----   6   ----
Naši dopisi.
V Gorici 29. dec. 1878. — Ko sem bil oddal zadnji Bvoj dopis, v katerem sem poročal o ubegu politiškega zatoženca A. Tabaja, izvedel sem novico, da so 6 njegovih tovarišev po noči od 21.—22. decembra odpeljali v Trst, in sicer zvezane po dva in dva skup. V Trst bi bili prišli tako in tako , ker kompe-tentna zanje je viša deželna sodnija Tržaška; ali, da so jih že zdaj in v naglici tje odpeljali, za to se imajo menda zahvaliti g. Tabaju. Njihov odhod so znani-neznani tihotapci obhajali — ne se 101 — ampak z enim strelom: petarda je namreč naslednjo noč strašno počila pred sodnijo — čitalnici nasproti —- kjer so bili obdolženci zaprti. To je goli dogodek. Ne vem pa, je li to svečana sklenitev starega leta, ali začetek nove ere — ere petard in demonstracij. — Italijanski ravnatelj deželne kmetijske šole g. Monk se je te dni službi odpovedal; mož nima in noče imeti Avstrijskega državljanstva in za tega del ne more postati za-trden učitelj pri nas, tudi ko bi vse drugo bilo v redu. — Dne 2. januarija bode imela kmetijska družba važen občen zbor.   —   Govori se, da „L' Isonzo" ne
bode izhajal  več veak  dan,   ampak   samo   po   2krat v tednu, kakor prva leta.
Iz Celja 27. dec. — Ne morem si kaj, da ne bi v naših „Novicah", ki bo meni od nekdaj prav v srce priraščene, se oglasil koj v novem letu. Ker pa jim preprosti kmetic druzega važnega poročati ne znam, sprejmite to-le mojo pesmico, vsaj veste, da Vaš stari Gr a bič še zmirom rad kakošno zakroži.
Spomin na leto 187 9.
Staro leto nas pustilo, Vzelo je od nas slovo,
V  morje večno se vtopilo, Nikdar ga nazaj ne bo.
Čudno je to leto bilo: Vsak deževen skoraj  dan, Vendar vse je obrodilo, Da ne toži kmetski stan.
Voda škode je storila, Da jokali so ljudje, Moogokratov je   zalila Hiše, hleve in polje*.
V  mnogih krajih je pobrala Se mostove prek vode*, Dobro zemljo razkopala, Nesla v Črno jo morje.
A hudo se je godilo Zlasti za vojaški stan, Kaj  se je krvi prelilo, Tekla je iz mnogih ran !
Mnogoteri so prebili Tam na vojski bridko smrt, Bog se duše jim usmili, Naj jim bo svet' raj  odprt!
Srčno so se vojskovali Naši fantje in možje', Turka v rog so kozji vgnali, Več mučiti nas ne sme.
Naj bi srečo zdaj imeli Kristijani  bosanski,
V  miru naj  bi vsi živeli, Turške spone rešeni!
Slavo pevaj , domovina , Carju našemu na glas: Bosna in  Hercegovina Kroni Habsburški sta kras!
Doljni Zemon 29. grudna. — Srčno vošilo pošiljamo predragim „Novicamli tudi iz našega kraja za novo leto L naj bi do konca sveta izhajale in dobile molijon naročnikov ! Kakor vsako leto, tako nam je tudi letos vrla društvo sv. Jeronima v Zagrebu poslalo čvetero knjig, ki so vse jako zanimive. Naj omenim posebno še: „Mi-jat Briguža, hrvatski seljak, ili kako se može čovjek pospeti z osla na konja". Želeti bi bilo te podučne in zabavne knjige v vsaki kmetski hiši, mislim, da bi potem ne prišli ljudje tako pogostoma s konja na osla. Naj bode to društvo tudi Slovencem živo priporočano! — Iz Kal a brije se nam poroča, da imajo ondi uže več kot 40 dni neprenebano dež in zato silne povodnje in pri železnici kakih 500.000 lir škode.                     Skrljev.
