu Phippsom ter z opozicijskima prvakoma Sinclairom in Greenwoodom. Parlamentarni krogi zatrjujejo, da bo izredno zasedanje gornje in spodnje zbornice trajalo le en dan. Poslanska zbornica se bo sestala jutri popoldne ob 14.45. Najprej bo ministrski predsednik Chamberlain enako kakor zunanji minister lord Halifax v gornji zbornici podal važno izjavo o najnovejših mednarodnih političnih dogodkih. Nato bosta govorila vodja liberalne opozicije Sinclair in podpredsednik delavske opozicijske stranke Greenwood. Zbornica bo nato prešla k razpravi o posebnem zakonu za državno varnost, s katerim naj bi vlada dobila diktatorska pooblastila za vse ukrepe, ki bi bili potrebni v primeru resnih mednarodnih političnih zapletlja-jev. Opozicija pooblastilom ne bo ugovarjala. Načrt zakona se bo obravnaval po pospešenem postopku in je računati s tem, da bodo o njem glasovali že jutri zvečer pred 20. uro. Morebiti bo parlament prihodnji teden ponovno sklican k izrednemu zasedanju. Sestanek angleškega obrambnega sveta London, 23. avg. br. Danes dopoldne se je sestal državni obrambni svet. Vest o tej seji je vzbudila v tukajšnjih krogih v zvezi s sinočnjim komunikejem angleške vlade veliko pozornost. Državni obrambni svet je že pričel razpravljati o ukrepih, ki jih bo angleška vlada takoj izdala za obrambo države, čim bo od parlamenta dobila že napovedana posebna pooblastila. Seji so prisostvovali poleg vrhovnih poveljnikov angleške vojske, letalstva, mornarice in protiletalskih obrambnih formacij tudi ministrski predsednik Chamberlain, letalski minister, prvi lord admiralitete, vojni minister Hore Belisha ter ministra Burgin in Chatefield. Prvi izjemni zakoni London, 23. avgusta, c. Med prvimi zakoni, ki bodo izdani na podlagi novih pooblastil, bo zakon, ki bo urejeval razsvetljavo v privatnih stanovanjih, trgovinah in industrijskih podjetjih za slučaj nevarnosti zračnih napadov. 2e danes so bile v akciji vse opazovalne postaje za zračne napade. Med predmeti, katerih izvoz bo prepovedan iz Anglije, bodo kovine, baker, cink, železo, nadalje bombaž, kavčuk, glicerin, bencin. V Londonu napovedujejo, da bo slična prepoved izdana tudi za Francijo na jutrišnji seji francoske vlade. Vojaška živahnost v Gibraltarju Gibraltar, 23. avgusta. AA (Havas): Od včeraj se v vojašnicah opaža velika živahnost. Na eni strani vojaki nimajo več pravice zapuščati svoje vojašnice, na drugi strani pa so vojaški oddelki zasedli vse obrambne postojanke, predvsem težko topništvo in protiletalske baterije na vrhu pečin. Vojaški oddelki na meji so dkrepljeni. Severni vhod v pristanišče je zaprt. Komisija za obrambo Gibraltarja je imela sestanek. Pričakujejo, da bo v kratkem prispelo v Gibraltar več vojnih edinic. i/ j Resno presojanje položaja v Franciji Pariz, 23. avg. z. V Parizu presojajo mednarodni položaj zelo resno. To dokazuje tudi dejstvo, da so bili preklicani vsi vojaški dopusti in vpoklicani novi letniki rezervistov. Kolodvori, ki so še včeraj kazali docela normalno lice, so sedaj prenapolnjeni rezervistov, ki odhajajo k svojim edinicam. Kljub temu vlada v vsej Franciji popoln mir, ker se vsi Francozi zavedajo resnosti položaja in odgovornosti, ki jo nosi Francija. Francoska vlada je po-skibela, da ie slehernemu državljanu jasen pc^žaj in da se vsakdo zaveda, za kaj gr^. Če bo Poljska napadena, bo Francija takoj nastopila v njeno obrambo. Francoski poslaniki v inozemstvu so že včeraj dobili točna navodila, kakšno stališče naj zavzamejo, če. pride do pričakovanih dogodkov. Kar se tiče nemško-ruskega pakta, prevladuje naziranje, da skuša Rusija s tako svojo politiko še bolj opogumiti Nemčijo, ua izzove evropski spopad. Vprašanje nadaljevanja vojaških pogajanj v Moskvi je še odprto, ker še niso prispela iz Moskve zahtevana pojasnila. Ne glede na to je Francija pripravljena za vse primere. Parlament zaenkrat ne bo sklican, ker ima že vlada vsa potrebna pooblastila, da lahko izda ukrepe, ki bi jih narekovali dogodki. Za jutri je sklicana seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Na tej seji bodo sprejeti vsi potrebni sklepi. Glavna pozornost je sedaj osredotočena na jutrišnjo sejo angleškega parlamenta. Po diplomatskem uspehu, ki ga je dosegel Hitler z nemško-ruskim paktom, pa sodijo v Parizu, da se dogodki sedaj ne bodo prehitevali, marveč da bo Nemčija postopala po točno določenem načrtu Po pariških informacijah je pričakovati, da bo Nemčija takoj po podpisu pakta z Rusijo stavila Poljski ultimat, ki pa bo vseboval tako dalekosežne zahteve, da ga bo morala Poljska odkloniti. Istočasno, ko bo Nemčija »v obrambo nemških interesov in ogroženih Nemcev na Poljskem* začela izvajati vojaško akcijo proti Foljski, bo obenem skušala zadržati vojaško reakcijo Anglije in Francije z novimi mirovnimi ponudbami. Sklepi angleške vlade pa že sedaj kažejo na to, da se ta načrt ne bo dal tako lahko izvesti. Svarila Poljski iz Italije Milan, 23. avg. br. Bližnja sklenitev ne-napadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo daje italijanskemu tisku povod za ponovna svarila na naslov Poljske. Turinska »Stampa« piše, da mora biti sedaj tudi že Poljski jasno, da je tako zvana politika obkoljevanja totalitarnih držav doživela polom. Francija in Anglija sta velik del svoje igre že izgubili in ostale so jima samo ogromne in dalekosežne obveznosti Napočil je čas, ko mora tudi Poljska resno premisliti svoj položaj in se, predno ne bo prepozno, odločiti za neposredna pogajanja z Berlinom. »Corriere della Sera« misli, da je sedaj prišla ura odločitve za Poljsko. Poljska mora naposled uvideti nevzdržnost svojega položaja in se vrniti k svoji prejšnji politiki sodelovanja z Nemčijo. Nemčija se vrača k tradicionalni politiki Berlin, 23. avg. br. Uradna »Deutsche diplomatische politische Korrespondenz« piše v zvezi z bližnjo sklenitvijo nenapa-dalnega pakta Nemčije in Rusije, da predstavlja to naravni razvoj tesnih In prirodnih odnošajev, ki so dolga stoletja obstojali med Nemčijo in Rusijo. Povra-tek na to tradicionalno linijo obojestranske politike prihaja v danem primeru kot zgodovinska nujnost in baš zaradi tega odpira ta pakt pot do zelo velikih možnosti. Ta pakt že danes pomeni popolno spremembo celokupnih evropskih mednarodnih odnošajev. Tega se zavedajo zlasti vsi oni narodi, ki nočejo iti za tuje interese po kostanj v ogenj. Za rušilce miru, ki se skrivajo pod krinko »mirovne fronte«, naj bo to resno svarilo in opomin, naj ne zlorabljajo več nemške potrpežljivosti. Berlin, 23. avgusta. AA. (DNB). Nemški jutrnjiki poudarjajo v uvodnikih epohalni pomen pripravljajočega se nemško-ruskega nenapadalnega pakta. »Berliner Borsen Zei-tung« pravi, da ni ta pakt noben taktični manever, temveč je njegov namen obnoviti v razmerju med Nemčijo in Rusijo stanje, ki je vladalo stoletja in stoletja, in ki je bilo naj naravne j še. Nemški in ruski narod sta imela zmerom največ koristi od političnega in gospodarskega sodelovanja. ^Samouprava" o kongresu JUU Kongres Jugoslovenskega učiteljskega udruženja komentirajo skoraj vsi jugoslovenski listi. Glavni organ JRZ »Samouprava« posveča zaključku kongresa poseben članek, v katerem pravi, da vlada g. Cvet-koviča visoko ceni delo jugoslovanskega učiteljstva in njegove pravice. »Zato tudi ni hotela nadaljevati s politiko omejevanja akcije JUU. Vlada smatra, da so učitelji največji prosvetni in nacionalni graditelju Potek kongresa v Banjaluki je dokazal, da so naši učitelji objektivni in dobronamerni. Pokazal je tudi, da so predvsem nacionalni in prosvetni misijonarji in nikjer ne prekoračujejo svojega delokroga. Njim, kakor nam vsem, stoji pred očmi samo en velik cilj: krepiti državo in zbirati vse pozitivne narodne sile za dobro naroda in kralja. Učitelji so ob vsaki priliki pokazali svoi globoki smisel za narodne potrebe in imajo zato tudi pravico pričakovati, da se bodo upoštevale njihove upravičene zahteve, ki so jih iznesli tekom svojega kongresa.« O delu našega učiteljstva smo imeli priliko le prečesto čitati v naših lokalnih glasilih čisto druge besede. Omenimo naj samo sistematično gonjo »Domoljuba« proti slovenskemu učiteljstvu, kateremu očita vse mogoče pregrehe in ga stalno uvršča v vrsto narodnih odpadnikov m izdajalcev. Pozdravljamo tudi, da je »Samouprava« iz katastrofe tkzv. »novega učiteljskega pokreta« izvajala konsekvence. Hvaležni bi ji bili tudi, ako bi vsaj ona objavila glavne ugotovitve iz govora predsednika ljubljanske sekcije g. Kumlja, katerega zahteve očividno usvaja... Nelojalen kakor vedno Nedavno je objavil »Slovenski Narod« po zagrebškem listu »Hrvatski Zagorac« neke misli o razvojnih tendencah v državnih organizacijah, posnete po razpravi švicarskega profesorja. Ta profesor dokazuje na konkretnih primerih, kako posamezne države z nastajajočo konsolidacijo vse bolj stremijo k unitarizmu, kar seveda ne more imeti nič skupnega ne s hegemonijami, ne s centralizmom. »Slovenec«, nelojalen kakor vedno, je iz tega citata konstruiral, da časopisje JNS »že zopet« lomi kopje za centralistični sistem in proti sporazumu s Hrvati, dočim se dr. Kramer dela najboljšega prijatelja dr. Mačka in zagovarja sporazum s Hrvati. »Slovenec« pri tem obtožuje naše napredne novine, da se skrivajo za »strogo unitaristični« listič »Hrvatski Zagorac«. Kakor znano, se navadno lahko z 90 odstotki verjetnosti trdi, da je falzi-fikat, kadar se »Slovenec« sklicuje na kake svoje priče ali dokaze. Tudi tokrat je bila ta stara resnica potrjena. Oglasil se je zagrebški »Obzor« ter je vsekal »Slovenca« po prstih. Ugotovil je, da si je »Slovenec« unitaristični program »Hrvatskega Zagor-ca« gladko izmislil. »Hrvatski Zagorac« ni unitaristično glasilo, temveč je pisan v pra-viškem odnosno v frankovskem duhu. Poleg tega ugotavlja »Obzor«, da članek, ki ga je navajal »Slovenski narod«, ni bil v »Hrvatskem Zagorcu« objavljen z nikako uni-naristično tendenco, temveč, kakor pravi zagrebški list, nasprotno, s povsem drugim namenom. Te ugotovitve seveda ne bodo nič zalegle. Drugo osvobojenje Slovencev V Ljubljani izhaja vsak mesec listič »Slovenski poštar«, ki se predstavlja kot nekako strokovno glasilo. List ni organ nobene strokovne organizacije in v njegovih stolpcih razven praznega frazerstva o poštarjih, ni mnogo, kar bi bilo v zvezi s poštnotelegrafsko stroko. Zato pa živahnejše motri politične prilike v deželi in posveča prve strani državniškim razmišljanjem, ki jih piše neki Joja na zelo za^ baven način. V januarski številki, ko je bilo ozračje nasičeno »fašističnih duhov« in je Milan Stojadinovič s svojimi prijatelji pripravljal zlato dobo »voditeljske diktature«, je bil g. Joja ves v ognju. V velikem članku »Išče se človek... « je obračunal s preživelim liberalizmom, z nesmiselnostjo družabnega sistema v tako zva-nih demokratičnih državah in sploh s celo lažno demokracijo in je pozdravljal moža, ki bo »brez predsodkov in kompromisa presekal preteklost, zavrgel navlako tradicije in vzel državo v svoje močne roke.« Ali razmere so se drugače obrnile in gospod Joja se je polagoma razočaral nad voditeljem rešiteljem, ki ga je zaman pričakoval. V najnovejši številki razmotriva o sporazumu s stališča slovenskih pošt. Vrnil se je nazaj v lažno demokracijo, v I samoupravo in podobne »žalostne tradicije«. Prišel je pa tudi do spoznanja, da Slovenci leta 1918 nismo bili povsem pravilno osvobodil i !->aie čaka dru- N osvobojenje ln gospod Joja želi, da bi bilo boljše od prvega. Tu moramo pa že reči, da so taki nazori več nego čudni. Edina tolažba je v tem, da tudi oni ne predstavljajo zaključno mnenje pisca. Kajti članek zaključuje z mnogo obetajočim citatom: Predaj se vetru, naj gre kamor hoče... V tem pogledu je, kakor vse kaže, famozni gospod Joja pravi mojster. Ali enkrat utegne veter le premočno udariti v jadra in barka se bo prekucnila z g. Jojom vred. Programsko stališče omladine JRZ »Slovenski Jug«, glasilo omladine JRZ, posveča poseben članek Nemčiji in maršalu Goringu, »ki gradi iz nič nova industrijska mesta«. Po informacijah »Slovenskega Juga« se danes ni treba nemškim generalom več bati, da bi jim sredi vojnih operacij zmanjkalo pogonskega materiala za motorje. »Nemčija ima danes svoj petrolej, nemški petrolej. Resnica je, da je nemški petrolej dražji, kakor je angleški in ameriški. Vendar to ni nič. Glavno je, da ima danes Nemčija dovolj bencina in petroleja za vsako potrebo. Nemčija je tudi uspela zamenjati volno s sintetično volno, ki je danes že boljša kakor je naravna volna.« »Slovenski Jug« zaključuje svoj članek z besedami: »Nemčija dela danes na vseh poljih. Njeno nakovalo poje in z njim nemško kladivo, ki strahovito udarja. 60-urni delavni teden predstavlja ponos nemškega delavca, ker se zaveda, da se je lz Šanjo Mach, minister za propagando v slovaški vladi in vrhovni poveljnik Hlinkove garde, je imel prošlo nedeljo v Pješt-janih govor o aktualnih vprašanjih sodobne Slovaške. Med drugim je minister na-glašal: »Postavili smo se na stran nemškega naroda in bomo ob njegovi strani vztrajali tako dolgo, dokler bo nemški narod stal na naši strani. To je urejeno vprašanje in nimamo pri tem nikakršnih zahrbtnih misli. Zato se naj nihče ne boji, kakšno bo naše zadržanje za bodočnost. Ko se je plaz vsul nad nas in nad nekatere druge narode, so bili naši voditelji tako modri, da so vzdržali naš narod pred plazom in zato nismo poginili pod njim. Ako se plaz zopet sproži, se nam ne more nič zgoditi, ker smo nad njim. Tam tudi hočemo ostati, ker smo s tem na strani pravice in na braniku svojega naroda.