Vreme 28. grudna. — Mnogim znancem in prijateljem se naznanja, da smo danes izročili materi zemlji mnogo spoštovano posestnico iu mlinarico Katarino Duj c rojena Magajnovo v 67. letu njene starosti. Ona je bil* velika dobrotnica ubogim našega kraja, kar je njen spre-
vod očitno kazal. Kar ljudje pomnijo, niše bilo tacega pogreba pri nas. Pred dvema mesecema umrl je njen brat, gospod Jakob Magajna, posestnik v dolnjih Vre-mab, ravno tako spoštovan dobrotnik sploh ljudem. Rodbina in cela fara milo žaluje za njima in ju bode pogrešala težko. Uže od prvega leta, ko so„Noviceu počele izhajati skoz vsa leta do zadnje ure bil jim je rajnki naročnik in marljiv bralec.    Bodi jima žemljica lahka!
Iz Ljubljane. {Čitalnica naša) je imela na sv. Štefana dan svoj občni zbor, katerega se je vdeležilo kakih 50 društvenikov.    Predsednik njeni dr. Jan. Bleiweis je začel zborovanje  z  ogovorom,   v katerem   je   v imenu odborovem toplo zahvalo izrekel vsem v „besedah" de-lajočim udom, tej zahvali pa dodal še po3ebno in osebno zahvalo   za neprecenljivo   čast,   ki   mu  je   po ljubezni polni inicijativi   naše   čitalnice   v  ogromnih  dimenzijah došla ob njegovem 70. rojstnem godu. Izrazil je v svojem govoru tudi željo, da zdaj, ko nimamo gledaliških predstav na javnem odru,   naj   bi  zopet čitalnica a pripomoČjo dramatičnega društva popnjela se v svoji dvorani gledaliških predstav tako,   kakor   je   na veliko radost svojim udom   delala od .1. 1863. do 1869. Po govoru predsednikovem je v obširnem, z glasno pohvalo sprejetem  poročilu   čitalnice tajnik gosp. Josip Pfeifer  opisal   delovanje  narodne  naše  čitalnice  v preteklem letu.    V  ,»letopisu"   čitalničnem dobodo društveniki celo to poročilo, al ker ni brez koristi ,   da  tudi  občinstvo  sploh  izve delovanje čitalnice naše, katera dozdaj nadomestuje „narodni dom" slovenski, naj iz tajnikovega poročila priobčijo tudi „Novice" svetu nekoliko vrstic. — Zače je gosp. tajnik svoje poročilo z opisom zgodovine,   kako je čitalnica po pozivu svojega za narodno stvar plamtečega in neumorno dela-jočega  podpredsednika   gosp.   dr. Jerneja Zupanca pričela 26. oktobra priprave za slavnosti, s katerimi se je obhajala 70ietnica   predsednika   čitalničnega dr. Jan. Bleiweisa, in   da je  veliko to delo izvršila tako,   da je postalo res znamenit dogodjaj v zgodovini čitalnice naše in v zgodovini   naroda   slovenskega.    Po  obširnem tem popisu,   ki bode natisnen v „letopisu" čitalničnem,   je nadaljeval gosp. tajnik   svoje poročilo  s popisom nekaterih notranjih gospodarskih zadev   in   potem dalje poročal tako-le:
„Tudi letos je   čitalnični   odbor   izdal  poziv na petje   in   glede   pevskih vaj   za  saisono 1878/9   z do-stavkom, da se te šole in zborovih vaj udeležiti morejo tudi gospice in gospodje,   ki   dozdaj niso   bili društveniki čitalnice.    Moško pevsko šolo obiskuje 12 gospodov ,  in sicer vsakatero sredo in soboto od 8. do 9. ure zvečer; žensko pevsko šolo 7 gospodičin vsak četrtek od 6.   do 7.  ure zvečer.    Ni  mi  treba posebno povdarjati, kako dobro ta šola napreduje pod vodstvom vrlega našega   pevovodje g. Vojteha Valente.    Cestiti pevski zbor čitalnični izvolil si  je  v svoji skupščini dne 12. januarija 1. 1877. sledeči odbor,   namreč: g. dr. Karola Bleiweisa   za prvomestnika ,   g. Raj m. Branke-a za arhivarja,   g. Josipa Paterno^atra za zapisnikarja in gosp. Alojzija Steinmetza. Čitalnični moški zbor je letos razen pri društvenih „besedahu tudi pri raznih drugih prilikah večkrat sodeloval; omenim le veliko ljudsko   zabavo  na   Kozlerjevem   vrtu na korist družinam   na  bojišče odšlih reservistov,   pri Slomšekovi   svečanosti  v Mariboru,   pri  veselici na čast došlim domačim vojakom polka Kuhn na strelišču.   Napravil  je   tudi   pevski  zbor v poletnem času prijeten izlet v Zalog, katerega se je mnogo društvenikov in druzih vdeležilo.    Imel je letos moški zbor  tudi več pevskih večerov deloma proti vstopnini in s tem si pridobil pomoči  za pevsko blagajnico.    Tudi iz pevskega zbora osnovani domači orkester, za katerega posebno