« ★ Neki Slovak podaja naslednje zanimive podatke o življenju dr. Tisa: Predsednik slovaške vlade msgr. dr. Jožef Tiso izhaja iz zelo dobre in zavedne slovaške rodbine. Vzgajali so ga kot zavednega Slovaka, ko pa se je nadarjenemu mlademu duhovniku posrečilo, da je postal tajnik nitranskega škofa grofa Batthianyja, je njegovo slovaštvo nekoliko pobledelo in mladi dvorni kaplan se je odslej stalno podpisoval z madžarskim pravopisom Ti-szo Jozsef. Pri ljudskem štetju 1. 1910. se je nato seveda priglasil za Madžara. Ko so ga nekateri zavednejši tovariši zaradi tega ostro pokarali, je dejal: »Kaj pa hočem, zapisali so me za Madžara!« V Nitri je izhajal pred vojno madžarski tednik »Nyitramegyei Szekle«, ki mu je bil vojni kurat Tiszo Jozsef stalen sotrudnik. V vsaki številki je bil članek z njegovim podpisom in mladi kurat je na vso moč hvalil madžarsko junaštvo, pel o zmagah Madžarov ter na vse mogoče načine v nič deval nasprotnike. Jasno je, da v onih prilikah ni mogel pisati proti Madžarom, ali lahko bi bil pisal v slovaške liste, poročal o usodi svojih rojakov, lahko bi bil pisal vsaj slovaško, toda njega so »pač bili zapisali za Madžara«, pa je zato pisal madžarsko. Danes predsednik vlade dr. Jožef Tiso govori slovaški mladini o »dvajsetletni sramoti robovanja Cehom, ki so si prizadevali pokvariti slovaškega duha«, spominja svoje mlade poslušalce 1000-let-ne slavne slovaške tradicije, ne omenja pa niti z besedo 1000-letnega robovanja Slovakov Madžarom in 150-letne brezdušne madžarizacije. Pač pa ostro napada one, ki verujeio v slovanstvo in v češkoslovaški narod. »Podlež je. kdor hoče imeti drugo mater, kakor svojo«, naglaša dr. Tiso slovaški mladini, ki ji je znano, da je 1. 1910. Tiso sam hotel imeti drugo mater, ker je svoje slovaške sramoval. ★ Slovaški list »Slovenska Sloboda«, ki izhaja v Prešovu, objavlja članek »Slovaška in češko časopisie«, v katerem izraža nekaj prošenj češkim bratom-novinarjem. V članku čitamo med drugim: »V večini listov češke narodne jednote opažamo v poročanju o Slovaški namerne vesti o težko-čah. s katerimi se mora slovaška vlada boriti pri gradnji nove države. Ne želimo, da bi slovaške razmere hvalili, prosimo pa, da bi o njih nevtralno poročali, prvič zato, ker prihajajo češki listi tudi k nam (!), drugič pa zato, da bi s tem dokazali tolikokrat poudarjane simpatije Cehov do Slovakov. Slovaško državno telo kaže marsi-kakšno napako, ki jo bo odstranila šele bodočnost. Češki listi bi ta prizadevanja lahko podorli s svojim pisaniem. Ako pa tega nočejo, potem naj ohranijo vsaj nev- njega rodila moč in sila tretjega rajha. Nemčija se nahaja danes s svojimi voditelji, vojaki, meščani, kmeti in delavci v novi vojni, v kateri sporoča vsem: Samo nas obtožujte, žalite in pripravljajte napad ter kujte zarote. Mi delamo in samo delamo ter proizvajamo. Ko pa nas boste napadli, boste spoznali, da ste bili prepozni. Mi bomo dotlej z našim delom in produkcijo osvojili že vso Evropo in preko nje ves delovni svet, ne da bi iztrelili samo en top.c tralnost kar bo — akoravno je to težko — vendarle služilo stvari in češki žurna-listiki.« Protipoljske demonstracije v Bratislavi Bratislava, 23. avg-usta. br. Slovaški dopisni urad poroča: čim se je zvedelo za nameravano sklenitev nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo je prišlo v Bratislavi do manifestacij, pri katerih se je zbralo okoli 40.00* ljudi. Navzoča sta bila tudi šanjo Mah. šef slovaške propagande in poveljnik ffiinkove garde, ki je manifestacije organizirala, ter vodja nem-še manjšine na Slovaškem, Karmasin. Gospod šanjo Mach je imel pri tej priliki govor, v katerem je naglasil, da je Slovaška krenila na edino pravo pot, ko se je odločila za nemško prijateljstvo, ki je edini realni fundament slovaške državne samostojnosti. Karmasin je govoril o preizkušenem bratstvu Slovakov in Nemcev na bojnem polju in žigosal teror Poljakov, ki so tudi Slovaški odtrgali cele pokrajine. Množica je sprejela te izjave z viharnim odobravanjem in nato v sprevodu krenila po mestu ter vzklikala Nemčiji in proti Poljski. Slišati je bilo vzklike: Hočemo Javorino! Odansk je nemški! Dol poljski koridor! in slično. Današnji listi pišejo, da se bo Poljska še bridko kesala zaradi svojega izdajstva nad Slovaško. Iiredna seja madžarske vlade Budimpešta, 23. avg. br. Madžarska vlada se je danes opoldne sestala k izredni seji, ki je trajala skoro štiri ure. Na seji je najprej zunanji minister grof Csaky podrobno poročal o mednarodnem položaju in o svojih razgovorih, ki jih je imel z nemškimi in italijanskimi državniki v Solnogradu, Berchtesgadnu in Rimu. O seji ni bilo izdano nikako poročilo. Papen se vrača v Ankaro Budimpešta. 23. avgusta. AA. Na tukajšnje letališče je priletel opoldne nemški veleposlanik v Ankari Papen., ki se vrača iz Solnograda na svoje mesta Povratek Roosevelta v Washington New York, 23. avgusta. AA. Predse<»-nik Roosevelt se bo v petek vrnil v Wa-shington. Vojaške priprave v Belgiji Bruselj, 23. avgusta. AA. (Havas): Do nadaljnjega so ustavljeni v belgijski vojski vsi dopusti razen za primere velike potrebe. Vojaki, ki se nahajajo na dopustu, so dobili poziv, naj se takoj vrnejo k svojim enotam. Prepoved letanja v nemških mejnih pokrajinah Berlin, 23. avg. c. Izdana je bila prepoved letanja od 6. zjutraj do sobote Ob 20. za Vzhodno Prusijo, Češko-Moravsko, Vzhodno Prusijo in nekatere predele v Nemčiji. Iz državne službe Beograd, 23. avg. p. Na filozofski fakulteti v Skoplju je napredoval izredni profesor dr. Gregor Čremošnik v '/2. Napredovala sta višja veterinarska pristava dr. Maks Kozinc v Slovenskih Konjicah v 6. in Viktor Šporn v Velikem Gradištu v 7. pol. skupino. Ostavko je podal na državno službo dr. Lojze Zrko pristav v finančnem ministrstvu. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro in lepo vreme. Toplota se bo nekoliko dvignila. Dunajska: Pretežno jasno, popoldne se bo pooblačilo, slabo vetrovno in soparno. Naši kraji in ljudje Zlat! jubilej gasilcev na Dovjem Ko so si naši dedje pred stoletji gradili svoja skromna bivališča, jim je prirodni občutek varnosti narekoval, da so si stavili svoje hišice v neposrednih bližinah. Hišica se je prilepila hišici in zraslo je celo naselje, dosti skromno, saj je bilo povečini leseno. Posebno tipična naselja v tem pogledu dobimo po naših gorskih krajih, kjer je tudi pičla rodovitna zemlja igrala veliko vlogo. Razumljivo je, da so bili požari v tistih časih pogostejši, saj je bilo skoro vse leseno in kronika beleži nešteto primerov, kjer so postale cele vasi žrtev požarov. Vsemu temu je bila izpostavljena in večkrat tudi žrtev ognjenih zubljev prekrasna vasica Dovje, ležeča v prijaznih sončnih rebrih nad Savo, ter obdana s številnimi bogatimi sadovnjaki. Pred 50 leti se je zbrala peščica zrelih mož iz Dovjega in Mojstrane ter so ob skupnem posvetu sklenili, da osnujejo gasilno društvo. Bili so to posestniki Jakob Janša, Ivan Skumavc, Janez Brence, nadučitelj Jeglič Franc ter Košir Jože iz Mojstrane. Razen zadnjega krije že vse te može hladna zemlja, kamor so legli izmučeni po dolgoletnem nesebičnem delovanju na humanem polju. O božiču 1889 se je vršil na pobudo omenjenih zaslužnih mož ustanovni občni zbor bodočega gasilnega društva, ki je bil prav dobro obiskan ter je privabil v svoj delokrog 49 navdušenih članov. Treba je bilo orati ledino ter si nabaviti orodje za gašenje, za kar je pa primanjkovalo denarnih sredstev. Iznajdljivi možje so si pomagali s tombolami, srečolovi, z veselicami, treba pa je bilo najeti tudi posojila, katerega jim je nudila takratna občinska uprava. Prvo brizgalno so si nabavili leta 1891. za ceno 700 goldinarjev, istega leta pa so tudi kupili 150 m cevi, voz za cevi ter lestve, kar jih je stalo 210 goldinarjev. Prihodnje leto so že opremili 40 aktivnih članov z obleko in vsem potrebnim orodjem, kupile so se vrvi za plezalce ter 2 mali brizgalni, kar jih je zopet stalo skoro 600 goldinarjev. Misliti je bilo tudi na bodoči gasilski dom in posrečilo se jim je istega spraviti pod streho že L 1898. Istega leta je bil nabavljen tudi društveni prapor, ki mu je kumovala pokojna Dovžan Helena. Leta 1911. so si nabavili še eno Praznik Franja Jereba Danes obhaja petdesetletnico zopet eden iz predvojne nacionalne generacije, gospod l*oštni inšpektor Franjo Jereb, službujoč na poštni direkciji v Ljubljani. Ko mu posvečamo te skromne vrstice, ne bomo nič pretiravali, kakor se to dela ob podobnih prilikah tako zelo rado z besedami. Redki so ljudje s tako čvrstim svetovnim nazorom, s tako globoko narodno zavestjo in brezhibno politično moralo, kakršna je dana nJemu. Vse življenje Je hodil po on} poti, koder hodijo ljudje — včasih samo red-kil — ki fanatično ljubijo svoj rod, se bore za njegovo resnično svobodo in pravico in doprinašajo v ta namen tudi žrtve. Nikoli ni omahnil zaradi trenutnega neugodja, kakor mnogi drugi, dobro vedoč, da je najlepša človekova glavnica neoskrunjeni značaj, katerega mora na koncu priznavati tudi nasprotnik kot najplemenitej-io odliko. Dolgoletna sokolska vzgoja je izklesala v njem celega moža, ki je zagovarjal svoje življenjske ideje v najtežjih časih in bo pri njih do zadnjega diha obstal. Naš jubilant je že 27 let član in večinoma odbornik pri Sokolu I na Taboru, v politih pa vedno naprednjak starega kova. Posebno častno mesto uživa v JNS, saj je predsednik največje njene ljubljanske organizacije — za Dvorski okraj. To mesto je prevzel v času, ko se je marsikateri »kremeniti * Oprostitev od ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste v naši banovini. Današnji »Službeni list« dravske banovine objavlja razglas o trajni oprostitvi od ljudskega dela (kuluka). Gradbeni minister je z odločbo 5. julija t. 1. na podlagi § 67 zakona o samoupravnih cestah oprostil dravsko banovino ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam, dokler bo preskrbljenih v banovinskem proračunu in v proračunu okrajnih cestnih odborov dovolj sredstev za graditev in vzdrževanje teh cest. Obveznost ljudskega dela in odkupame za občinske ceste po razglasu 5. januarja t L pa ostane nespremenjena. Prav tako ostane nespremenjena obvezna odkupnina javnih uslužbencev po § 21 novele k zakonu o samoupravnih cestah. + Iz banovinske službe Postavljena sta: tehnik Vinko Ahlin za banovinskega uradniškega pripravnika in dr. inž. France Avčin za uradniškega pripravnika pri banovinskem institutu za raziskovanje novotvorb. Paščitna sestra Angela Boškino-va je premeščena iz Trbovelj v Zdravstveni dom v škofji Loki. Pogodbeni tehnik Peter Bren je postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika, Boris Erbež-nik za banovinskega uradniškega pripravnika v Radovljici, Anton Fabjan v Laškem za banovinskega cestnega nadzornika, dr. Viktor Kolendo za banovinskega veterinarskega pristava v Prevojah, tehnik Milan Košnik za banovinskega uradniškega pripravnika v Litiji, Ivan Kraigher pa v Ljubljani, medtem ko je Ivan Levstek postavljen za banovinskega tajnika okrajnega cestnega odbora v Kočevju. Inž. Alojzij Lovko je postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika pri ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru, tehnik Vinko Magister za za uradniškega pripravnika v Dravogradu. Zaščitna sestra Zenica Majer-Bučarjeva je premeščena iz Cerknice v državno posvetovalnico za matere v Trbovljah. Stanko Mikuž je postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika pri Narodnem muzeju v Ljubljani, Zorka šverko pa za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinsUd bolnišnici v Mariboru. • Letošnji Kongres Zveze planinskih društev bo v Nišu dne 8. in 9. septembra t 1 Po kongresu se bodo vršili izleti planincev na Staro Planino z vzponom na Mi. car 2169 m, na Suvo Planino 1886 m m v Prekonoške Pečine. Predvideni so tudi izleti v bolgarske planine preko Sofije, ena skupina pa bo odpotovala preko Plovdiva v Burgas in Varno ob črnem morju. Za udeležence kongresa bo odobren 50% po. pust od normalnih voznih cen na železnicah. Podrobne informacije dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. Prijavite se pravočasno! C—1 * Znižane cene na železnici se bodo mogli poslužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji jesenski velesejem v Ljubljano. Na postajni blagajni kupijo poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko bodo dobili potrdilo o obisku velesejma, bodo imeli s to izkaznico in s staro vozno karto brezplačen povratek. V Ljubljano lahko potujejo že od 28. avgusta do 11. septembra, vračajo pa se od 2. do 16. septembra. * Borba za zapuščino dr. Gedeona Dun-djerskega. Poročali smo o oporoki pokojnega vojvodinskega veleposestnika in mno-gokratnega milijonarja dr. Gedeona Dun_ djerskega, ki je zapustil v javne namene precejšnje vsote. Listi objavljajo zdaj nekatere fragmente iz oporoke in pravijo, da otroci niso zadovoljni z oporoko svojega očeta in jo bodo skušali ovreči. Svoji soprogi je dr. Dundjerski zapustili primeren preužitek in hišo v Srbobranu, oba sina pa ji mora mesečno plačevati 8000 diru O svojih otrokih pravi dr. Dundjerski, da zadnji čas niso le t £££ ' vrni 'i StOGRAO-O 5 :>'50 Izdelane so v trobarvnem ofsettnem ft-sku, kakor so vse naše znamke zadnjega časa, čeprav ima naša markarnica že davno montirane tudi stroje za bakrotisk. 5#» rija obsega štiri vrednote in je k sreči poceni, da si jo bodo lahko privoščili tudi filatelisti, ki morajo gledati na vsak dinar. Na znamki po 50 .+, 50 par je motorist s prikolico, pred spomenikom zmagovalca, na znamki po 1 1 dinar dirkalni avto na kalemegdanski progi ob spomeniku zmagovalca, na znamki po 1.50 .-H f-50 dinarja ja motorist ob Saborni cerkvi, na znamki po 2 rtf 2 dinarja pa dirkalni avto pred kčdo Nebojšo. Znamke je Izdelal akademski slikar Mo-ma Markovič. Grafično so še prav dobre. Čudno pa se nam zdi, zakaj je potreben pri tej seriji pribitek, ki bi bil kvečjemu primeren za kakšen dobrodelen namen, ne pa za plačevanje morebitnega deficita dir* ke. i lUGOSLA^IJA ^.MiocmmmM Na dan dirke bodo napraviti v beograjskem paviljonu Cvijete Zuzoričeve poseben poštni urad, ki bo žigosal te znamke s spominskim pečatom. Serija bo izšla v nakladi 200.000 in bo verjetno po večini razprodana. Filatelisti si želimo v bodoče še kakšno priložnostno serijo. Bo pa naj takšna serija brez nepotrebnih pribitkov. B. R. Kozma Poberaj: Popravni izpit,. • Ko to pišem, me obhaja globoko sožalje z onimi materami in očeti, katerih deci se z orjaškimi koraki bliža grozni trenutek popravnega izpita. Tri pike v naslovu naj označijo ves strah in trepet, vse dvome in vso bojazen ter križe in težave počitniškega učenja, česar vsega z besedami gotovo ne bi mogel opisati do vseh strahotnih podrobnosti. Ne vem pa. dali se smem zakonito in s čisto vestjo poslužiti te kumula-c:je ločil. Kolikor mi je kot dvojezičnemu slovenskemu domoljubu znano, imata nanjo izključno avtorsko pravo — pri Nemcih Alfred Kerr, pri nas pa Osip Sest. Kerr je po neprevidnosti svoje nearijske babice zaigral to pravico, njega se ne bojim Z Osipom Šestom pa je stvar druga. Ta si je z obilno rabo nekako priposestvo-val to izrazotvorno tropičje ter ga z izredno veščino vedno postavi v stavku ravno tja, kjer bi morala prav za prav stati duhovita poanta .. Veliko tvegam in morda bom imel otepanja s centralo za avtorsko pravo ali z birojem za zaščito industrijske svojine, toda pomagati si res ne morem Opravičuje pa me vsaj nekolikanj dejstvo, da postavljam tropičje le iz gole zadrege, ne pa da bi nakazoval nedostajajočo duhovitost. Mislim, da sem s tem naslovom zadel močno aktualen problem, za premnoge starše in njihovo potomstvo daleko važnejši od samega sporazuma že zato ker se b<5 njega groza daleko prej zrušila nad nesrečne njih glave, preden bo našo iavnost zadela strahota sporazuma. Ne vem. kako je bilo v drugih rodbinah z Damokleievim mečem, pri nas je bilo takole: ves julij smo pričakovali, da se bo Milan v trušču kopanja, vožnje s kolesom in odbojke morda le spomnil, da poleg teh privlačnih stvari obstoja tudi nekaka prokleta dolžnost, ki se ji pravi nemščina. Iz tega ie-zika, ki se ga brumni Slovenci učimo že tisoč let, ima namreč naš Milan hudo ne-lep red v izkazu. Pa je bilo dete menda le preveč zaposljeno. ni se spomnilo na nemško knjigo pa se ni. Poskusili smo po ovinkih. Obrisali smo prah z nemške vadnice in mu jo devali na mizo tik zraven krožnika. Kaj še! Niti pogledal je ni. marveč je vneto pripovedoval, da ga na vsem kopališču ni dečka, ki bi bolje in hitreje plaval »crawl«, samo v skokih, je dejal, da je Benčanov Vlado za »pol klase« boljši. Nato smo mu knjigo odprli, pa jo je prezrl z dovršeno nonšalanso. Dejal je. da bo v nedeljo tekma v odbojki in da bi Laščani gotovo zmagali, ako bi njega ne bilo, tako pa da nimajo niti trohice nade na kak uspeh. Po tekmi sem vzel vso stvar sam in zelo resno v roke. Medtem je bij namreč že napočil mesec avgust in videl sem, (ja s samo odbojko le ne pojde in da tudi dovršeni »crawl« ne bo izvlekel voza iz blata Nekoč sem ga po obedu ustavil: »Crn si kakor cigan, zdrav si. tekma je minila, brate, zdaj pa pride na vrsto popravni izpit Trdno pričakujem, da se boš z enako vnemo lotil nemščine, kakor si vžival kopanje in zmagoval v odbojki. Di šenen tage von Aranhuez zind nun fori-ber.« Ta tevtonski citat je storil čudež. Dete je pokorno sklonilo glavo, globoko zavzdihnilo in napravilo gib. kakor bi hotelo seči po knjigi. Ohrabril sem ga z odobravajočim prikimom in iz giba je poslalo dejanje in dejstvo. Ni mi kazalo drugega: sedel sem poleg obsojenca in Doslušal mo-drostipolno stavke iz vadnice. »Papa, zakaj imajo Nemci ta bedasti der-di-das?« se oglasi naenkrat pridni učenec. »Morda je res bedast, toda označuje slovnične spole.« mu pojasni modri oče. Zopet se je začelo mrmranje, mene se poloteva spanec, sinka obup in soba ie polna neizgovorjenega vprašanja: zakaj se neki mi moramo učiti tega ležkega in trdega jezika? Učni načrt je kakor svetotaistvo: nihče ga ne razume, vsakdo maje z glavo nad njim. snoštujejo ga pa vsi in se mu pokorno uklanjajo. Našim šolnikom se še ni Dosvetilo v glavi, da je za nas nai» potrebnejši ravno oni veliki jezik, ki ga naš učni načrt ne pozna Imamo francoščino in nemščmo. naši dečki se lahko odločijo za angleščino ali italijanščino, nima- jo pa možnosti," da bi si usvojili edini ob-čevalni jezik pol Evrope in pol Azije, edini svetovni slovanski jezik. Milan bo moral čitati Dostojevskega in Puškina v prevodu, v izvirniku mu bo na razpolago le znameniti roman »Die Hosen des Herrn Bredovv« ali kaj sličnega. Strašno ga bodo pohabili modri tvorci našega učnega načrta. Moje molčeče jadikovanje zopet prekine marljivo dete: »Papa, ali se na francoskih gimnazijah tudi oče nemščine?« »Mislim da ne; to se pravi: gotovo se je uče.« »Pa na italijanskih?« »Mislim, da prav tako. Pustiva sedaj Lahe.« »Pa na angleških, ameriških, ruskih?« »Ne vem natanko, toda to ni važno. Ti si v tem mlinu. Vem. da se ne boš naučil niti tega niti onega jezika, toda izdelati moraš. Kar lepo uči se, to je glavno. Peter Zlebir sicer pravi: Non scholae, sed vitae discimus, ali to je znana šolmašterska laž « Pogledal sem na uro sladki moj Jezus! šele dvajset minut! Trdno sem se bil odločil vsak dan vsaj dve uri pouka, pa se ti vleče čas ko povožen pes! Veliko terjaš, • o nebo, veliko terjaš od očeta, je nekoč obupno vzkliknil Gregorčičev čifut Jef-te. Milan čita lekcijo o spregatvi glagolov zloženih s predlogom: ich nehme aut du nimmst auf, erzies pimmt auf... »Lepo,« ga pohvalim, »predlog mora biti vedno na koncu. Je res nerodno, ampak tako mora biti.« Pohvala mu dobro ve, vse glagole, ki mu pridejo pred oči, sprega s krvoločno strastjo. Mene se loteva svinčeni popoldanski spanec, ki ga blagodejno pospešuje otrokovo monotono brbranje. Naposled sem menda pošteno zakinkaL Toda: čudovita moč dresure iz predpre-vratnih let! Takoj planem po koncu, ko mi v podzavesti udari na ušesa tale klasična spregatev: Ih merke be, du merkst be, erzies merkt be ...! »Kako?« sem zarjul. »Kakšen merke be?« »Saj si dejal: predlog vedno na konec.« »Ta ne! To menda sploh predlog ni! Ih bemerke, ne pa ih merke be!« Nemilo prekinjeni spanec me spravlja v slabo voljo. »Jaz ti bom dal tvoj merke be!« »Nič ne boš dal. Dve uri sta minuli, zdaj grem v zelene valove, ti pa, kakor hočeš! Dalje prihodnjič!« Pa je bil kakor blisk iz sobe. Ne vem, res ne vem, kako bo z najinim popravnim izpitom. čitajte širite U T R O«! »J @ o s DO d dr sivo Ustanovitev prodajne centrale za sladkor I ^ae^^L^f /STvo^SS I I - «« (mpregni ranega pteto, .* Ze v torkovi številki smo poročali o novi uredbi, ki spreminja določbe uredbe o sladkorni pesi in zakon o državni trošarini, ter druge uredbe o gradnji nove tvornice sladkorja v Šabcu. Obe uredbi sta bili objavljeni v »Službenih novinah« od 22. avgusta. Ze v včerajšnji številki smo opozorili, da bo znižanje države trošarine na sladkor za 50 par (za sladkor v kockah od 8.05 na 7.55 din za kilogram in za kristalni sladkor od 7.50 na 7 din za kilogram) stopilo v veljavo 1. septembra t L Istočasno določa uredba, da se mora s 1. septembrom obenem znižati cena sladkorja v prodaji prav tako za 50 par pri kilogramu. Nikjer pa v uredbi ni predvideno, da bi država na obstoječe stare zaloge, ki so obremenjene z višjo trošarino, povrnila razliko na enak način, kakor je ob vsakokratnem povišanju trošarin popisala zaloge in pobrala razliko v trošarini. Uredba predvideva še nadaljne znižanje državne trošarine za sladkor na 20 par pri kilogramu, ki pa je pogojno in bo stopilo v veljavo, kadar bo v smislu te uredbe povišana osnovna odkupna cena za sladkorno peso. To povišanje odkupne cene za peso pa je predvideno šele za sladkorno kampanjo 1940/41. Delokrog prodajne centrale Po uredbi se mora predvidena prodajna centrala za sladkor ustanoviti v 30 dneh po uveljavljenju uredbe, to je do 22. septembra t. L, tako da bo organizacija prodaje sladkorja preko te centrale veljala že za novo sladkorno kampanjo. Sicer bo sladkor nove kampanje prišel na trg že prihodnji teden, vendar se bo samo tri tedne prodajal svobodno. Po svoji organizaciji predstavlja državna prodajna centrala za sladkor prisilni l^artel vseh sladkornih tvornic, zasebnih in državnih, z odločujočim vplivom države. V odboru prodajne centrale bo vsaka sladkorna tvornica dobila svojega predstavnika, vrhu tega pa bodo v odboru štirje predstavniki ministrstev (finančnega, trgovinskega, kmetijskega in vojnega ministrstva). V naši državi imamo šest sladkornih tvornic, dve državni (Belje in Cukarica) in štiri zasebne (Osijek, Veliki Bečkerek, Novi Vrbas in Červenka). Skupaj s predstavniki državnih tvornic sladkorja bo imela torej država v odboru šest predstavnikov, zasebne tvornice pa bodo imeli štiri predstavnike. Vrhu tega določa uredba, da mora biti v statutih predvideno. kateri sklepi odbora centrale bodo veljavni šele po odobrenju finančnega ministra. Tvornica, ki ne bi hotela pristopiti k prodajni centrali, ne bo imela pravice na produkcijski kontingent, prav tako izgubi produkcijski kontingent, če ne bi hotela prodajati sladkorja preko prodajne centrale ali če ne bi izkoristila svojega produkcijskega kontingenta. Važne so tudi določbe o delokrogu prodajne centrale. Ta prodajna centrala bo določala v splošnem področja za gojitev sladkorne pese in površine za pridelovanje, dodeljevala bo peso tvornicam, skrbela bo, da bo produkcija krila domačo potrošnjo in da se bodo ustvarile rezerve. Ugotavljala bo tudi produkcijske stroške pri vsaki tvornici in bo vodila evidenco prevoznih stroškov za peso in sladko^ ki jih bo razdelila enakomerno na vse tvornice po koločini produkcije na ta način, da bodo tvornice, ki imajo večje stroške za prevoz, dobile delno povračilo, druge tvornice pa bodo morale doplačati. Na isti način bo vodila centrala evidenco o cenah sladkorne pese (glede na vsebino sladkor, ja v pesi) in bo tudi te stroške za peso enakomerno razdelila med vse tvornice. Glede sladkorja je predvidena popolna centralizacija. Uredba daje prodajni centrali izključno pravico, da vrši ves promet ir. vso prodajo proizvodov sladkornih tvornic v naši državi in te proizvode prodaja v inozemstvo. Centrala bo ustanovila in vodila skladišča sladkorja v naši državi zaradi prodaje in držanja zalog. Kako daleč bo šla ta prisilna organizacija prodaje preko centrale, iz uredbe same ni razvidno, tako da za enkrat ni mogoče predvide. ti, v kakšni meri bodo tangirani interesi veletrgovine s sladkorjem. Končno predvideva uredba stroge kazni o;1 5000 do 500.000 din za one tvornice, ki bi iznesle sladkor v promet brez predhodnega naloga centrale aH bi prodajale sladkor po drugi ceni, nego bo določena. Finančni minister pa bo potrebi in po zaslišanju prodajne centrale določil prodajno ceno sladkorja v naši državi za posamezne vrste. Iz strogo centralističnega ustroja prodajne organizacije kakor tudi organizacije pridelovanja sladkorne pese ter sladkorne produkcije se da sklepati, da pri sestavi te uredbe niso upoštevali načela decentralizacije, ki je predvidena za novo ureditev naše države. Gradnja nove tvornice sladkorja O gradnji nove državne tvornice sladkorja se je v zadnjem času že mnogo razpravljalo. Načrt za novo tvornico je izšel iz vrst nekaterih narodnih poslancev, ki so se hoteli svojim srezom »oddolžiti« z gradnjo te tvornice. V polemiki, ki se je razvila o tem vprašanju, so delali propagando, da se zgradijo celo tri nove tvornice, in sicer v Šabcu, Loznici in Bjelini. Nasprotniki načrta pa so predvsem poudarjali, da je kapaciteta obstoječih tvornic zadostna in se le deloma izkorišča, vrhu tega pa znašajo investicijski stroški za eno samo novo tvornico okrog 100 milijonov din, v drugih produkcijskih panogah pa imamo nujnejše investicijske potrebe. Predlog za tri nove tvornice je bil seveda zavrnjen, vendar je prodrl predlog za tvornico v Šabcu. Uredba pooblašča finančnega ministra, da zgradi to tvornico, za kritje stroškov pa lahko najame posojilo 100 milijonov din pri državni Hipotekami banki. Posojilo se bo odplačevalo od čistega dobička tvornice; če bi bil pa ta čisti dobiček nezadosten, se bodo obroki plačali iz onega dela čistega dobička Državne hi-potekarne banke, ki pripada državi kot dohodek. Za gradnjo tvornice je predpisana carinska prostost pri uvozu strojev, aparatov, naprav in vsega materiala, ki je potreben za gradjo in za pričetek obratovanja tvornice. Kakor poroča »Jugoslovenski kurir«, bo imela nova državna tvornica letno produkcijsko kapaciteto 14.000 vagonov, letos pa je predvideno, da bo potrošnja dosegla 9000 vagonov. Sprememba poslovnika za kolodvorske restavracije kioske in trafike Generalna direkcija državnih železnic, je izdala spremembe in dopolnitve poslovnika k pravilniku o izdajanju v zakup restavracij, bifejev, kioskov, brivnic, menjalnic in ostalih prostorov na postajah državnih železnic. Te spremembe poslovnika so objavljene v »Službenih novinah« od 22. avgusta. Spremembe so v glavnem naslednje: Za bodoče se morajo natečaji za oddajo v zakup restavracij in bifejev ter drugih obratov prvega reda objavljati v dnevnem tisku najmanj 15 dni naprej (doslej