-----    7   ____
gosp. Srečko Stegnar nevtrudljivo skrbi, ni zaostal, temuč pri raznih prilikah sodeloval in po blagodušni gospej Juliji Maternovi je v dar dobil lep harmo-nium, kateri se je v prvič rabil pri dobrodejni soireji na korist ubogim otročičem dne 15. decembra t. 1. Naj na tem mestu v imenu narodne čitalnice blagi gospej Juliji Maternovi izrekamo prisrčno zahvalo za dragoceno darilo. — Hvalevrednega duha polna delavnost našega pevskega zbora — to moram še posebno povdarjati — je pa sedaj tako složna in stanovitna ter se v tem obziru odlikuje v toliki meri, da le prijetno dolžnost izpolnujemo, ako neutrudljivemu gosp. prvomest-niku dr. Karolu Bieiweisu, preiskušenemu pevskemu prvaku gosp. Valenti, premarljivemu gosp. F. Steg-narju in sploh izvrstnemu zboru živo izrekamo popolno priznanje.    (Ves zbor zakliče: živili!)
Po navadnem običaji končala je čitalnica leto 1877. s Silvestrovo zabavo. Da je bil program jako mičen, pokazalo je mnogobrojno občinstvo okoli 400 oseb. „Mačji shod", po gospej Odijevi in po gosp. Steinmetzu jako šaljivo izvršeni dvospav probudil je občno veselost, isto tako neki komični prizor g. Kaj-zela s petjem in plesom. Izbrana petorica, gg. Stein-metz , Rupar, Branke, Trdina in J. Paternoster se je po šaljivem peterospevu „Petelinčeku odlikala. Po končani loteriji o polnoči sprožil je g. Srni d napitnico tako lepo, da je vsem segala globoko v srce, Moški zbor, ki je prijetni večer pričel z novim Zajčevim zborom »Nikola Jurešič" , končal ga je tudi v občno pohvalo z Ipavčevo ,,Napitnico".
Prva letošnja beseda bila je svečanost dne 2. februarja v spomin Valentinu Vodniku. Prvikrat na javni oder stopila je pri tej priliki v občno radost pre-častita gospa Franja Ra vnihar j e va, ter milim glasom po g. Josipu Cimpermanu zloženi slavnostni govor govorila tako preizvrstno, de viharne pohvale ni bilo konca; za res odlična nova moč, na katero sme čitalnica ponosna biti. — Sestorica našega pevskega zbora, namreč gg. Meden, Valenta, Branke, P. Stegnar, J. Paternoster in Nolli, izvršila je izvrstnim uspehom krasni šesterospev iz Lortzingove opere ,,car in tesar", posebno odlikoval se je pri tej priliki premili tenor gosp. Medena', kateri pri vsaki priliki preprijazno in tako sijajno sodeluje, da mu v imenu čitalnice izrekati moramo presrčno zahvalo. Pevski zbor je nastopil dvakrat; prvikrat izvršil je jako precizno Križovaki-jevo kompozicijo „Utonjena", a drugi pot veliki Winterj e v zbor „Jadransko morje" s sprem-ljevanjem vojaške godbe. Po izvršeni slavnostni besedi pričel se je veliki ples, pri katerem se je posebno odlikoval „kolo" ter izvrstno vodjeni koti lj on, pri katerem smo videli rusko-turško bojišče pred Plevno; zato izvirno uredbo, kakor tudi za vse druge jako mikavne posamezne točke tega plesa gre posebna hvala izkušenemu plesovodji g. Juvančiču. Poleg tega velikega plesa priredil je odbor vsled mnogostranskih želja še tri majhne plese in sicer dne 16, 21. in 28. svečana; tudi te plese vodil je g. Juvančič z navadno izurjenostjo; g. V. Valenti pa moramo v čitalničnem imenu prisrčno zahvalo izrekati, da je osobno in brez-sebično priskrbljaval plesno godbo, ter tako prihranil naši blagajnici mnogo stroškov.                 (Dalje prih.)