je veljal rok 30 dni). Prodajanje časopisov na postajah Člen 5., ki je doslej določal, da se trafike in kioski za prodajo novin in knjig oddajajo prvenstveno železniškim invalidom, vdovam železničarjev z otroki in vojnim invalidom, ki imajo nepreskrbljene otroke in neznatne dohodke, se spremeni in se odslej glasi: Pravico prodajanja dopisnic, časopisov, knjig in ostalih publikacij na postajah, kjer je samostojna prodajalnica novin, oddaja vsaka direkcija na svojem področju turističnemu ali železničarskemu dobrodelnemu društvu. To društvo pa mora kot prodajalce zaposliti samo železniške in v pomanjkanju železniških tudi vojne invalide in njihove vdove, ter člane njihovih rodbin. Vzdrževanje prodajalnic, postavljanje novih ali preureditev že obstoječih, gre na breme društva, ki mu je dovoljena prodaja in se sme izvršiti samo po odobritvi direkcije. Na postajah, kjer ni samostojne prodajalnice novin, se lahko prodaja novin poveri zakupcu trafike. Določbe za ostale zakupnike S črtanjem člena 9. poslovnika se ukine dosedanji odbor za oeeno ponudb in prošenj zakupnikov pri generalni direkciji. O zakupih, ki spadajo v pristojnost generalne direkcije, pripravlja rešitev splošni oddelek generalne direkcije na predlog oblastne direkcije. O zakupih, o katerih odločajo oblastne direkcije, pa razpravlja komisija, ki jo določi splošni oddelek. Po novi stilizaciji člena 10. se zakupnina za restavracije na postajah v Beogradu, Zagrebu (gl. k.), Ljubljani (gl. k.), Zidanem mostu, Sarajevu, Subotici, Novem Sadu, Vinkovcih, Slavonskem Brodu, Nišu in Splitu pobira z udeležbo pri kosmatih dohodkih. Kdaj se bo uvedlo pobiranje zakupnine z udeležbo železniške uprave pri kosmatih dohodkih bo predpisal prometni minister. Poslovniku je dodana nadalje določba, da zakupec ne more zahtevati stanovanje v državnem poslopju; kjer pa je to mogoče, mu lahko železniška uprava daje v zakup stanovanje, in sicer za najemnino, ki bi jo plačal železniški uslužbenec. Železniška uprava daje zakupnikom pre- mog in razsvetljavo, če ima vse to na razpolago po zadovoljitvi lastnih potreb, po naslednji ceni: premog po lastni ceni s pribitkom 30°/o (doslej 10%) in razsvetljavo po lastni ceni s pribitkom 20% (doslej 10%). Nova je tudi določba, da sme en zakupnik imeti samo en obrat na državnih železnicah. Revizijo cenovnikov vrše odslej pristojne oblastne direkcije s • sodelovanjem organa generalne direkcije, po potrebi pa tudi na mestu samem in sicer tako, da prične veljavnost določenih cen 1. junija in 1. novembra vsakega leta. Aktivni železniški uslužbenci in člani njihovih rodbin imajo ob času potovanja v vseh žel. restavracijah in bifejih pravico do 40% popusta (doslej 50%), toda samo pri službenih potovanjih, pri zasebnih na 25% po cenovniku; kar pa ne velja za alkoholne pijače, mineralne vode in po novem besedilu člena 29. tudi ne za luksuzne predmete, kakor čokolado, kekse, slaščičarske izdelke, razne konzerve in južno sadje. Poštno osobje ambulantnih poštnih vozov ima, kakor doslej, popust 25% z gornjimi izjemami. Končno je nova določba, da mora biti na predmetih, ki se prodajajo v zavitkih, nalepljena etiketa z označbo cene in restavracije odnosno hotela. Prodaja pijač v odprtih čašah se sme dovoliti samo v pokritih in zaščitenih napravah, ali v čašah s pokrovom. Pivo se sme točiti iz aparata, kjer je voziček za to opremljen, vpričo potnikov pa se sme tudi pretakati v papirnate čaše pivo iz steklenic ter kava in mleko. Prvi nakupi hmelja v Savinjski dolini Kakor nam poročajo, je prišlo včeraj in predvčerajšnjim v žalskem okolišu do prvih nakupov letošnjega hmelja. Šlo je za tako zvane »vzorčne nakupe«, kakršni se izvrše vsako leto nekaj dni pred pričetkom redne nakupovalne sezone in ki obsegajo le manjše količine. Tudi letos je bilo na ta način prodanih le par bal, in sicer po ceni od 36 do 40 din. Ta cena še ni mero-dajna. ker se prava cena pokaže šele z začetkom nakupovanja v večjih množinah. Razni znaki kažejo, da bo cena višja ali pa vsaj enaka kakor pri teh vzorčnih nakupih. Kdaj se bo začela prava kupčija, se še ne ve, računajo pa, da se bo razvila s prihodnjim tednom, ko bo večina hmelja že obrana. _________ Gospodarska literatura Petelin-Horn: Praktična gospodarska znanja. Ljubljana 1939. Založila banovin-ska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani Pisatelja Petelin in Horn sta izdala kot pomožno učno knjigo za tretji razred osnovnih šol delo, ki vsebuje osnovne pojme o praktičnem gospodarstvu. Knjiga obsega 58 strani ta je razdeljena na tri dele: splošno gospodarski, poljedelski ta gospodinjski del. V prvem delo so navodila, kako naj se učenec obrne na pošti, na železnici, v hra- voznega reda itd. Ta del je tudi opremljen s številnimi pomožnimi slikami, ki nazorneje poučijo mladino v tej ali oni stvari iz praktičnega življenja. Drugi del, ld je posvečen poljedelstvu, nas najprej uvede v razne vrste zemlje: zvemo, po čem se loči glinasta zemlja od peščene, kakšna je apnena ta kakšna črna zemlja. Nato obravnava poljedelsko delo ta orodja, nego rastlin, gnojenje, krmljenje živali in podobno. Tretji del, ki je posvečen gospodinjstvu, bo vzbudil zanimanje zlasti med dekleti. V njem zvemo, kako se pravilno in s čim manjšo potrošnjo energije pospravljajo sobe, kako se zrači, čisti, pomiva ta pere, kako je treba likati perilo, se zaščititi pred molji ta slično. Knjiga pomeni pri nas prvi poizkus seznaniti šoloobvezno mladino z dnevnimi praktičnimi nalogami ta problemi iz vsakdanjega življenja. Zato bo služila marsikateremu vzgojitelju kot dober pripomoček pri delu za preusmeritev naše šole iz nepraktične suhoparne šole k delovni, za življenje usposabljajoči šoIL Dr. Vladimir Murko: Vrednostni papirji. Kaj je treba vedeti o njih. Ljubljana 1938. Univ. doc. dr. Murko je napisal knjigo o problemih, s katerimi se je že marsikdo hotel seznaniti, a doslej ni imel primernega informatorja. Knjiga dr. Murka bo to vrzel brez dvoma zamašila. Avtor v uvodni besedi najprej obsodi mrtvilo ta neza-nimanje, ki vlada pri nas za ta vprašanja. To nezanimanje je že često prineslo marsikomu, ki je pustil zastarati svoje dobitke ali pa ni pravočasno vnovčil svojih obveznic — občutno izgubo. V prvem poglavju nam avtor predoči, kaj so vrednostni papirji ta kakšne vrste poznamo. »Vrednostni papirji v najširšem smislu so listine, predstavljajoče neko pravico, ki jo je mogoče izvrševati le na pod stavi te listine.« Nato obdela avtor vrste listin z ozirom na osebo, ki jo izdaja (javni in zasebni papirji), z ozirom na valuto, po obliki (glavni ta postranski papirji); važna je razdelitev po značaju donosa, tu ločimo brezobrestne papirje, papirje s spremenljivim donosom (delnice) ta vrednostne papirje s stalno obrestno mero (obligacije, obveznice). V naslednjih poglavjih obravnava pisatelj vložne knjižice denarnih zavodov, emitiranje (izdajanje) vrednostnih papirjev, njih hrambo in uporabljanje, navodila za čitanje borznih tečajnic itd. Dodan je tudi zakon o nakupu in prodaji obveznic državnih posojil ter pregled pri nas najbolj razširjenih vrednostnih papirjev. Za vsakogar, ki se hoče pobliže seznaniti s to snovjo, bo knjiga dr. Murka brez dvoma važen pripomoček. Gospodarske vesti = Država prevzema radijski postaji v Beogradu ta Zagrebu. Na osnovi uredbe o odvzemanju emisijskih radijskih postaj od družb Radio d. d., Beograd, ta Radio d. d., Zagreb, je po beograjskih informacijah poštno ministrstvo že pričelo prevzemati obe postaji ta vse naprave. Izdano je naročilo, da se popiše vsa imovina. Prevzem bo trajal do konca avgusta tako da bosta obe postaji prešli v državno last v pričetku prihodnjega meseca. Po beograjskih informacijah bo obe postaji vodila posebna državna ustanova pod kontrolo poštnega ministrstva, ld bo oproščena predpisov zakona o državnem računovodstvu. ,— Novi investicijski načrti Jugočelika. Iz Beograda poročajo, da pripravlja državna družba Jugoslovenske jeklo (Jugo-čelik) načrt za razširjenje obstoječih podjetij ta za gradnjo novih obratov. Predvsem je v načrtu gradnja naprave za pridobivanje polkoksa iz lignita ta za gradnjo naprave za pridobivanje bencina Iz bituminoznih škriljevcev. V tej zvezi poročajo, da bo družba sklenila blagovni kredit v Nemčiji v višini 500 milijonov din, ki naj bi se izkoristil v petih letih. Kredit bi družba odplačevala po večini v blagu (železni rudi in železu). = Razširjenje kontrole uvoza. Poročali smo že, da se pripravlja razširjenje seznama blaga, ki se sme uvažati iz nekli-rtaških držav samo s predhodnim odobre-njem uvoznega odbora Narodne banke. Tozadevni odlog je finančni minister izdal te dni ta se kontrola uvoza razširja na naslednje uvozne predmete (v oklepajih številke carinike tarife): mast ta kostno olje ter ostale umetne masti za usnjarstvo (št. 68); ostala rastlinska olja (70); mastna olja (104); oljna kislina in ostale tekoče mastne kisline (107); sladkor (110); umetno maslo ali margarina (137); surova nafta ta ostanki od nafte (171»; parfumeri ja z etrom ali alkoholom (259); dišeče vode brez etra to alkohola (260); puder, rdečila, dišeče vode za barvanje in ostala kozmetična sredstva: antiseptične ustne vode, zobni praški to zobna pasta (261); preja od česane volne (311); izdelki iz krzna (383); papir za tiskanje, risanje to pisanje (445); transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji to elektrode (664). = Kako je z načrtom uredbe o zavarovanju obrtnikov. Prejšnjo soboto smo pri. nesli zagrebško informacijo, ld pravi, da so na merodajnih mestih odločili, naj se izdela nov načrt uredbe o socialnem zavarovanju obrtnikov, ker sedanji načrt ni primeren, in da je bilo delo poverjeno strokovnjaku za socialno zavarovanje v Zagrebu, ki po mišljenju obrtniških organizacij nudi zadostne garancije, da bo sestavil načrt uredbe v skladu z razmerami v našem obrtništvu ta s potrebami socialne-nega zavarovanja. Končno smo poročali, da so v ta namen pričele obrtniške organizacije zbirati potrebne podatke o delovanju in življenju naših obrtnikov, na podlagi katerih naj bi se izdelal nov načrt. Glede na to vest, ki je bila objavljena v številnih jugoslovenskih listih, je trgovin, sko ministrstvo izdalo naslednje sporočilo: Ministrstvo je opazilo, da so nekateri listi prinesli vest. da je treba odkloniti načrt uredbe za zavarovanje obrtnikov, ker ne zadovoljuje obrtniškega stanu zlasti glede višine rent, to da bodo izdelali nov načrt strokovnjaki za socialno zavarovanje v Zagrebu. Ta vest pa ni točna. Obstoječi načrt, ki ga je izdelalo ministrstvo ob sodelovanju zavarovalnih strokov, njakov, je bil predmet razprave na konferenci Obrtniške zbornice v Beogradu dne 28. februarja to 1. marca letos. Ta konferenca je načrt je sprejela in pristavila k njemu nekatere načelne pripombe glede ublažitve bremena socialnega zavarovanja z namenom, da se ugodnosti zavarovanja v prvi vrsti naklonijo najbolj revnim pripadnikom obrtniškega stanu. Predvsem je konferenca poudarila željo, naj bi država zavarovanje. NadaJjna dela za končno redakcijo uredbe o zavarovanju bo vodilo ministrstvo na podlagi že izdelanega na. črta, pri katerem se bodo po možnosti upoštevale tudi želje obrtniškega stanu. = Kamorkoli posežemo, povsod naletimo na nedostatke. Tako je tudi z našim seme-nogojstvom. Mnogi naši kmetovalci ne vedo, katere poljske rastline se najbolje raz-vijaja v naši zemlji in kaj vse bi se lahko še doseglo, če bi se vsak kmetovalec zanimal za semenogojstvo. Umni kmetovalci bodo imeli na letošnjem jesenskem velesej-mu v Ljubljani najboljšo priliko, da se po-uče o velikih koristih smotrnega semeno-gojstva. Vse, kar morajo vedeti, bodo lahko videli na razstavljenih semenih, pa tudi na slikah to fotografijah. (—) = Gradbena dela. Banska uprava dravske banovine je razpisala licitacijo za gradnjo carinskega oddelka v Gornji Vi-žingi (proračun 500.000 din) in licitacijo za položitev vodovodnih cevi za vodovod Ko-krica—Bobovec—Mlaka (proračun 270.000 din). = »Več mleka, več zdravja« je geslo dvanajste gospodinjske razstave na vele-sejmu. Mleko Je eno najvažnejših živil v gospodinjstvu, je važno za doraščajočo mladino prav tako kakor za mnoge težko bolne. Razstava bo pokazala, kje so vzroki našega prenizkega konzuma mleka. Kolikor so temu krive gospodinje, hočejo po-greške same popraviti, kolikor pa je krivda v socialnih prilikah, zahtevajo, da se te zboljšajo, kajti greh je, ako Je le en sam otrok med nami, ki mora stradati mleka. Razstava bo nadvse poučna to zanimiva. = praški jesenski velesejem bo otvor-jen v običajnem obsegu od 3. do 10. septembra ter bo nudil industrijsko sliko eks-portne kapacitete češke to Moravske. Industrija češke to Moravske, ki je vedno na vseh svetovnih trgih igrala važno vlogo, pričakuje tudi sedaj velik dotok svojih inozemskih strank to prijateljev, če je v zadnjem času zaradi sprememb na češkem nastal tudi zastoj v dosedanjih trgovskih poslih med proizvajalci Protektorata in inozemskimi odjemalci, nudi ravno jesenski velesejem najboljšo priliko, da se trgovski stiki ponovno navežejo to utrdijo v obojestransko korist. Pristojne nemške oblasti so odobrile za potovanje v Protek. torat češke to Moravske ob priliki praškega mednarodnega velesejma posebne olajšave. Propustnice izda nemški konzulat v Ljubljani na podlagi sejmske legitimacije, ki se dobi pri »Putniku«. (—) ~ Dobave. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 24 t m ponudbe za dobavo manesmanovib jeklenih cevi. — Štab mornarice v Zemunu sprejema do 25. t m ponudbe za" dobavo svinčenih akumulatorskih baterij, pisanega bombaža za čiščenje, do 29. t m za dobavo svinčenih akumulatorskih baterij za avtomobile, do 1. septembra za dobavo zakovic. do 5. septembra pa za dobavo šipk in žic za avtogensko varjenje. — Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 25. t m ponudbe za dobavo koles za jamske vozičke, do 1. septembra pa za dobavo računskega stroja. ~ Licitacije. Pri upravi vojno-tehnič-nega zavoda v Kragujevcu bodo naslednje licitacije: 30. t m za dobavo belega kavčuka in libel, 31. t. m za dobavo vijakov in žebljev. 4. septembra za dobavo libel in belega kavčuka, glav za stezanje zama-škov, raznih olj in mazil, 5. septembra za dobavo šamotnega materiala, impregni-ranega platna, usnja (blank). 7. septembra pičnega olja, 9. septembra za dobavo strojev, 13. septembra za dobavo pil, 26. t m pa bo licitacija za dobavo detonatorjev. — Direkcija drž. železnic v Ljubljani (ekonomski oddelek) razpisuje za 2. september ofertno licitacijo za dobavo kositra v blokih v zameno za pepel in slako od bele kovine, 5. septembra pa bo licitacija za dobavo posteljnine (odej, rjuh, podglav-nikov, prevlek za podglavnike, brisač itd.). Borze 23. avgusta. Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 35, v Beogradu pa so po zadnji okrepitvi zopet popustili in so bili zaključeni po 33.15. Na svobodnem deviznem trgu notirajo angleški funti, kakor doslej 258. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tendenci nudila po 465 (v Beogradu je bil promet po 465.50), Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo danes zaključkov. DEVTZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 205.65 — 208.85, Pariz 116.12 — 118.42, New York 4375.50 — 4435.50, Curih 995 — 1005, Milan 231.45 — 234.55. Praga 149.75 — 151.25, Amsterdam 2352 - 2390, Berlin 1764.82 — 1782.58. Bruselj 744.25 — 756.25. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.84 — 147.14, New York 5459.66 — 5519.66, Curih 1239.87 — 1249.87, Bruselj 927.96 — 939.96. Curih. Beograd 10, Pariz 117275, London 20.7250. New York 442.75, Bruselj 74.75, Milan 23.30, Amsterdam 237.37, Berlin 177.37, Stockholm 106.85, Oslo 104.1250, Kobenhavn 92.5250, Sofija 5.40, Praga 15.05, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465 den., 6«/« begluške 87 — 87.75, 6«/« šumske 80 — 82, 6"/o dalm agrarne 82.50 bl., 7«/0 stabiliz. 100.50 den., 7°/0 invest. 100.50 — 10150, 7% Seligman 100.50 den., 7«/, Blair 94.50 den., 8«/„ Blair 102 den.; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 206 den., Trboveljska 174 — 175, Gut-mann 51 bl., šečerana Osijek 80 den., Osiječka Ijevaonica 153 bl., Jadranska 320 den. Beograd. Vojna škoda 465.25 — 465 75 (465.25 — 465.50), 4% severne agrarne 58.25 den., 6«/0 begluške 87 — 87.50, 6«/» dalm agrarne 82.75 — 83.25 (83). 6% šumske 81 — 82.50 (82), 8% Blair 94.50 den. Blagovna tržišča »1TO -j- Novosadska blagovna borza (23. L m.). Tendenca nesprem Pšenica: stara (78/79 kg) baška sremska slavonska 147 - 149* iužnoban 146—149 Rž: baška nova 140 — 142.50. Ječmen: baški, sremski, novi 124 — 126. Koruza: baška in pariteta In-djija 117 — 118. Moka: baška in banatska »0g« to »Ogg« 230 — 240: »2« 210 — 220; »5« 190 — 200: »6« 170 do 180; »7« 145 — 155; »8« 117.50 do 122 50. fiZol: baški, sremski beli, brez vreč novi 265 267.50. Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski v jutastih vrečah 102 — 104; v banatski, v jutastih vrečah 100 - 102. -f Budim peš tanska termlnska borza (23. t. m.): Tendenca popuščajoča. Koruza: za sept 18.83 — 18.85. Kdo zažiga v Zgornjem Pleterju? Zločinec je bil na delu zapored dve noči Ptuj, 23. avgusta V Zgornjem Pleterju je v petek ponoči ob pol 23. uri začela goreti kopica slame na dvorišču posestnika Jožeta Rajha. Ogenj je naglo zavzel velik obseg. Poleg Rajho-vih poslopij so bila brž nato v ognju tudi poslopja sosedov Antona Zafošnika in Ivana Kovačiča. Le hitri pomoči gasilcev se je zahvaliti, da ni zgorelo tudi poslopje Ma rije Peršulove. ki stoji tik navedenih. Istočasno je začela goreti v gornjem de lu vasi kopica slame, stoječa tik gospodarskega poslopja posestnice Jere Dolenčeve. Tu so ogenj vaščani pogasili in tako obvarovali posestnico večje nesreče. Pogorel-cem so pogorela vsa gospodarska poslopja, orodje, vsa krma in slama, Jožetu Rajhu tudi 3 svinje in vse kokoši. Visoki plameni so grozili uničiti vso vas, vendar so prihiteli na pomoč gasilci iz Apač, Sv. Lovrenca in iz Mihove. Vneto so se lotili gašenja in so ogenj z velikim trudom omejili in zadušili. Škodo so ocenili na 100.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. 2e takoj naslednjo noč od sobote na nedeljo ob 2. zjutraj je spet začela goreti kopica tik gospodarskega poslopja, prav Uspel sokolski nastop v Velenju Velenje, 21. avgusta V nedeljo 20. t m. je velenjski Sokol po. kazal javnosti sadove to uspehe svojega dela v telovadnici. Nebo, ki se je dopoldne kremžilo in ni obetalo nič dobrega, se je popoldne razjasnilo in pregnalo oblake — v veselje domačinom to vsem, ki so nameravali na sokolsko prireditev v Velenje. S popoldanskimi vlaki so prišli mnogi prijatelji velenjskega društva: iz Savinjske, Mislinjske doline, največ pa je seveda bilo občinstva iz šaleške doline. Telovadišče je bilo lepo okrašeno to pripravljeno za prireditev. Ko so ob zvokih Rudarske godbe prikorakali sokolski od. delki na telovadišče, so izvršili pozdrav državni zastavi, nato pa je povzel besedo starosta br. Kurnik to z njemu lastnim zanosom slavil moč sokolstva to slovanstva ter poudarjal važnost narodnega dela, ki ga v teh mračnih dneh opravlja sokolstvo. Po govoru se je razvijal telovadni spored. Nastopilo je večinoma domače članstvo, ki je od lanskega nastopa pokazalo precejšen napredek. Ugajala je posebno 4. točka »Pomlad«, ki jo je izvedel ženski naraščaj, živahno pozdravljena je bila tudi vzorna vrsta iz Celja pod vodstvom starega šale. škega prijatelja to priznanega olimpijca br. Grilca Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo odličnim produkcijam te vrste na orodju. Ves spored je obsegal 10 točk to je bil izveden prav dobro. Lepo sokolsko popoldne je zaključila dobro obiska, na zabava na prostornem vrtu Rudarskega doma. ista, katero so bili prejšnjo noč rešili. Kopica je sicer zgorela, poslopje pa je bilo k sreči obvarovano. V istem času je začela goreti tudi tako imenovana Rajhova koča, ki je kakih 100 m oddaljena od imenovanih posestev. Zgorela je do kraja. Prebivalstvo je razburjeno in se v strahu vprašuje, kdo požiga. Sodijo, da je požigalec človek, ki se mu obeta po požigu zaslužek, morda tesar, zidar ali kaj podobnega. Orožniki so uvedli strogo preiskavo. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. R E I N IN DRUG Zagreb, gajev a 7. ILICA 15. obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda 38. kola državne razredne loterije so bili izžrebani sledeči dobitki: DIN 100.000.— št. 86834 94575 kup. pri nas DIN 60.000.— št. 8S519 DIN 50.000.— št. 46071 78849 kup. pri nas DIN 24.000.— št. 2721 48588 DIN 20.000.— št. 84517 DIN 12.000.— št. 29616 66784 68529 88873 DIN 10.000.— št. 7845 36783 52177 44727 89628 99439 PO DIN 8.000.— 484 696 10879 21435 2S787 26001 32521 38609 42997 50267 52086 67525 76629 PO DIN 6.000.— 7900 12082 22625 23629 27522 60476 61688 65796 86975 90189 92903 99080 PO DIN 5.000.— 1522 1723 5626 21710 22486 26956 32687 32888 40046 42223 42954 56289 61534 62042 72576 79511 PO DIN 4.000.— 865 2313 4120 8584 37292 38781 42333 46649 50007 52951 54292 57302 64820 65798 66531 72272 72355 86610 89591 93398 99513 Bazen tega je bilo izžrebanih še 1300 številk dobitkov po din 1.000—. Prihodnje žrebanje bo dne 24. t m. Popolno uradno listo dobitkov, izdano in Kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, oočljemo vsakomur na zabtevo. Za pravilnost številk, zaradi telefonskega prenosa tvrdka A. Rcin to drug ne nosi odgovornosti. Nemški pontonski most čez Vislo Te dni je bil izročen prometa p on tonski most, ki so ga zgradili Nemci za promet čez Vislo. Most veže naselji Rothebne in Kasemark in predstavlja direktno zvezo med Gdanskom in Vzhodno Prusijo Sol na nepravem mestu Kako nastanejo nevarna nakopičevanja vode v tkiva Pri nekih boleznih srca in krvnega obtoka, pri revmatičnih obolenjih in vnetjih, dobimo v telesnih stanicah sol, točneje povedano natrij in klor, ki ne spadata tja. Pogostoma se druži ta motnja v presnovi z nakopičen jem vode v tkivu ter oteka-njem nog in rok. Kaj se je kemično tu zgodilo, so dognali s poskusi. Pri opazovanju morskih alg so ugotovili, da imajo te rastline, ki žive v slani vodi, v svojih stanicah sicer večje množine kalija, a le neznatne sledove natrija. Stani, ce teh alg se torej lahko zaprejo za natrij, nasprotno pa si nabirajo življenjsko važni kalij. Ta pojav bije vsem zakonom o osmozi in difuziji v obraz, kajti po teh j zakonih bi se morala skozi stanično steno \ vršiti počasna izmenjava. Tu pa gre očitno j ze, neko posebno lastnost stanic, kajti ne- kaj podobnega opazujemo lahko prt ljudeh. Telesne Staniče vsebujejo določene množine kalija, fosforne kisline in magnezija, v krvi pa dobimo namesto tega natrij, klor in kalcij. Normalno pa ni izmenjave med temi snovmi. Drugače je z bolnim organizmom. Po bakterijskih strupih, srčni slabosti in drugih vzrokih se stanice lahko okvarijo in potem se začne nezaže-ljeno romanje zgoraj navedenih kovin in snovi. Kalij pride s fosforno kislino v kri in ta ga izloči iz telesa, sol se pa razširi v stanice. Ker ima natrij lastnost, da vleče vodo nase, se stanice vrhu tega napolnijo še z vodo in otečejo. Tako nastajajo zelo nevarna nakopičenja vode v tkivu. Novo civilno letališče v Varšavi Gradili ga bodo štiri leta, stroški znašajo 41 milijonov zlotov Nagel razvoj poljskega civilnega letal- . stva je dal Varšavi pobudo za zgraditev novega aerodroma. Dosedanje letališče se je izkazalo za premajhno. Bodoči civilni aerodrom pri Varšavi bo v Goclaveku, predmestju poljske prestolnice. Gradbena in druga dela bodo trajala predvidoma štiri leta, stroški pa so preračunani na 41 milijonov zlotov. Poleg aerodroma bodo zgradili tudi razkošen hotel za potnike. Letališče bo imelo posebne priprave za nočno pristajanje letal. Seveda bodo graditelji posikrbeli tudi za dobre in hitre zveze z mestom, čez Vislo bodo zgradili v ta namen poseben most, ki bo spajal Goclavek z južnim cte. lom Varšave. Potnikom bodo na razpolago številne tramvajske proge. Poljski Esti pišejo, da ne bo varšavski aerodrom niti malo zaostajal za sodobnimi letališči v drugih državah. Japonska milijonska mesta čez trideset let bo Japonska imela sto milijonov ljudi Po zadnjem štetju je znašalo število japonskega prebivalstva brez prekomorskih posesti dne 1. oktobra predlanskega leta 71.252.800 duš. Posebno značilno je, da je živelo 35.2 odstotka tega prebivalstva, to je 25,109.400 ljudi v mestih. Prava Japonska ima 33 mest po več nego 100.000 prebivalcev, štiri mesta je šteti med milijonska mesta, če vštejemo tudi predmestja. Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijete! Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate (Haden&ko ti sto z rdečimi srci, našo najboljšo mineralno vodo, izrecno v originalnih steklenicah! Na čelu je Tokijo s 6,274.000 prebivalcev, sledijo 'Osaka s 3,213.000 duš, Nagoja (1,186.000), Kioto (1,133.900), dočim šteje naslednje največje mesto, Kobe, 964.000 duš. To velja za stanje pred poldrugim letom. V zadnjih letih je število japonskega prebivalstva naraščalo letno povprečno za milijon, to naraščanje pa relativno nazaduje, čeprav za sedaj v neznatni meri. Z upoštevanjem te okoliščine so izračunali, da bo prava Japonska čez kakšnih 30 let štela 100 milijonov prebivalcev. Petrolej pri Brnu? V okolici Brna na Moravskem vrtajo zadnje čase v zemljo, da M odkrili izvir, ke nafte. Vzhodno od Brna so strokovnjaki ugotovili ležišča petrolejskih vrelcev, katerih donos cenijo na 140 tisoč cistern. Ko bo žetev pod streho, se bodo vrtalna dela pospešila z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Chamberlainovo letalo se {e razbilo Pred kakšnimi desetimi dnevi je moralo v bližini Belforta zasilno pristati angleško letalo tipa Lockhead D 14. Aeroplan je v zadnjem času prevažal potnike na progi London—Curih. Zasilni pristanek je letalo tako poškodoval, da ni več porabno za polete. Pri padcu na zemljo je letalo zgorelo. Prtljaga in pošta sta bili uničeni, potniki pa so se rešili samo s strahom. Kakor poroča zdaj »Manchester Guar. dian«, je bilo letalo, ki se je razbilo, tisti aeroplan. s katerim se je vozil Chamberlain lani v septembru na konferenco štirih državnikov v Monakovo. Ko je torej izgubil veljavo monakovski pakt, je vzelo slovo tudi letalo, ki je pripeljalo Chamberlaina v Nemčija Huda nesreča pri prevozu s čolnom Na Dunavu v bližini Braile se je primerila te dni huda nesreča. Zvečer se je hotelo odpeljati s čolnom, iz Braile 20 oseb, ki so vstopile, nakar je čolnar odrinil od brega. Ko je biLo vozilo sredi reke, pa je zaradi neveščega manevriranja pri srečanju z neko policijsko patruljo na vodi prišlo do trčenja. Vseh dvajset potnikov je padlo v vodo. Nastal je velik vik in krik, na katerega so prihitele ponesrečencem na pomoč stražne ladje. Toda kljub temu so rešili samo petnajst ljudi. Pet potnikov je našlo hladno smrt v valovih reke. Eva Curie — vitez častne legije Francoska raziskovalka EJva Curie, hči soodkriteljice radia, ki si je stekla velike zasluge za znanost ne samo kot žena prof. Jolliota, marveč je tudi izpričala lepo pisateljsko nadarjenost s knjigo o svoji materi, je bala odlikovana z redom Častne legije. Letos v marcu