— (Iz seje deželnega odbora dne 27. t. m.) Posvetovalo in sklenilo se je o načelu, da se bodo od Kranjskih mater v Dunajski najdenišnici puščeni najdenčki na Kranjsko v rejo jemali; — dopisi deželnega šolskega sveta, da se na ljudski soli v Grmosnicah začasno v službo vzame učitelj z remuneracijo letnih 400 gold., na ljudski šoli v Kopanji učitelj z remuneracijo 384 gold. na leto, in  v Žireh začasni učitelj   s 360 gold.
remuneracije na leto, in da se duhovnima gospodoma v Sturiji in v Trnji daje po 25 gold. remuneracije Da mesec za začasno opravljanje učiteljske službe, vzeli so se na zanje; — zarad nastavljenja defitivnega učitelja na ljudski šoli v Sent-Janžu se deželnemu šolskemu svetu odgovori, da naj se razpiše natečaj za to učiteljsko službo.
— {Družba sv. Vincenca) je v nedeljo zvečer v Alojzjevišči napravila lepo „božično drevesice" na korist onim 40 šolskim ubogim dečkom, za katere vrla družba skrbi v tukajšnji zavetnici. Načelnik te dobrodelne naprave prečastiti gospod dr. G o gol a je v izvrstnem govoru pred obilo množico povabljenih gostov povdarjal, da ravno dandanes, ko so za denar sila hudi časi, se najsijajniše kaže usmiljenost dobrih ljudi po celi deželi, pa še posebno v njenem glavnem mestu, in vse to se največ godi s združeno močjo, to je, po družbah.    Gospod je po vse resnico govoril.
—  {Družba rokodelskih pomočnikov), kateri nevtrud-ljivi načelnik je prof. Gnjezda, napravi v svoji dvorani (Furstenhof) po večletni navadi dve božičnici; pri današnji sodelujejo pomočniki, pri drugi (na večer sv. 3 kraljev) pa rokodelski učenci.
—  Gosp. Fr. Schollmayr, ki, kakor je našim bralcem znano, se je lani preselil v Rumunijo, je prišel o Božičnih praznikih v Ljubljano obiskat svojo rodc-vino. Za našo kmetijsko družbo še zmirom delavni gospod nam je zopet izročil zanimiv spis o Rumunski ovčji reji, ki ga „Novice" kmalu priobčijo.
—  („Brencelj Št. 24)} to je zadnja številka lanskega leta, je prišel včeraj na svitlo. Zdaj ta edini slovenski šaljivi list s podobami stopi v XI. leto. Naj hiti naročiti si ga vsak, kdor ga še nima.
— (f)Glorijau v Hrusici.)    Naj   se   pridružim tudi jaz gosp. Sehollmayeru in gosp. Mencingerju in lepi pa čudni naturni prikazek,   ki   sta  ga ona  popisala v 18. listu leta 1877. in 29. in 47.   listu lanskih   „Novic"   in povem, da tudi meni se je posrečilo, 22. dne decembra opazovati oni čudaiepi prikazek, ki ga profesor Prestei imenuje „Glorie"   (farbenrandiges Nebelbild).    Potovaje omenjeni dan popoldne ob poli treh po cesti od Božjega groba   pri   Hrusici   proti   Korbarjevi   gostilni   zapazim ta čudapolni prikazek.    Pod cesto, kaka 2 metra nižje leži travnik, ki ga je o tem, ko je solnce lepo in gorko na-rne sejalo,   gosta megla pokrivala.    Kar hipoma zapazim svojo senco   doli   na   travniku z velikim   svitlim okroglo podolgastim od prs   navzgor   v   mavričnih bar-Tah, znotraj s zeleno-rumenim, zunaj rudeČim obokom, se ve da   eno   barvo v drugo spreminjajočim.    Pol ure sem se tu v lepem prikazku radoval in čakal, kajti rad bi bil videl,   da bi  bil še kdo drug ta redek prikazek ogledoval. Al ni nikogar bilo.            Franjo Kadilnik.
-----    8     ___