je Eva Curie obiskala Ameriko, kjer je imela niz predavanj o svojih slavnih roditeljih. Primankljaj newyorške razstave Konzorcij svetovne razstave v Newyorku je prišel v plačilne stiske in je moral ustaviti plačila terjatev. Dolgovi, razstave znašajo danes okoli šest milijonov dolarjev. Konzorcij se nadeja, da mu bo mogoče skleniti posojilo, s katerim bo poravnal svoje obveznosti. „Tarzan" se je vnovič oženil Filmski igralec in znani plavač John Weissmtiller, znan po moški vlogi iz filma o Tarzanu, se je oženil s plesalko Bercyl Daootovo. Njegova prejšnja žena je bila filmska igralka Marija Luppe Velezova, grožnje z ločitvijo Mož ustrelil svojo ženo V Curihu se je odigrala proSi petek neobičajna zakonska tragedija. Njena žrtev je postala Herta Walter hči znanega dirigenta, ki je bila omožena s filmskim podjetnikom arhitektom Neppachom. Zakonca sta se mudila zadnji čas v Curihu in v petek sta se sprla, zaradi česar je žena zagrozila možu, da bo zahtevala ločitev zakona. Po tej grožnji je segel Izginila sta brez Sledu • • • Neppach po orožju in je oddal dva strela. Druga krogla je položila ženo na tla. Po tem umoru je Neppach izvršil samomor. Neppach je v Curihu pripravljal film »Vita mala« po znanem Knittlovem ro. manu, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Oče ustreljene žene Bruno Wal-ter je bil za 21. avgusta povabljen v Curih, kjer bi bil moral dirigirati koncert v okviru glasbenih svečanosti v Luzernu. Pod vtisom tragičnega dogodka je prosil Artura Toscaninija, naj prevzame on njegovo dolžnost, kar je slednji takoj storil. Dolga ločitvena pravda Ameriški farmar James Hershey iz Fi-ladelfije je pred dvajsetimi leti naperil proti svoji ženi tožbo za ločitev zakona. Tožbo je utemeljeval z ženino prepirlji-vostjo in neznosnostjo. Skoro dvajset let je tožba ležala na sodišču in počivala v arhivu, ker je bilo premalo »dokazov«. Zdaj so dokazi podkrepljeni in sodišče je izreklo ločitev po ženini krivdi Železniška zveza med Evropo in Malo Azijo Rumunski »Timpulc poroča, da ae tur. fike Oblasti v Ankari pogajajo z neko angleško inženirsko komisijo, ki študira vprašanje modernizacije turških pristanišč. Gre za ureditev železniškega vprašanja preko Bospora, Inženirji so izdelan načrt trajekta, k) naj bi oskrboval prevoz vlakov s postaje SirketjdL, ld je končna postaja orient-ekspresa na postajo Haidar paša, ki je irfiodiščna postaja tauruškega ekspressa na maloazijskem ozemlju. Ce se bo ta načrt uresničil, bo dobOa Evropa direktno zvezo z Malo Azijo. Spomenik prvi angleški žrtvi v svetovni vojni Na Mons Belgiumu ao odkrili spomenik na mestu, kjer je 22. avgusta 1914. padel prvi angleški vojak v svetovni vojni. Tam je eskadron Irskih dragoncev napadel četo nemških ulancev. Odkritju spomenika so prisostvovali predstavniki belgijskih civilnih in vojaških oblasti ter delegacija britskih vojnih veteranov. Avtomatično krmljenje živali Ameriški inženir Sweeny iz Freeporta je skonstruiral krmilno napravo, ki v odsotnosti domačih kamo nakrmi živino ob določenem času. Krmilna, naprava je v zvezi z električno uro in odpre zaklopko kadar udari ura. Celo psi čuvaji dobe na ta način ob svojem času hrano in vodo. Deveto leto Angleški princesi Elizabeta in Margarete Rosč. Slednja je obhajala v Balmorala te dni svoj deveti rojstni dan Kleopatra nI bila lepa? Odkritja arheologov v Denderi nasprotujejo zgodovinskim opisom Ali ni čudno, da se danes, 2000 let po smrti Kleopatre arheologi bavijo z vprfu šanjem, je li bila egiptska kraljica Kleopatra res tako lepa, kakor sporoča zgodovina? Stari pisci omenjajo lepoto Kleopatre kot nekaj posebnega in nedosegljivega. Njeni čari so bili baje neodoljivi. Posebno Plutarh ne štedi s priznanjem lepote, kadar nanese beseda o tej ženski. Res se zdi, da Kleopatra ni bila navadna ženska, kar sodijo posebno po tem, da je znala pritegniti Antonija in Cezarja. Toda starinoslovcl. ki odkopavajo starine v Aleksandri ji ln okolici, prihajajo v zad- njem času do zaključkov, ki ne poveličujejo posebno Kleopatrine lepote. Pravijo, da je Kleopatrina resnična lepota daleč zaostajala za tem, kar pišejo zgodovinske knjige ... V svetišču pri Denderi so nedavno odkrili relief, ki kaže Kleopatro z nenavadno dolgim nosom in šiljasto brado. Nos in brada sta dajali obrazu egiptske kraljic« nelep in vladoželjen izraz. Iz tega sklepajo, da je moral imeti Cezar, ko je snubil Kleopatro za ženo, slab okus, ali pa je bila Kleopatra tako pretkana, da je diktatorja omrežila z drugimi svojimi čari. »Squalus« bo kmalu na površini Prošli teden so bili Američani marljivo na delu, da bi dvignili potopljeno podmornico »Squalus«. Doslej se je reševalcem posrečilo zavleči ladjo kakšnih deset kilometrov daleč. Potopljena podmornica le. ži samo 30 do 40 m pod vodno površino tn je oddaljena največ štirinajst kilometrov od potrsmoutskega pristanišča. Podmornico kani jo zavleči z vlačilci do pristaniškega doka. Sele tam jo bodo potegnili iz vode. Trd kakor diamant Diamant, najtrša snov, ki jo poznamo na svetu, je pomagala ameriškim izumL teljem do nove kovinske zlitine, ki je mnogo cenejša od diamanta, pri tem pa je za malenkost (0.2 odstotka) mehkejša od diamanta- Gre za zlitino iz volframa, titanija in nekih drugih snovi, ki se pomešajo z niklom in grafitom. Ta zlitina se je posrečila ameriškima kemikoma Mc Kenni in Smithu. Po svoji odpornosti pre. sega karborund in bo lahko rabila za rezanje najtršega jekla. INSERIRAJTE V »JUTRU"* Napori za dvig podmornice „Squafas" Dosedanji napori sa dvig ameriške podmornice »Squatuse imajo popoln uspeh. Ladfa teži samo ie 40 m pod morsko gladom SUka l"-ilr-rnTjr reševalne ladje! 13 tisoč jajec se je razbilo Na dunajski Landstrasse se je primeril proti koncu minulega tedna karambol med i dvema tovornima avtomobiloma. Eno iz- \ med vozil je vozilo 13 tisoč jajec, ki so se i pri nesreči razbila do zadnjega. | Od Shakespearea do JOycea Poljski anglist Stanislav Helsztynski je v Varšavi izdal knjigo pod gornjim naslovom Knjiga obsega 35 poglavij iz angleške književnosti Pisatelj je med drugim obdelal problem Hamleta, lady Mac-beth, pesnika Miltona, Byrona. Thomso-na, Stevensona, Galsworthyja, Whitmana, 0'Neilla, Pearl Buckovo, Joycea in druge glavne predstavnike velik obritanske in ameriške književnosti. Aleksander Loeb (na sliki) in Dick Deckev sta se podala iz Amerike čez Atlantik z »Ryan«, toda nista prispela na cilj. Požrlo ju je neskončno morje *., Gospodinjo je zaklal Ostuden roparski umor lažnivega jedjavca Nemški listi poročajo o zverinskem umoru, ki se je primeril pred dnevi v Mo-nakovem, kjer se je 14. avgusta nastanil pri družini Peiss pet in dvajset letna. Wolf_ gang Schulze iz Lipskega. Schulze je močno jecljal in je povedal, da je dobil to napako pred letom dni, ko so ga v Sudetih udarili s kopitom puške po glavi Seveda pa si je to izmislil samo zato, da bi mu bili stanodajalci bolj naklonjeni Ko se je te dni vrnil mož 371etne Katarine Peissove z dela, se mu je čudno zdelo, da mu ne pride na trkanje nihče od. pret. Kmalu nato je srečal Schulze ja, ki ga je vprašal, kje je njegova, žena. Jeo- Ijavec je rekel, da je šla z doma najbrže v trgovino. Ko je pozneje vlomil v stanovanje, pa je Peiss našel svojo ženo mrtvo v mlaki krvi Imela je več vbodljajev z nožem. Ker je Schulze izginil iz stanovanja, je takoj postal sumljiv zaradi umora. Po zločinu je jecljavec vlomil v vse omare in mize, pobral iz njih vrednostne predmete in izginil Pri razbojništvu se je tudi porezal na rokah, potem pa je imel še dovolj drznosti, da se je okrvavljen vozil v tramvaju. Dal si je obvezati rane in se na. potil peš proti dolini Izare, kjer ao ga prijeli Zločinec priznava dejanje in pravi, da je iztršfl wwf ANEKDOTA Francoska pevka Zofija Arnoukkrva je bila znana po svojih ostrih in zasoljenih odgovoril. Nekoč ji je neka lepa, toda puhla tovarišica očitala množico njenih ljubčkov in častilcev. Aroouldova je nekaj časa poslušala, potem pa dejala: »Draga moja, povedati vam moram, da se na tem žal ne da nič spremeniti. Pač: poskusite si jih osvojiti vi — potem bom imela jaz mir pred njimi...« VSAK DAN ENA »Povejte mi, kje bi tu blizu dobil malo sena za lačnega konja?« X>Bverybod5ia vveek^jK), M. BRAND Sest zlatih angelov Roman 9 »Ne, ne zaradi tega. Tudi Bog ve kako izredno lepa ni bila, še davno ne blesteča lepotica kakcr na primer Leslie Carton — vse je uilo v tem, da je bila zmerom tako vesela. — Tako radostno je znala pogledati človeka in tako smešno je gibala z rokami, da vas ni smeh kratko in malo nikoli minil.« »To je res dar, ki dela tistega, kdor ga ima, povsod priljubljenega«, je Ryder odvrnil in skrivaj pogledal strica. Ta se je bil menda zdramil iz svoje tope zamišljenosti in mu je pokimal, kakor da bi ga hotel izpodbuditi. »Dorritt je imela kostanjeve lase«, je Eliza Du-rante vneto nadaljevala; »kadar jih je gladko počesala nazaj, je nalikovala ponosni, nepristopni plemkinji, če jih je pa spet zrahljala, je bila naslednjo minuto podobna razposajeni žabi. Časih jo je hotelo biti kar konec, ko se je smejala svojim lastnim burkastim domislekom.« »In je kar mahoma izginila?« »Ali ni strasno? — Nekega večera se je hotela po gledališču sniti s Petrom Brantom in še nekaterimi drugimi iz svoje družbe, pa je kratko in malo ni bilo na določeni kraj. — Od tistih dob je ni nihče več videl ali slišal o nji. — Sicer pa, Leslie Carton stanuje zdaj v isti sobi, ki jo je prej imela Dorrit — kaj ne, kako čudno naključje?« »To je res čudno«, je zamišljeno rekel Ryder. »Nič bolj čudno kakor to, da sedim jaz nocoj s prijatelji Dorrite Innis — tako se je namreč pisala«, je rekla Leslie Carton in se pridružila pogovoru. »Seveda so jo iskali, kaj ne?« je vprašal Ryder. »Njeni znanci so prevrnili nebesa in pekel — posebno vaš stric«, je Leslie Carton odgovorila, »a vse je bilo zaman. — Mislim, da vam ta pomenek ni prijeten?« »Ali me imate za romantičnega in sentimentalnega?« »Ne bolj, kot se ujema z vašimi leti«, je odgovorila z drobnim nasmeškom. »A tudi tega se bom moral še odvaditi, kajti v New Yorku nima človek s takšnimi lastnostmi kaj početi.« »Mar si jih ohranite — če morete.« Razburjeni glas Erika Claussena je zdaj prevpil vse druge pomenke. »Pet tisoč dolarjev, sedem proti eni, sem postavil na tega konja!« je kričal. »Upam, da je bil denar izposojen, kakor zmerom?« se je suho oglasil Hickey. Besnost je Claussena malone vrgla s stola. »Menim, da je izposojen denar enako dober ka-cor vsak drug«, je dejala grofica Lalo, »seveda, če ga ne izgubiš.« »Ti si pač kvečjemu pri draguljarju izgubila kaj denarja«, je zaklicala Elizabeta Claussen. »Za dragulje trosim zelo malo«, je pikro odvrnila grofica. »Nji tega ni treba — če veste, kaj mislim s tem«, je Jimmy Hickey, hudobno kakor zmerom, končal prepir. Zdaj je jel Porter Brant govoriti o svojem velikem superfilmu, ki ga je pripravljal, in Sydney Galloway mu je pobožno visela z očmi na ustnicah. Po njegovem mnenju je bila beseda do dna pokvarila ameriški film — dialogi brez konca in kraja razblijajo vsako napetost, vsakršno ubranost. Prav v tem, da je bil nem, sta bila nekdaj veličina in bistvo filma... »Ali tvoj ravnatelj res hoče, da naj to pot Leslie Carton igra glavno vlogo?« je vprašala Marlena Sutherland. »Seveda, pa je odbila.« »Kaj se ji plača ni zdela dovolj visoka?« »Narobe«, je odgovorila Leslie Carton, bila je celo nenavadno visoka, a zato so hoteli skopariti pri obleki — igrala naj bi tako rekoč brez vsega.« Vsa družba se je zasmejala. »Potem gre menda za kak film z Južnega morja?« je rekel Ryder. »Le poglej si ga, Leslie — pošteno je ogorčen, da so mogli pričakovati od tebe kaj takega. — Pazi se, dete, ta čisti mladenič ti utegne postati nevaren!« Ryder je čutil, kako ga je Leslie pogledala — zardela je bila do las. Hickeyevo roganje mu ni šlo prav nič do živega, da, skoraj blagoslavljal je strupenca, kajti njegovi zlobni pripombi je bil dolžnik za spoznanje, da se Leslie Carton le iz družabne razumnosti ne upre lahkomiselnemu govorjenju ostalih. Ta mah je pristopil k domačinu sluga in mu tiho nekaj povedal. Ker je bila večerja tako in tako končana, je Leggett vstal, rekoč: »Ne zamerite, da vas pustim same — človek, ki mi prinaša odkritje o nekom izmed vas, že čaka v moji delovni sobi.« Gostje so vstali. Leggett se je oprl s konci prstov ob mizni rob ter jim drugemu za drugim zvedavo pogledal v obraze. »Tako dobro kakor pri Luigiju Ravenni sicer nismo jedli«, je potem smehljaje se nadaljeval, »a nemara bo zogdba, ki vam jo kmalu povem za poslastico, nekoliko izravnala razliko, saj vemo, da je škodoželjnost najčistejša radost na svetu. — Ra-»enna, bodi tako dober in nadomestuj me ta čas pri gospodih, ti, Elizabeta, pa prevzemi isti posel pri gospeh — jeli?... S teboj, Charles, bi rad poprej še nekaj govoril.« Vkljub napetosti, ki je vidno ležala nad družbo, se je razposajena zabava mirno nadaljevala. Ko je Ryder odhajal za stricem, je slišal Jimmyja Hickeya, kako je dejal: »Nedvomno je njegova puščica namenjena meni — a kaj mi je mar, ko mi je škandal to, kar je ribi voda? Pravijo, da močerada z ognjem ne umoriš!« Zunaj je Leggett obstal — lica so mu bila rdeča od vina, in čudni blesk njegovih oči je pričal o silnem razburjenju. pr@9lecl let Avguste Cerar-Danilove Danes praznuje sedemdesetletnico slovenska igralka, gospa Avgusta Cerar D a n i 1 o v a. že dobrih deset let živi v zatišju svojega rodbinskega sveta in opazuje samo iz lože »deske, ki pomenijo svet«. Na njih se udejstvujejo mlajše generacije igralcev, ki jim je dala poleg krvnega deleža (hči Mira) tudi svoje svetle vzore, veliki umetniški testament in premnoge vzgojne pobude. Ugledna dama je še zdrava in bodrega duha, vseh svojih vlog se še natanko spominja in morda bi bilo prav, če bi jo, kakor Saro Bernhard ali Marijo Rfižičko-Strozzi, kdaj pa kdaj tudi v teh ali še višjih letih poklicali na oder, da v kakšni primerni vlogi pokaže stil in noble-so svoje umetniške stvaritve. Avgusta Cerar-Danllova se je s svopm dolgoletnim delom neizbrisno zapisala v še neobdelano zgodovino slovenske igralske umetnosti. Rodila se je 24. avgusta 1869 v Gostičevi rodbini pri Sv. Jakobu v Ljubljani Ze kot petnajstletno deklico jo je zvabila Talija v svojo lepo, čeprav nič kaj hvaležno službo. Poslej je bila zvesta odru več kakor štirideset let (1884—1928), vse do leta 1928, ko je s proslavo svoje umetniške štiridesetletnice stopila v skromni pokoj. Omožila se je L 1890 z igralcem Cerarjem-Danilom. Ko je Avgusta Cerar-Danllova pričela nastopati na odru, je bilo slovensko gledališče še v povojih, zato je sleherni odrski umetnik moral delati mnogo več, »kakor veleva mu stan« in tako polagati trdne temelje naši igralski tradiciji. V tej pionirski dobi slovenskega igralstva, polni vere ln veselja do dela, so dozorele naše največje individualnosti v reproduktivni dramatični umetnosti: Borštnik, Verovšek, Nigrinova, Polakova in dr. V to častno ple-jado, ld je svetila na razvojno pot igralski generaciji današnjih petdesetletnikov, spada tudi Avgusta Danilova, Z neumornim delom, v katerem se je razvijal njen bogati talent, se je povzpela na eno prvih mest. Njen obsežni repertoar ne kaže specializacije: udejstvovala se je prav tako v klasični tragediji kakor v sodobni salonski drami, nastopala je v ljudskih igrah resnega značaja takisto kot v komedijah. Posebne uspehe je dosegla v »Mariji Stuart«, v »Othelu«, v «Romeu in Juliji«, v dramah Gorkega to Cehova, Ibsena in Hauptmanna, v Ogrizovičevi »Hasanagini-ci« in Vojnovičevem »Vstajenju«. Velikega priznanja so bile deležne njene vloge v domačih dramah, kjer je — kakor zlasti v Govekarjevih dramatizacijah — ustvarila nekoliko pristnih slovenskih tipov. Iz Ljubljane so jo pred svetovno vojno poklicali v Trst, kjer je dve leti uspešno vodila slovensko gledališče in umetniško vzgajala njegov naraščaj, ki je potlej dosegel na odrih v Ljubljani in po vojni še v Mariboru in drugod svoj tvorni razmah in uspehe. Med svetovno vojno je gospa Danilova delovala v Ameriki, kjer je cle-velandskim Slovencem organizirala in vodila domače gledališče. Onkraj oceana je preživela šest let in ko se je 1. 1924 zopet vrnila v Cleveland, je pisal R. F. Hlacha v Mladineovem časopisu »Kolo« (14. marca 1924): »S tem, da je clevelandsko dramatično društvo pozvalo našo slavno slovensko tragedkinjo v goste, je počastilo samo sebe in vso tamošnjo kolonijo.« Med prvi in drugim bivanjem v Ameriki sta potekli dve leti dela v ljubljanskem gledališču, kjer se je udejstvovala ne le kot igralka, predstavljajoča tudi že lepo tradicijo domače igralske umetnosti, marveč zlasti kot voditeljica dramatične šole. Drugič je ostala v Ameriki štiri leta in ko se je vrnila v domovino, se je po posameznih bolj poredkih nastopih umaknila v pokoj. V teku svoje dolge in častne igralske kariere si je današnja slavljenka pridobila repertoar, ki šteje nad tri sto iger, in v večini njih je imela glavne vloge. Na ta leta utrudljivega, a radostnega dela, leta uspehov in zmag, zaradi katerih je vredno živeti, jo sedaj spominjajo samo še razni spomini v njenem rodbinskem arhivu. Prav bi bilo, da bi sama prijela za pero ali pa narekovala spretnemu peresu spomine na svojo dolgo umetniško pot, ki je na nji gotovo videla marsikaj zanimivega in si pridobila prenekatero dragoceno izkušnjo. Gospej Avgusti Cerar-Danilovi želimo, da bi še dolgo let zdrava in čila spremljala iz lože razvoj slovenske dramske umetnosti in bdela nad njenimi novimi osvojitvami in zmagami! Knjiga o psihičnih pojavih Zagrebška založba »Binoza« je nedavno izdala knjigo dr. C. Zorina »Problem psi- hičkih pojava«. Pisec utemeljuje potrebo te knjige v uvodu med drugim takole: »Pozornost javnosti, in sicer ne samo javnosti naprednega zapada, se v zadnji dobi obrača vedno bolj k problemu psihičnih pojavov. Po stoletju tako zvane materialistične struje nazorov in pogledov na življenje, kakor jih je začela fizika in pred enim stoletjem biologija, se opaža v zadnjem času vse večje zanimanje za pojave, ki so tudi prej zanimali človeštvo, a so bili pod vtiskom odkritij preteklega stoletja skoraj povsem pozabljeni.« Nato pravi pisec, da hoče ustreči domačim ljudem, ki jih ti pojavi zanimajo, obenem pa onemogočiti njih lahkomiselno izkoriščanje. V nadaljnjem navaja celo vrsto odličnih naravoslovcev in fizikov, ki so se bavili s temi pojavi in priznali njih obstoj, najsd so jih sicer različno razlagali. Svoje stališče pa označuje pisec v uvodu z besedami: »Če vzamemo psihičnim pojavom vso mistiko, ki so jo okrog njih spletli ljudje, ostanejo pojavi, ki so sicer skoraj docela neraziskani, iz česar pa ne sledi, da ne bi bili naravni. Ti pojavi so samo nadnormalni, to .se pravi, stoje nad povprečjem, nad normalo, kakor se kaže v našem vsakdanjem življenju; ti pojavi se nahajajo nad našo sposobnostjo, da jih v vsem njihovem bistvu doumemo, vendar zaradi tega ni treba, da bi bili — in tudi niso — nadnaravni in mistični«. Menimo, da je to stališče dovolj jasno; pisec ne zagovarja spiritizma in drugih podobnih, z verovanji prežetih nazorov, marveč skuša razložiti tako zvane okultne pojave, čijih obstoj je neutajljiv, kot nadnormalne pojave naravnega sveta. Koliko in kako mu pri tem rabi znanost in v koliko je njegova razlaga znanstveno utemeljena, o tem nam ne gre sodba. Zadostuje ugotovitev, da dr. C. Zorin razglablja psihične pojave z znanstveno metodo in da se ne spušča v mistiko. Za karakterizacljo te knjige, ki je vredna pozornosti inteligentnega čitatelja, naj navedemo, katerih vprašanj in pojavov se dotika njen pisec. V prvem poglavju se bavi z medijem in medionizmom, v drugem s tako zvanimi seansami in njihovimi udeleženci (pri tem razkrinkuje marsikak-šno sleparijo, ki jo uganjajo špekulantski mediji), v nadaljnjem poglavju utemeljuje med drugim podmeno, da gre pri posameznih psihičnih pojavih za energije, ki potekajo iz človeškega živčnega sistema. Posebno poglavje je posvečeno najbolj znanim »okultnim« pojavom: sugestiji in hipnozi Prav tako zanimiva so poglavja, ki obravnavajo telepatijo, jasnovidnost in psihometrijo. Problemu posmrtnega življenja je posvečeno naslednje poglavje, pri čemer se postavlja na stališče, da ni za sedaj znanstvenih dokazov za življenje po smrti, a tudi ne dokazov, da ga ne bi bilo; vsekakor danes niti zdaleč ne vemo. kakšne doslej povsem neznane energije se utegnejo skrivati v človeku. Znanstvena raziskavanja tega problema se gibljejo v to smer in nič ne kaže, da bi se bilo treba z nje zopet vrniti v sfero mistike, magije in misterioznosti. Posebno poglavje je posvečeno tako zvanim fizikalnim pojavom med psihičnimi pojavi, ki so nerazložljivi z znanimi fizikalnimi energijami (n. pr. telekineza, t. j. pomikanje predmetov po nadnormalni poti; levitacija, t j. nad-normalno dviganje predmetov kvišku; psi-hografija, t j. pisanje po nadnormalni poti v daljavo itd.). V nadaljnjem poglavju se bavi pisec z avtomatskim pisanjem, prehaja k pisanju na kriptoskopu in na izjave v transi. V resumeju svoje razprave pravi, da je glede psihičnih pojavov dospela znanost k dvema sklepoma: 1. da so psihični pojavi dejstva in 2. da so psihični pojavi naravni. Od nas in ne od teh pojavov je odvisno, ali jih gledamo kot mistične in nadnaravne, kakor so bili v očeh ljudi minulih stoletij prirodni pojavi strele ali kateregakoli drugega naravnega fenomena. Tako postajajo psihični pojavi del člo- vekovega življenja. Na drugem mestu pravi pisec o tem še jasneje: »Po tolikih ovinkih, na katerih je človek taval skozi stoletja, pripisujoč psihične pojave nekim mističnim, nadnaravnim okultnim silam ln videl v njih čudeže daljnih, meglenih nadzemeljskih sfer, je človek odkril na svoje največje presenečenje, da leži vzrok teh čudes v njem samem In čeprav še vedno m odkril bistva teh pojavov, vendar danes zatrdno ve, da skrivnosti, ki se mu še niso odkrile, ne leže izven njega, marveč v njem samem. Tako sedaj nastopa čas, ko ni več treba iskati izven nas tega, po čemer stremimo: spoznanja. Spoznanje o sebi bomo našli v nas samih«. Knjiga je sicer spisana poljudno, vendar zahteva tudi nekaj splošne filozofske in znanstvene izobrazbe. Vsekako jo bo kritičen čitatelj prečital s pridom kot zanimiv prispevek k pojasnitvi nekaterih najbolj čudnih in po končni razlagi često spornih pojavov duševnega življenja. Ob koncu je seznam literature, nekatere fotografije pa nudijo mehanično posnete dokaze za levitacijo in telepatijo. Moška tdl ženska literatura ? Ali imajo slovstvena dela, ki jih spišejo ženske, izrazito ženski značaj in ali ne morejo ženske spisati del, ki bi bila taka, kakršna so moška in moški takih, ki bi imela žensko noto? Kako vpliva spol avtorja na značaj stvaritve? Teh in podobnih vprašanj se dotika anketa, ki jo prireja znani pariški tednik »Les Nouvelles Littčraires« med francoskimi pisatelji in pisateljicami. Iz dosedanjih odgovorov navajamo v izvlečku mnenja člana Francoske akademije, kritika in pisatelja Edmonda Jalouxa, filozofa Juliena Benda in pisateljice Helene Vacaresco. Jaloux postavlja značilen primer dveh romanopiscev: George Eliotove in Marcela Prousta, ki sta si v nekaterih rečeh podobna, imata isto koncepcijo svoje dobe, svojih oseb in isti psihološki čut. Izmed teh dveh je George Eliotova moški in Marcel Proust ženski pisatelj! Na vprašanje, ali pri ženskih avtorjih ne zmagujeta čustvo in intuicija nad čisto inteligenco in umovanjem, je Jaloux odvrnil, da ni mogoče razlik, o katerih je beseda, strogo ločiti v dvoje ostro določenih tipov. »V resnici imajo ženske lahko moške kakovosti in možje so često obdarjeni z občutljivostjo, o kateri pravimo, da je »čisto ženska«: Ne morem verjeti, da žene ne bi imele čuta za abstraktnost, ko vidim, da si lahko pridobivajo prvenstvo na izpitih iz čiste filozofije in ko gospa Joliot Curie nadaljuje svoja raziskavanja. Abotno je, da se še oklepamo pojmov, ki so na pol srednjeveški, češ da predstavljata moški in ženska dvoje absolutnih tipov. Sleherno človeško bitje ima v sebi moške in ženske elemente, a vedno pozabljamo, da ima vsak človek očeta in mater.« — Jaloux je opozoril na zanimiv pojav: neregularnost ženskih talentov. »Medtem ko daje vsaka generacija neko, skoraj enako število nadarjenih moških, imamo generacije, ko ni skoraj nič pomembnih žensk, dočim jih ima druga generacija v izobilju. Od I. 1900 — generacije, ki je imela mnogo talentiranih pisateljic — do 1930-35, razdobja, ko so se zopet pojavili izredni ženski talenti, so bile ženske v značilni manjšini. Ta dotok ženskih talentov je mnogo pravilnejši v angleškem romanu, o katerem bi lahko rekli, da je sploh rodil ženski roman. Od Jane Austen in Frances Burnett do današnjih pisateljic do Virginije Woolf, ki ima po mojem največ genija, drži nepretrgana linija«. Benda pravi, da ženska nima sintetičnega duha, da ni nikdar ustvarila metafizične konstrukcije ali velike znanstvene podmene. Ta odsotnost konstruktivnega duha pa ni nezdružljiva z literarnimi vrlinami, ki so z njimi lahko tudi ženske obdarjene; tako imajo intuicijo, znajo često najti posrečen izraz, čeprav sicer slabo tvorijo kakšno frazo, če je le v nji neka hierarhija idej. S temi kvalitetami lahko dosezajo uspehe v romanu, ki delno zavisi od podrobnosti in od vtisov, vendar pa tudi zahteva sintetičnega duha, kajti brez njega ni resnična stvaritev, marveč samo povest, monografija. Ženske niso dale ne Balzaca ne Mereditha. Nadalje postavlja Benda tole razločevanje: ženska je umetnik, ženska je literat, intelektualec pa ni ženska. Ne Balzac, ne Flaubert, ne Stend-hal niso ženske, zato pa bi lahko šteli med ženske pisatelje kakšnega Montherlanta, Prousta, Barrčsa in Bergsona, ki je dejal: »Splošnih idej ni, slehern primer zahteva posebno metodo.« Benda sklepa, da je nesreča ženskih avtorjev v mnenju, da se lahko ustvarjajo velika dela samo z nadarjenostjo. Ženske si ne znajo naložiti discipline, zanašajo se na intuicijo in pišejo na dolgo in široko vse, kar jim pride pod pero. Koliko jih ima pogum, da izločijo tudi dobro napisane strani, ki so tuje obravnavanemu sižeju?! Benda navaja pričevanje Gine Lombroso: »Me ne mislimo skozi besede«, medtem ko »pravo mišljenje misli skozi besede«. Pisateljica Vacaresco odklanja delitev literature po spolih, meni pa, da vsebuje žensko izražanje neki kompleks občutljivosti, ki ga moškim knjigam često nedostaja. Ženska ima ostrejše duševno oko za krajino. Morda pisateljice romanov ne kažejo vedno, da imajo kaj smisla za socialne krivice in se rajši bavijo s svojimi strastmi, slabostmi in sanjarijami. Na vprašanje, ali imajo pisateljice kakšno posebno poslanstvo, je odgovorila ta Rumunka, ki piše francoski in ki velja za »musicienne du ver-be« (godbenico besede): »Ženske delajo veliko uslugo družbi, ko odkrivajo nesrečo, ki se v nji izgubljajo ženske. Nekatera njihova dela so imela v zadnjem času veliko vlogo pri širjenju idej materinstva in rodbine... Naposled menim, da ženske bolje nego moški vidijo socialno nesrečo, ki vsak dan narašča, to pa zato, ker se rajši oklepajo podrobnosti. Moški je stvarjalec, toda žena zna omejiti področje, na katerem lahko kakšna stvaritev postane učinkovita.« —o. Zapiski »Ero z onega sveta« .v berlinski operi. Berlinska državna opera je že objavila svoj repertoarni načrt za sezono 1939/40. Med opernimi deli, ki pridejo že kmalu na vrsto, je Gotovčev »Ero z onega sveta«, ki je Nemce navdušil že ob priliki gostovanja beograjske opere v Frankfurtu. Nemški listi, ki poročajo o novem repertoarju berlinske državne opere, označujejo Gotovčevo opero kot enakovredno Smetanovi »Prodani nevesti«. — Zanimive so tudi nekatere novosti v programu repre-zentantivne nemške opere. Tako napoveduje med drugim opero svojega kapelnika Roberta Hegerja »Lady Hamilton«. dalje novo opero Danca Pavla pl. Klenau »Elizabeta Angleška«, Rezničkovo »Donno Diano«, Straussovo »Elektro«. Iz ostalega programa navajamo Glinkovo »Življenje za carja«, Schillingovo »Mono Liso« itd. R Četrtek, 24. avgusta Ljubljana 12: eksotične glasbene slike (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo. — 20: Plošče. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Klavirski koncert (g. Maks Benarojo). — 21.15: Re_ produciran simf. koncert. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna glasba radijskega orkestra. Beograd 18.20: Veliki orkester. — 20: Humor. — 21.10: Narodne pesmi — 21.30: Zborovsko petje (plošče). — 22.15: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Opera »Tannahauser« (plošče). — Praga 19.45: Češka dežela. — 20.45: Zvoč. na igra. — 22.10: Lahka glasba s plošč. — 23: češka glasba. — Varšava 21: Skladbe za violino in klavir. — 22.05: Plošče. — 23.15: Poljska glasba. — Sofija 17.30 Lafe-ha godba in ples. — 19.15: Siimf. glasba. — 20.50: Orkester in pevci. — 21.40: Ples. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Plo. šče. — 18.30: Zvočna igra. — 20.15: Iz nemških oper. — 22.30: Lahka glasba. — Berlin 19.15: Mali koncert — 20.15: Dve uri zabave. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Munchen 19.30: Iz operet. — 20.40: Orkestralni koncert. — 24: Nočni koncert s plošč. — Pariz 19.50: Plošče in pesmi. — 20.30: Zvočna igra. — 22.40: Lahka godba in ples. Postani in ostani član Vodnikove družbe! lll!ll»!IIIIMIII!ll!lllllil!li;i!l!l!!l!lli!i1ii:il||!l!i|!i;>il! lll!ltl!lli!llllll!lllil!!IIPi!!lll NOVO PREUREJENA GOSTILNA »LL0YD« NA SV. PETRA CESTI nudi vsakovrstna topla in mrzla jedila, kakor tudi štajerska in dalmatinska vina, cviček itd. Abonenti se sprejemajo! Krasen senčnat vrt. — Velika dvorana za zborovanja na razpolago! VSAKO NEDELJO GODBA ZA PLES. Priporoča se Velkavrh Hezika gostilničarka Elektrovarilci — (elektrošvajseri) Sekcija za gradnjo beograjskega savskega pristanišča potrebuje za daljšo dobo več prvovrstnih elektro-varilcev. Varilci, ki bodo po predpisih zadovoljili na preizkušnji, bodo prejemali dnino približno 100 din in eventualno premijo za povečano produkcijo. Prijave v Beogradu, Karadjordjeva ulica br. 6/1. Nadmofstra za Nortrop tkalnico potrebujemo. -Ponudbe s prepisi dokumentov pošljite na: Tekstilna industrija Dingarac — Zemun. LIPSKI JESENSKI SEJEM I939, ZAČETEK 27. AVGUSTA: 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH. ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH. VSA POJASNILA DAJEJO: ZVANICNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA — BEOGRAD. KNEZ MIHAJLOVA 33/L IN ČASTNI ZASTOPNIKI: ING. G. TONNTES, LJUBLJANA TYRŠEVA 33, TEL. 27-62 JOSIP BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA UL. 25. TEL 20-97 ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja-sožalja, ki smo ga prejeli ob izgubi našega nadvse ljubljenega očeta BARTOLA JERNEJA se tem potom zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. župniku Majdiču za duh. tolažbo in g. dr. Tičarju za trud v bolezni. Prav tako smo dolžni zahvalo Posojilnici v Sodražici, sokolskemu pevskemu društvu, požarni brambi in njeni godbi za ganljive žalostinke, darovalcem krasnih vencev in cvetja ter prav vsem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Lepo se zahvaljujemo tudi viš. žel. svetniku v pok. g. Arkotu, gg. Ivancem in ostalim odličnikom. Zamostec—Sodražica, dne 24. avgusta 1939. Žalujoča družina BARTOL-ova MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3._davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. 'IiTlUlLi Trgovski pomočnik konfekcijske stroke, dober prodajalec in krojač ali šivilja za konfekcijo dobe takoj mesta. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba«. 23720-1 Vajenko in pletiljo z oskrbo sprejme večje pletiljstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl-Iro »Takoj ln stalno«. 23713-1 Restavracijsko kuharico perfektno, z večletno prakso, zmožno samostojno voditi večjo restavracijo v Ljubljani, sprejmemo za stalno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res zmožna kuharica«. 23714-1 Pisarniško moč (žensko ali moško) za odvetniško pisarno na Vrhniki, iščem. Ponudbe na dr. Lovrenčič, odvetnik, Ljubljana. 23712-1 Uradnika Izvežbanega v lesni Industriji, sposobnega vseh pisarniških del, italijanskega korespondenta in dobrega računarja, Išče lesna industrija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop najkasneje 15. septembra«. 23697-1 Teracer ali betoner izvežban, dobi stalno službo pri Alojzij Draš-ler, Kranj, Primskovo. 23690-1 Dva kleparska pomočnika potrebujem takoj. Gričar Slovenski Javornik 58. 23694-1 "Več kotlarjev, kleparjev in ključavničarjev, spre j mem v službo z dobro plačo. — Nastop 6lužbe takoj. »Kotlarka«, družba, Ljubljana, Kolodvorska, 23. 23610-1 Natakarico resno, vajeno šivanj?., — iščemo za samostojno vodstvo 1. septembra. Re::lektantke naj se zglasijo takoj v Kamniku »Stara posta*. 23609-1 Tkalski mojster za svilo, popolnoma samostojen, z dolgoletno prakso, poznavalec »Ruti strojev«, jugosloven. državljan, dobi takoj mesto. Mehanična delavnica iMačva-s, Beograd — Vojvode Mišiča 12. 23631-1 Trgovski pomočnik verziran v modni in ma-nulakturni stroki, vešč aranžiranja izložb, dobi mesto v modni trgovini. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Dober prodajalec«. 23728-1 Brivskega pomočnika dobrega, hitrega, sposobnega, za moško stroko, sprejmem takoj. Alojz Urh, frizer, Velenje. 23733-1 Pekovskega pomočnika mladega, agilnega, — z lastnim kolesom, sprejmem takoj. Kirbiš, Celje 23735-1 '^iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiifliiiiHiiiiiniii!:1 Vajenci (ke) 'tiini!Nl!|iii;;ii,!.rii!i! Krojaškega vajenca sprejmem. Vižmarje 131. št. Vid nad Ljubljano. 23708-44 Potniki Sprejmem potnika za Jugoslavijo. Prednost imajo tisti, ki potujejo s svojim lastnim avtom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23729-5 Opel Kadett limuzino, novi model, takoj uporabljiv naprodaj zelo poceni vsled pomanjkanja prostora. — Ostrožnik, trgovina, Pasaža Nebotičnika. 23716-10 m Vsakovrstno zlato supuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, L f UBIJ AN A, WOLFOVA. Pridelkf Kislo zelje novo prvovrstno po brezkonku-renčni ceni vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra 81, Ljubljana, telefon 35-39 23330-33 Kislo zelje, repa in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Povšetova ul. 47 tel. 25-91. 280-33 Tf1 Koroške brusnice (Preiselbeeren) dobro lz brane, razpošilja po pošti ali brzovozno od 6 kg naprej po dnevni ce ni Henrik Zechner, Li-beliče. Koroško. 18669-34 INSERIRAJ V »JUTRU"! m 20 kom. oken kompletnih, dobro ohranjenih z 8 šip v velikosti 2 X 1 m, prodam. Kirbiš, Celje. 23696-6 Parkete in parketne odpadke ugodno proda Ivan šiška, tovarna parketov, Metelkova oL 4, telefon 22-44. 249-6 Tolkala rabljena, ugodno naprodaj. Dobrilova ul. 22. 23724-6 Hidravlično stiskalnico vinsko oziroma sadno, pogon s sesalko, stiskalnico za seno Pošer -Schrantz na kolesih na konjski pogon, vacuum kotel s sesalko, vinski čistilnik proda Kirbiš, Celje. 23734-6 Tržna stojnica skoraj nova, za mesarja, slaščičarja ali medičarja naprodaj. Kirbiš, Celje. 23736-6 IJSH Wanderer limuzino, v brezhibnem stanju, pripravno za taksi, OPEL P4 in SUPER, limuzini, najboljše ohranjeni, EARLET DAVIDSON motocikel s prikolico za din 6.000 in več drugih vozov ugodno proda — DKW zastopstvo J. Lovše Tyrševa 35. 23709-10 G. Ul Rotmanc Vf ZAČARANI _ KANARČEK" Ko je tako ustvaril most, je Tinko poiskal dobršen kos motvoza ter privezal nanj očetov trnek. Ta trnek je metal na kletko toliko časa, da se je naposled ujel za eno izmed paličic in ob-visel. Zdaj je prišlo najtežje: prav previdno je jel vleči kletko k sebi... DKW Meister limuzino, v brezhibnem stanju, malo vožena, — Opel P 4 limuzino, voženo samo 15.000 km, kot nova, Harley Davidson motocikel s prikolico, dobro ohranjen za Din Wanderer limuzino, model 1936, pripravna za taksi, ugodno proda DKW zastopstvo J. Lov še, Tyrševa cesta št. 35. 23188-10 Stanovanje V Kranju oddam dvoje stanovanj soba in kuhinja za 1. september. Kranj, Stara cesta 16. 23645-21 tanovanja -i" Stanovanje eno ali dvosobno, za dve osebi, po možnosti zra- f ven še eno sobo kot pl-samo ali manjši lokal, iščem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno 100«. 23718-21a Dvosob. stanovanje komfortno, iščem za takoj ali oktober. Uradniška družina brez otrok. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Reden plač nik«. 23715-2la Osem Opel avtomobilov starih po zelo nizki ceni naprodaj. Ogleda se jih na veseličnem prostoru velesejma. 23649-10 Mala limuzina malo rabljena, prvovrstna znamka, naprodaj za 7.500 din. — Mlekarna, Stari trg 24. 23739-10 Pohištvo Pohištvo novo in že rabljeno, U ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo * posebni oddelek t komisijsko prodajo po zelo agod nih pogojih. Kupce* ie t tem oadelkti redno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam aa dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana Tvrfeva 12. 17-12 Lokali Trgovina in Sobo oddam enemu ali dvema gospodoma. — Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 23689-23 n Učiteljica Christofovega trgovskega učllišča sprejme gojenke tega zavoda v dobro oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23695-22 Dijaka solidnega srednješolca — sprejmem v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23707-22 Dijaško stanovanje z dobro oskrbo, nadzorstvom, pomočjo pri učenju nudi profesor v vili z vrtom. Naslov: Novot-ny, Gosposvetska 2. 23727-22 Na hrano in stanovanje vzamem prvo, drugo ali tretješolca gimnazije. — Dobra hrana, strogo nadzorstvo. Metelkova 5-1. 23738-22 gostilna z inventarjem in zalogo vred, ugodno naprodaj. Hiša s pritiklinami stoji na zelo prometni cesti, ob tramvajski progi v Ljubljani, okvirjena z novo ograjo, v kateri se nahaja lep vrt za sočivje s sadnim drevjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Le resni re-flektanti«. 23710-19 Trgovske lokale takoj oddam na Tyrševi cesti 47b. Vse informacije daje vsak čas Istotam hišnik. 23423-19 Šestdeset parcel od 20 a do 44 a s šoto in drevjem na Barju, 6 km od Ljubljane, proda pod ugodnimi pogoji Rakuš, Ljubljana, Mah-ničeva 34. 23700-20 Enonadstropno hišo z velikimi gospodarskimi poslopji in 2 ha zemlje okrog hiše na Barju, 6 km od Ljubljane, pripravno za vsako obrtno delavnico ali manjšo tovarno proda pod ugodnimi pogoji Rakuš, Ljubljana, Mahničeva 34. 23701-20 Naprodaj hiša v škofji vasi pri Celju po ugodni ceni. Vpraša se pri Celjski posojilnici d. d. v Celju. 23006-20 Večje število parcel kompleksov, parcel, gozdov trgovskih in stanovanjskih ! in vil ima naproda> gradbeno strokov. t2obražen posredovalec KUNA VEH LUDVIK Lesta 29. oktobra 6. Tele fon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni cenitelj za aasvete brezplačno na razpolago. 125-36 ČNSERIRAJTE V »JUTRU« 1 Sobe išče Za pisarno iščemo dve sobi v središču s telefonom 1. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Telefon« _23721-23a Uradnik išče opremljeno sobo ne daleč od kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 723717-238 Sobo lepo opremljeno ln vso ostalo oskrbo, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijetna soba«. 23711-23a Opremljeno sobo eventualno s hrano, išče miren gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba 2«. _23688-23a Sobo s posebnim vhodom — iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23699-23a Prazno sobo s kabinetom ali brez — iščem za takoj, najraje v bližini kolodvora. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden«. 23740-23a Izgubljeno Najditelja ki Je našel denarnico in dokumente v bližini Sla-miča v Ljubljani, prosim naj jih vrne v ogl. odd. Jutra. 23723-28 KLIŠEJE ENO VEČBARVNE JUGOGRAHKA SVPETRA NASIP 23 f - MM v ; -I " i ' H. |i||glh - >f;S;; Znižali smo cene avtomobilskim gumam — Kupujte sedaj! m* i , l ■ml Vrsta Znak Stara cena Nova 6.00-20 Star 999 699. 6.50-20 Star 999. 699. 7.00-20 Star 1299 799. 7.00-16 Grip 999 799. 150x40 Superb 749. 499. 160x40 Bjela stena 899. 599. 160x40 Grip bele 899. 599. 7.50-18 Bos 1499. 1199 7.00-20 Bus Potar 1599. 1299. 9.75-20 Bos 3999. 3299. 1050-20 Bus 4499. 3999. 36. x 6 Strong 2499. 2159. 38. x 7 Extra 3299. 2999. cena -ji g Poleg gornjih dimenzij in vrst avtomobilskih gum, imamo tudi druge katerim smo znižali cene. Gume lahko dobite ali naročite v vsaki naši prodajalni Iskoristite to priEko in si preskrbite za svoj avto dobre gume, po znižanih cenah. Wm m ■v ■ -.r. Od Vas j® . odvisno. da imate obleko vedno kot novo zato jo postite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Jralnici — Svedolikaloic. OKASA tablete Pr) spotni slabost lahko Doskusite OKASA TABLETE sa za moške 100 komadov din 220 proti povzetju Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman