' U f^*'" ^"^Botmrdaya. 112* HoUda7* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrodniAki la «pravniški prostori i ¡I 8M7 S. Lawn4ate A*«. Offlo* of Publication i M67 South Lawndal» Aro Telephon«, Rockwoll 4904 Chican I»., petek, 15. septembra (Sept. 15), IMS. H0° STEV.-NUMBER 181 fcomentaiji ^ -industrije" pri»*J* uias. Tudi cerkev se ^ n iadustrije! je NRA »čela registri-¿¿ke industrije in jih okoli raznih pravilniku«*»0 več ko 2000 znak modrega orla [0 teb podjetij hoče biti „jja zase. ¡¡¡"ne bi nikdar verjel, da »o industrij pod solncem, bi bilo Nire, ne bi ni-ilišali in vedeli, da sploh l Edino ameriška "žila-jjvjdualnoHt" se je mogla Utiti s tolikimi "industri-Ako pa te "industrije" fcno od bližje, vidimo, da mika, ki ne leže daleč od p drevesa. Naslednje iri-pje dolgujemo washing-m tedniku "Labor". idelujejo umetne lase, je no znano, nismo pa vede-je to samostojna industri-leki izdelovalec las je pred- pravilnik. sije so predložili pravilniki sledečih "samostoj-šustrij": škaf je za maslo, u korsete, metlišča, igle nke frizure, železni stoli, i, lesene pete za ženske in zmleto meso! rek bi menil, da vsaj met-jjsdajo v delavnico me-l ni tako; metlišča izde-poaebej in metle posebej, i pete bi tudi spadale v nko tovarno, pa ne. In i meso! Kakšna posebna i je to! Potem na stoti- tih, o katerih tudi naj-i reporterji nimajo poj-besednjak jim nič ne primer kdo je že slišal gle-rije, ki producira "ka-T Avtorji pravilniM so pojasniti, da je to neka fuva železna vrata pred Bte in nka. prestice niso nobe-Vsakdo ve, da je livo, ampak lastniki peka-ksterih pečejo preste, hoto »o te pekarije indu-ttM in dobili so pravil- sčno .Iti <0 imamo med "indu-tudi versko denomi-'«edemdnevnih adventi-¡ je predložila svoj pra-Ta delodajalec bi rad ' njegovi nameščenci ur v tednu z minimalni» 30 centov na uro! to klaaificiranje vseh k prčkarij za industrije _l'ia. Tudi voditeljem •Jtrwije za obnovo indu-niso nobeni radikalcl, » neumno in zdaj skuša M razne "industrije" in JMfitl kamor spadajo »blišča in metle «upaj; prav tako spa-J m^ni izdelki v mesno ^ 1'rav za prav spa-w w prišteva k živi '' «vikko industrijo. ^ povrAna ilustracija, k, na brozga produkcije » rii^la v kapitalistič-ki je baš v Ame-J" "iilsvega individu-čudnega, če Roo-Nira rine tako poča-' v,akem koraku spo-P rtu kamnov. ^«racija, temveč ***na organizacija pro-V' kr'*v«> [Mitrebna Za »Pitr..»,, zadiiatuje do-J« Mustrij. ki zajame-Vveda je Ukšno **ben znanstven ■J" ^sko industrijo uprava. ,u ' ee Ameri- * 'moka,te luže, v | rodijo banke. b7L u \mém in Pilotirajt aero- ' *V4,a> «blšče Rn^jo i, Wiiiinm CM« ( slifornlje, * ženo vred Aeoeptanc« for mlllag at «poclsl r>u of po,tago proridod far Is sentios HQS, A«y,»f Oct. i, ttIT, »atkorlaod sa Joat 14. IUI AVTN A DRU2BA ODSLOVILA UNIJ SKE KLAVCE Popotnico je dala nad sto uradnikom nove unije. Delavci se obrnili na Roosevelta. Družba se izgovarja St. Louia, Mo. — Tukajšnja Chevrolet tovarna General Mo tors kompanije je odslovila nad sto delavcev radi aktivnosti v novi uniji avtnih delavcev, kar je direktna kršitev pravilnika in industrijskega zakona. Vsi od-slovljenci so unijaki uradniki in odborniki. Ker delavci nimajo zaupanja v dietriktni odbor Nire, kateremu načelu je neki openšapar, so se obrnili direktno na predsednika Roosevelta z apelom, naj družbi vzame plavega orla, če takoj ne sprejme na delo odslov-ljenih delavcev. Zadevo so sporočili tudi Ameriški delsvski federaciji in jim je Green obljubil, da bo federacija insistirala na prosekucijo družbe. Večina vsi delavci so bili upo-sleni pri družbi že dolga leta, nekateri do 16 let. Ker je ta incident povzročil precej viharja tu di v drugih krogih, je družba skušala to kršitev zakona zakriti ter je izjavila, da so bili prizadeti odslovljeni le začasno, radi sezonskega znižanja dela. Dognalo pa se je, da je družba uposlila nove moči na mesta od-slovljenih delavcev. Vse to je bilo sporočeno tudi administratorju Johnaonu ter senatorju Wagnerju, ki je načelnik delavskega spravnega odbora Nire. Zupan pa je imenoval odbor, v katerem imajo zastopstvo tudi organizirani delavci, ki bo skušal izravnati to zadevo. Približno 2600 avtnlh delavcev, ki so uposlenl v tukajšnji Chevrolet tovarni General Motors, se je pridružilo novi uniji, ki spada direktno k Ameriški delavski federaciji. Ta dogodek jih je jako razburil in mnogi so In-sistirall na takojšnjo stavko. Voditelji unije pa so zavzeli stališče, da bodo družbo akušali "disciplinirati" potom vladnega pritiska. Ta dogodek le pokazuje veliko hibo Nirine administracije, namreč pomanjkanje volje In tudi mašinerije za enforsiranje delavske točke zakona in pravilnika. Kršitev te točke je splošna ampak do danes ni bil še nihče kaznovan. Temu je največ krivo to, da so posebno krajevni odbori Nire natlačeni z openšaparsklml "prostovoljci." Načelnik tukajšnjega Nirinega odbora, neki restavra-ter, je svojim delavcem zagrozil da bo odslovil slehernega, ki stopi v unijo in se nato prijavil za prostovoljno delo v načelništvn Nire. Vsled sličnih hib trpi Ni ra tudi v drugih krajih. Kubanska vlada objavila statut« - % ________ V manifestu je razodela začasne določbe, ki nadomestijo star* ustavo )t ^wkal bo tudi eo- Pivovarniški delavci ae priprav Ijajo na akcijo Chicago. — Eksekutivni svet unije plvovarniških delavcev se je sešel na svoji preliminarni seji, da sestavi načrte, katere namerava predložiti delegatom, ko se otvori letna konvencija te or ganizacije. Ta konvencija obela da bo ena najuspešnejših, odkar je Volsteadov zakon stopil v veljavo. Unija, čije uradno ime je International Union of Unite« Brewery, Flour, Cereal * Soft Drink Workers of America, je po svoji sestavi industrijska u nija, ki uključuje vse delavce v pivovarnah in tudi voznike tru kov. Privatne bolnišnice imajo deficit Chicago. — Clkaške privatne bolnišnice, katerih je 174. so mele blizu milijon dolarjev deficita v letu lfrS2. Tako poroča Frank D. I>oomU, tajnik Chicago Community Trusts, ki prav da bo mnogo bolnišnic moralo zapreti vrata, če ee kmalu ne iz-| boljšajo razmere. Havana, Kuba, 14. sept—-Dr. San Martin, provizorični predsednik Kube, je danes objavil manifest, ki vsebuje splošne statute kot nadomestitev ustave iz leta 1901. Statuti so veljavni takoj in teh se bo vlada držala, dokler ustavodajna skupščina ne sprejme nove ustave za republiko Kubo. Včeraj so pa internirani ofi-cirji v hotelu Nacional naslovili svoj manifest na 'ljudstvo Kube." Oficirji ponovno pozivajo vladajočo junto, naj odstopi Vlada je umaknila vojaške Čete, ki so oblegale hotel. Vojni minister je pojasnil, da ne mara oboroženega konflikta s kontra-rebelnimi častniki, ker upa, ds se bodoJkmalu podali. V ostalem je položaj na Kubi nespremenjen. Sporadični nemiri in konflikti med delavci in a-meriškimi delodajalci se pojav-jajo dnevno v raznih krajih o-toka. Tu in tam se čuje o lokalnih izgredih in plemenskih spopadih. Ameriški poslanik Welles, ki ;e nameraval odpotovati v Zdru-:ene države, je prejel navodilo iz Washingtona, da ostane tu to» iko časa, dokler se ne vrnejo normalne razmere. Waldmaa presenetil • MsJUlsIbs poQjeiHiKe Delavci ae organizirali v unijo brez njih vednosti in s te« preprečili Icompanijsko unijo Washington. — (FP)—Louis Valdman, socialistični vodja v New Yorku in odvetnik nove unije v industriji zs ženske pasove, je pri zaslišanju o pravilniku močno iinenadil podjetnike, ko je predloiil zahteve organiziranih delavcev. Iznenadeni ao bili, ker so mislili, da imajo opraviti z neorganiziranimi delavci. Podjetnik tassensohn je Waldmana prekinil in rekel pomožnemu administratorju, da ni ne njemu niti drugim članom njegove aao-ciacije ničesar znano o kakšni uniji. Waldman pa je administratorju in podjetnikom dokassl, da je unija stara prav toliko cakor podjetniška asociacija, približno sedem tednov, in da se ji je pridružilo že 70% delavcev. Prej je podjetnik Kraseise poročal, da se bodo njegovi de-avci organizirali v kompanijski uniji. Nasprotno pa je Waldman dokazal; da je ta tovarna stoprocentno v delavski uniji. On je tudi rekel, da so pod jetniki pobirali podpise, s kate rimi naj se delavci zavežejo, da so zadovoljni s predloženo lestvico. lestvica pa je .tako nizka, je izvajal Waldman, da bo pomenila stavko, če jo potrdi tu di administracija. V imenu unije je Waldman zateval $16 minimalne plače za neizučene delavce in 137.AO za rezače. Izvajanja Waldmana je podkrepila tudi Rose Achneide msn, članica Labor Advisory odbora Nire. BANKIR1I JAVKA M KAR ZAIGRANIM ZAUPANJEM Nad polovico bank propadlo v 12 letih. "Zaupanje v banke je prvo, šele pote« bo prišlo do narodnega okrevanja" Ruderji sklenili, da s stavko izsilijo pravilnik Višje cene pridelkov niso pomirile farmarjev Atwater, Minn. — Dasi je ne-pokoj med farmarji pričel izginjati z naraščanjem cen pridel kov po prihodu Rooseveltove administracije, je zadnje čase u> pet pričele vstajati nezadovoljnost med njimi. V Minnesoti in Wisconsinu se je radi zvišanja cen stvarem, katere morajo far marji kupovati, zopet pojavilo mnenje, da bo treba pričeti s no vo farmarsko stavko. Farmarje zanima tudi to, koliko koristi je Nira prinesla delavcem, pred vsem koliko se je zvišal zaslu- žek. pravi tajnik Farmers day asociacije. Holi- Chicago. — (FP) — Od miri-jade konvencij, ki so ae v tem poletju že vršile v mestu razstave "stoletnega napredka," je bila konvencija Ameriške bankirske zveze gotovo najbolj -patetična. Brltko so vzdihovali, tarnali r ee pritoževali nad izgubljenim zgupanjem. Krivdo za največjo bgnčno katastrofo so videli povsod drugod, le v svoji lastni po-žrešnosti zs profiti ne. Ta katastrofs je rasvidns is števila bankrotov posebno v zadnjih treh letih, ko je vaak dan zaprlo vrata deset bank. L. 1921 je bilo v deželi 31,000 bank, leta VK» se je znižalo na 26,000, le-U 1982 jih je bilo še 18,400 In letos pa samo še 14,617. Po mišljenju podpredsednika Francis H. Siasona od Morgano-ve Guarantee Trust banke, ni bankirstvo toliko ssvofteno, "da bi opravičevalo večjo ali drastično spremembo v bankirstvu." On js svoje tovsriše tudi tolsti! s tem, da "bankirji niso nič boljti niti slabši kakor drugi člo-veški faktorji v deželi." Na drugi strani pa se je bankirjem zgodila velika krivica s obrekovanjem, ker tudi v najboljših časih sapreta vrata dve banki vsak dan. In če se upošteva splošne razmere, bi bilo lahko Še več ko desst bankrotov na dan v zadnjih štirih letih. J*o 8issonovem mnenju je največja nesreča to, ker ljudje išče-jo krivde sa bančno katastrofo povsod, le tam ne, kjer bi jo morali. Prvič jo je zakrivil — avtomobil, ker je uničil male bankir-|e, drugič je zanjo odgovorna velika nervosnost ameriškega ljudstva ln tretjič pa politično gobe-zdanje in napihovanje. Vse to js privsdlo bančno si-tuscijo Uko daleč, da je vlada začetku marca morala zapreti vrata vseh bank, je Izvajal bankir Sisson. Slabo in nepošteno upravljanje bank, prodajanje slabih In ničvrednih bondov ter delnic v znesku 26 milijard dolarjev v dobi velikih špekulacij vse to je le obrekovanje bankirjev! Če bi ljudje in politiki molčali o tem, pe bi ljudstvo še danes imelo zaupanje v nje. In medtem, ko je bankir F. M. Law iz Houstona, Tex., govoril o "veliki spreobrnitvi bsnkirjev" in obljubljal njih kooperacijo Rooseveltovi administraciji brez misli na "grabeštvo, lakomnost In sebičnost," Je L. O. Ayers Iz Clevelsnda nastopal bolj militant no, Bankirje je pozival na "united fronto" proti vladnemu umešavanju v bankirstvo, pred vsem proti separiranju raznih bančnih funkcij. Ce je potreba se morajo bankirji temu upirati tudi "z nasilno kooperacijo." To ne iz kakšnih sebičnih nagi bov, ampak Mv interesu vdov in sirot in dežele same." Aebičnost je med benkirji najmanj poznana čednost. Slsson je Roosevcltovim po alsnoem tudi povedsl, kje leži krivds, ds se dežele ne more dvigniti iz krize ozlroms na ved« I h igo je za okrevanje, Ti pogoj so, da vlade poskrbi, ds bankirj zopet dobe zaupanje med ljudstvom, šele potem bo dežela vstala iz ekonomskega pekla, v katerega jo je pahnil kapitalisti-ni sistem In tisti, ki so na nJega najbolj intabullranl. Kolikor izboljšan ia je prišlo v zadnjih par mesecih, nI to i* sluga "okrevalnega gobezdsnja," ampak je prišlo naravno. To kar počenja administrates Washington«, je v očeh Morge-novegs bankirja nekaj "umetnih in nadvse dvomljivih politič nlh ukrepov " Konvencije je pokazala, da je Roosevelt 4. marca naprsvfl naj NMorjev režim pred "eo- riltfim» u Lnndnatf VSgHHHS W WQSSHS^^H Mednarodni juriati pretresajo evidsneo glede požiga sbornl-ce. — Hitlerjeve težave s revščino v Nemčiji Ixmdon, 14. aept. — Tribunal mednarodnih juristov je danes začel v Londonu "obravnavo" proti Hitlerjevemu režimu zaradi požiga palače nemškega parlamenta dne 27. februarja t 1. Nemška nacijska vlada je ta požig podtaknila petim komunistom in proces proti tem obtožencem se sačne pred fašističnim sodiščem v Leipzigu dne SI. Septembra. Mednarodni tribuna), ki se je sprvs nameraval aeetatl v Haagu na Holandskem, se je ponudil v obrambo teh obtofan-cev, toda pot v Nemčijo mu je zaprta; zato je sklenil, da Zbere vso evidenco ln objavi svoj izrek v času, ko se bo vršil proces v Leipzigu. V tem tribunal u so sledeči sloveči odvetniki ls rasnih dešel: Arthur Garfield Hays is Združenih držav, ki Je nagovarjal Sacca in Vanzettija ter profesorja Scopeaa v znanem "opičjem" procesu; Clarence Darrow, ki je bil tudi povabljen In se je odzval, nI mogel priti, ker so mu zdravniki prepovedsli vožnjo v Evropo; Francesco Nitti, bivši itslljanskl premier; dr. Geoif* Branting isltoedske; D. N. Prtt-england In Johannes Huber is ftvlce; Maurice Vermeulen is Belgije; Mori Giafferi Is fran cije in dr. Bftkker Nort i» Ho-landije. Dokazilni material, ki ao ga ti juristi prejeli Is vseh mogočih virov, ksše, da sta za požig nemškega parlamenta odgovorna dr. Joseph Goebbels, Hitlerjev minister ss propagando, in kapitan Hermann Goering, predsednik sedanje mrtve nemške sbornice. Zaslišane bodo rasne priče in sploh se bo ves proces vršil kakor prod rednim sodiščem. Berlin, 14. sept. — Hitlerjev režim je dekretiral obsežen program za pobijanje revščine v Nemčiji, V U namen je določe-no, da noben prebivalec Nemči je ne sme potrošiti več ko 12 centov za kosilo vsako prvo nedeljo v mesecu, preostanek, ko likor navadno potroši, mora pa dati v sklad za bedne. To velja tudi za hotele In restavracije. Za nepokorneže so določene zaporne kazni. Nadalje bodo odtrgavali omenjeni sklad od plač vseh delavcev, nameščencev in uradnikov; onl. ki i^najo vloge na bankah, bod■»• ■ PROSVETA Domač drobiž Obiskovalci razstave Chicago. - Svetovnora^ta- vo in urad SNPJ »o obiskal. Anton Težak z ženo, eden pio-niriev v Steeltonu, Pa.; J°hn in Johana Skok, West Allis, Wis. Film "Triglavske atrmlhe" Chicago. - V soboto, 16. septembra, zvečer bo Francee Tau-char predvajala slovenski film •Triglavske strmine" v ¿ivorani »NPJ Film je novo delo, sneto 'Uni |n pokazuje v glavnem gorenjsko življenje na planinah ter plezanje na Triglav. Osebe v fil-mu so dobri igralci in igralke. Tehnična stran filma je Uvrstil* Stvar ima žtiri dolga dejanja in poleg tega so scene iz Ljubljane, Škofje Loke, Kranja Vrhnike in Novega mesta. Film zares nudi precej užitka in zanimati mora zlasti Gorenjce, katerim so tisti kraji dobro znani a tudi drugim rojakom ne bo Žal če ga vidijo. Nov grob v Readingu Reading, Pa. — Za posledicami operacije je tu umrl Martin papič, star 46 let in doma iz Gr-žlčev pri Podzemlju v Beli Krajini. V Ameriki je bil 28 let, ve-činoma v Readingu in tu zapužča ¿eno, žtiri nedoraale otroke v starosti od 6 do 12 let in enega brata, v starem kraju pa mater in žtiri brate. Bil Je član SSPZ Nov grob v starem kraju Lincoln, lil. — George Jurje-vič, tajnik družtva it. 116 SNPJ, je prejel vest, da je 15. avgusta umrl njegov oče Stepan Jurjevič Y Sv. Roku, občina Lovinac na Hrvatskem v starosti 68 let. Zadušil se je v garaži Cleveland. — Gustav Rozman star 4.S let, je bil te dni najden mrtev v avtomobilu v svoji garaži. Zadušil ga Je plin iz motor ja, ki je tekel. Požarna nesreča Sheffield, Pa. — Rojaku An-tonu Habiču je 11. t. m. zgorela Karaža z avtomobilom in zraven kokošnjak s vs*mi kokoši. Rešiti se ni dalo nič. Glasovi iz n Zanimive beležke |g Nira, delavstvo in volitve Cleveland, O. — Mnogo ae govori in razpravlja o Niri. Tako aem s* zaljubil v to prekrasno i-me. de bora dal krstiti najlepšo nažo mačico za Nirico. Pomislite si samo, dragi bratje v gospodu, koliko dobrega nam> Vrineš Nira. Navdahnila nam je bratstvo in zaupanje v kapitalizem, zazibala nat je v prijetne sanje pozabljeni*, tako da ®e več ne spominjamo kolikokrat smo že bili potegnjeni za noš po raznih mojzesih in pro-s peri tetah, uspavala in otopila je možgane večini, da ne moremo sami za sebe misliti. Saj v mamo Niro, ona že ve kaj dela m kam nas vodi. Zavezala nam je oči in se z nami igra skrivalnic« za kulisami v Waahingtonu. Kako lepo, kajne? Pa odmaknimo planko malo izpred oči in poglejmo s kom na-ža ljubljenka flirta. Poglejmo kako si general Johnaon tolmači svojo varovanko Niro, ko v njegovi .tovarni odalavljajo delavce, ki ao agilni v agitaciji za linijo. Prečitajmo in preštudiraj-mo vse pravilnike kar jih je do zdaj podpisanih, oaobito premo-garskega, avtomobilskega in jeklarskega. Poglejmo koliko delavcev je na novo uposlenih in koliko so na boljšem, oziroma na slabšem tisti, ki delajo. Za veletrgovine — da, za nje je Nira ustvarila bogato žetev. Takoj ob rojstvu Nire so začele cene živežu plezati navzgor, kljub temu, da je Roosevelt namignil, da je treba najprej plače zvišati. Ali eno dati v javnost in drugo ukreniti za kulisami, je dvojni pesek v oči ubogim ribam V ostalem niso vsi orli in orliči tista ptica, ki bo prinesla delavstvu oljkovo vejco. Ta naša ptica ima v enem kremplju sveženj strela v drugemu pa strojno kolo: tako da vse to izgleda kakor kakšna nova fašiatlčna mašina. Poslej mo sedaj malo po svetu Kaj se godi že leta in leta v Italiji? Ta že po naravi stradanja navajen narod strada in ječi pod peto"fkžizma, dočim Muso stiska iz njega zadnje kaplje krvi za kanone, bojne ladje, strojnice in vse drugo za morltev na debelo, ženske pa opominja in oili, da bi rodile čim več "kanonfutra". Koliko zavednih mož je dalo svoje življenje in svobodo, da bi Ao preprečil«. kakor Matteoti in drugi Caat njihovemu spominu! Oni niso imeli zaplankanih oči. Tam imamo primer, kako nuj no je potrebna delavska izobrazba in skupni nastop. Kdor verjame v obljube, ga čaka neljubo razočaranje. Mojzes Muso je obljubljal, da bo razširil Kalijo. Ne vem na kakšen način. Ali obljubiti in dati sta dve stvari. Zdaj rožlja s sabljo, kar pe bolj škoduje gmotno in moralno ko koristi njegovim zapeljancem. Enako in še bolj brutalno postopa Hitlerjev žegen v Nemčiji- Vae kaže. da učenec na celi črti prekaša mojstra. Ti dve deželi nam kažeta lepo sliko, kaj nas čaka v kratki bodočnosti, ako prepu stimo Majku, da on za nas mi- e H o krajev ekapresu ob ev. Nikoli. Mi. ki smo ei planke odstranili a oči smo tudi nominirali ovoje kandidate, ki ne obljubujejo gredo\ v oblakih, ampak pričakujejo v slučaju izvolitve naše kooperaci je in moralne podpore. Ti ao ale deči: za župana O. K. Wheelock za občinske odbornike: John G WUlert v 2. wardi, Joaeph G. M< Neil v 22. wardi, laador Axelrod v 24. wardi, Max R. Wohl v 25 wardi, M. Benjamin v 27. ward) Jos. Martinek v SO. wardi in Frank Barbič v 82. wardi. V kratkem, koncem tega m« seca, bomo priredili kampanjski shod v S. N. D. na St Ciairju Datum in kdo bodo govorniki b« objavljeno ob pravem času. Delavci v Clevelandu, zavedajte se svoje dolžnosti, dokler je še čas! Agitirajte za svoje delavske kandidate, s tem boste pokazali, da znate ceniti sami sebe in da se zavedate, da ste sila, katera od loča sama o svoji uaodi! Za kampanjzki odbor, A. Kukovac. Državna konvencija Kontinentalnega kongrena Portiand, Ore. — Delavske in farmarske skupine v tej državi ae pripravljajo na konven- -rijo državne sekcije Kontinen-' M P°*tave itd. talmga kongresa. Konvencija Hoover nam Je deklami ral šti tega gibanja v ldahi, NVashing-1 ri leta o prosperlteti za vogalom, tonu in Oregonu, ki se Je vršila'Tam 'je stara revlca crknila. ko v UVglJMtU v Vakimi, VVash., je J* ™*ila tuberkulozno Niro. Ne-blla us|iešna. Za oregonsko «»Jmo jo kolikor hočemo, ne po-konvencijo so aktivni delegatje,' mH*H doktorji Je pr rojstvu ki so bili na tem skupnem zbo- l**«»'11 vbrlzgnltl žlvljensk«ga rovanju trrh držav. Priprave H*'rurna. vodi Volney P. Martin «hI ple-' dr»*1 brtt>€ v «OSI>°- skurake unije. du. Izmislimo malo sami a svoji- Državne sekcije so bile dose-1 ml 1 D®* J * d? * daj ustanovljene v 16 državah''the thinking. V izobrazbi, zlogi In sicer v Callfomiji, Wvomln-'»nranlzacijl in glasovnicah je na- gil, Utahu, Minnesoti, Misaouri- ša m»*, če tega ne bomo t po ju. Iowi, Illlnoisu. Ohiu, Michi- *\rj! ganu. Pennsylvanlji, Massachu.1 to inoaemcem. ZdaJ^v J^n^o net t an, Now Jersey ju, Marylan- ds New Yorku. Floridi in Con necticutu. Aeet večernih šol /a odrasle v Chicago Chicago, — &oUki mlhor naznanja. da U» prihodnji ponde-Ijek odprtih Ae«t večernih šol za odrasle. Učni prostori l>odo v sr«*dnjih Aolah (high school*) Austin. Crane. Rnflewnod. Frn-ger. Lake View in Sthurz. Pouk jo breaplačen, tods voha)al šolo. Učili bodo angleščino in rasne druge predmete. volitve aa razne urade po mestih in naselbinah in vsakega delav ra dolžnost je. da se registrira in voii svoje, to je: delaveke kan didate. Ne pozabite neizpolnjenih obljub, ki so vam Jih doale. trobili na ušesa. Zavedajte ae da smo delavci in kmetje tisti, ki delamo za vse. ki redimo nepotre-bne trote, ki pometalo z nami namesto da Jih ml zaženemo ns zasluženo smetišče. V ClevHandu bomo imeli to je sen kaj vroče občinske volitve. Kandidatov imamo več ko preveč — M jih kandidira v mestno zbornico in 7 za županski stol-ček. Obljube se prodajajo po navadni ceni. to jo: ti slepec mi daj i tvoj glas, obljubo boš dobil po Delavska vzajemnost Nanticoke, Pa. — Zakaj gorje med delovno maso in zatiranje socialnih pravic vse križem? Novice so polne vesti o korupcijah in grozodejstvih. Povsod izmozgavajo produktivno maso, v vseh delih sveta se godijo krivice. Delavstvo se bori za avoje pravice, toda premalo, da bi jih tudi izvojevalo, kajti nasprotna sila je dobro organizirana. Delavstvo vsega sveta bi moralo skupno nastopiti in storiti konec privatnemu izkoriščanju povsod. Ze tu in tam so me obsojali lastni sodrugi, da sem nekak polovičar, pol miš in pol tič, pol komunist pol socialist. To me pa niti malo ne zgane in ne izjemen i mojega socialnega prepričanja. Moje jekleno prepričanje je, da mora priti socialno mošganski preobrat, kajti le takrat bo delavstvo lahko računalo na boljše in lepše življenjske pogoje. Ko bo možgansko toliko zrelo, se ne bo prepiralo sa politične stolčke pri njih vodstvu in druge podobne stvari. Možgansko zrel človek se ne bo opajal z maščevanjem nad svojim nasprotnikom radi njegovega nasprotnega mnenja ali prepričanja. Naslednje je bilo že mnogokrat poudarjeno, namreč to, da se mora delavstvo vzposabljati, in izobraževati za boj, ki ga Še čaka. Treba ga je privesti do stopnje, da bo spoznalo, da edino v skupnosti za skupne cilje je rešitev in sila, s katero bodo delavski sovražniki morali računati in se ji končno ukloniti. Kdaj pride do tega, je vprašanje ljudske mase same. Čim( prej bo zrela za to, tem prej oe bo osvobodila kapitalističnega sistema, ki jo izmozgava in izkorišča. Gospodarska kriza je objela ves svet in pojavil se je faši- zem v vsej ovoji krutosti Delavstvo mora nastopiti odločno proti fašizmu, ki je reanično zadnje opera kaprtalisasa. Katastrofa, ki je zadela mednarodno delavstvo z nastopom Mua-solinija in pozneje Hitlerja, je sadala hud udarec delavstvu, ki je organizirano politično in industrijsko. Zato se mora delavstvo še bolj resno oprijeti dela, da se uniči črne sile ter da postavi na njih mesta poštene delavske zastopnike. V mnogih krajih je povzročila Nira, da se delavstvo cepi razne grupe in stranke, mesto da se bi bojevalo za svoje pravice skupno. Mar je minimalna mezda 12, 14 in 16 dolarjev na teden dovolj visoka za delavca z družino? Nikakor ne zadostuje za pošteno preživljanje. In to je delo Nire, nepremišlje na masa,pa hvali njeno poslovanje. Bože pomozi! Rojake v Little Falleu, N. Y., in v okrožju Forest Cityja, Pa., obveščam, da jih v kratkem obišče naš agilni sodrug Anton Zornik, ki jč na potovanju za širjenje delaveke literature in Prole^rca. On je izkušen delavskih bojih in dober govornik/; Skušajte organizirati oho-de in mu pojdite na roke, da bo uspeh večji. V Forest Cityju in Lawnencu je precej naših ljudL V slučaju, da pride med nas, bomo .okušali kar bo v naši moči, četudi smo le mala naselbina. Soc. klub št. 33 še životari, uspehu pa ne morem poročati. Krivda tiči v brezbrižnosti in bojazni pred kompanijo. Nekaj nas je v političnem nasprotstvu, kar ni lepo. Priporočam več sodelovanja. Herik Pečarič, 447. čin v najem po $12 do $16 na me- Iz mojih zapiskov Milwaukee, Wis. — Komedija za odpoklic župana Hoana je končana. Potem, ko so poklicali tudi mrtve iz grobov, da so si zagotovili podpise, so nenadoma prene-jhali in opustili nehvaležno delo. Kaj je gospodo vodilo pri tem nesramnem delovanju, se je pokazalo prav. jasno že nekaj dn kasneje. Komisija, katero je Hoan< imenoval, da prouči stanovanjske razmere v mestu» je podala namreč svoje poročilo. Iz tega poročila se razvidi, da živ okrog 8,000 družin v skrajno slabih stanovanjskih razmerah, toliko družin se je namreč zdru žilo, po dve ali tri družine v eno tesno stanovanje. Hoanov načrt, izdelan že pred leti, -predvideva odpravo slabih stanovanjskih hiš, takozvanih slumov in graditev novih, modemih na mestne stroške. Komisija je sedaj predložila načrt, potom katerega bi se naj podrlo okrog 40 takih podrtij, ki niso varna za človeška stanovanja. Celotni načrt je tako izgotov-Ijen, da mesto ne bi napravilo dolga ter da bi se vsa ta poslopja rentirala v gotovih letih. Mest-na uprava bi se poslužila obenem tudi. vladnega posojila v ta na men. Lepa, zdrava, snažna sta nov&ja bi se oddajala na ta na Hišni poMNtnlk Harry Klein je «kazal iagnati Fried« Thomas ia Nvojega opremljenega Mlanovanja. Ko no možje prišli v vanje, da Itvrše akaz. ao našli v«m opremo razbito, v kota pa sla natega mol ira z napinom: 'Kako ae počutiš, g Klein?** To je tiptf gonilna žila, ki je »talente'Vodila pri njih zahrbtnem delovanju. Tisti hipokriti, kateri pri vsa ki priliki kričijo o propelosti in nemorali, so bili na delu, da preprečijo socialistom, da bi uničiti in odpravili ta gnezda propar losti in nemorale—ker v brlogih ae ne vzgaja zdravih, Čednostnih otrok ... Nekateri izmed naših rojakov pa so odpoklic ne pole podpisali iz jeze — ker Hoan zasluži $12,000 na leto — čeprav prejema v resnici samo 7,000 dolarjev letno. • • • •• Meseca decembra se bo vršila v južnoameriški republiki Uruguay gospodarska konferenca zastopnikov vseh južnoamt-ri ških republik in tudi Združenih držav. To je bilo sklenjeno Že pred londoneko konferenco, od katere eo itak pričakovali vae drugo prej ko uspeh. In od tiatega dne, ko se je razbila londonska.konferenca, so se dogodki odigravali bliskovito e-den za drugim. Predvsem so bili vsi ameriški poelamki v teh republikah premeščeni Za Brazilijo, je bil imenovan na primer znani ameriški diplomat Gibson, kateremu pripisujejo velike sposobnosti. Vse to pomeni, da se je Amerika za vedno obrnila od Evropskega trga, prepričana, da se bliža v tem delu sveta konec obstoječega sistema in da je položaj v Evropi brezupen. Dežele Južne in Srednje Amerike ao še deloma prazne, ljud stvo še nazadnjaško — in to pomeni velik trg za bodočnost — mogoče. Ker tudi v teh deželah bo kapitalizem končno zgradi moderne industrije ln zlorabi ceneno delovno silo nezavednih mas ter tako ustvaril lastni deželi novo konkurenco.* Obenem pa oe za U "novi trg" bori tudi angleški kapitalizem, poleg japonskega. Rusija pa če ka priznanjar—in Rusija zna čakati in potrpeti, ker tudi njen dan prihaja . . . ** * Co bi bili ameriški slovenski klerikalci nekoliko inteligentnejši, bi Jih človek opozoril na sledeče poročilp znanega ameriškega . časnikarskega poročevalca Walter Durantyja iz Moskve: "V tem mestu (v Moskvi) ni organiziranega zločinstva, ne ra-ketirstva, ne komercial izirane prostitucije, ugrabljevanja, ne igralzkih peklov in beznie." K temu poročilu je napisal Ar thur Brisbane, kateri včasih rad pove resnico, sledečo pripombo, ki je nadvse značilna: "In vsa ta zla ne obetojijo v Moskvi, najdemo jih pa v naši "visoki civilizaciji." Napisal zeveda ni — kapitalistični. ' Tako jo torej v Ruoiji, kjer oo zaprli večino oorkva, kjer so zamašili usta korumpirani duhovščini, da ne more več zavajati ljudstva s svojim verzkim blu-fom. Toda glasilo slovenskih ame-riškftj klerikalcev trebi še naprej največje budaloetl v svet, tako tudi o umiranju od lakote in propaloeti. Vse to piše, ker se urednik pač zaveda, da njegove "ovce" pogoltnejo vsak bunk. Pred nekaj tedni je A. S. baje poročal o "strašni lakoti" v sovjetski Rusiji, toda baš tiste dni pa je poročal tukajšnji Milwaukee Journal, ki je vse prej ko prijazen Rusiji, o izredno dobri letini, da je Rusija dosegla vrhunec ter ža vodi pot sedaj naprej proti še večjim uspehom in popolni zmagi- 0 0 9 Neksteri kapitalistični časopisi priporočajo selitev na farme iz velikih mest. Obenem tudi. da bi se dalo delavekim družinam kose zemlje, katere bi po krat kem delovnem času obdelovali. Kakšna zmedenost doni Iz teh vrat Na eni atrani plačuje vla-, da milijone farmarjem, da pod orjejo Žito ln bombaž, ker je teh I pridelkov preveč. Farmarji ne najdejo trga za avoje pridelke da gnljejo na poljih, toda revni delavci naj bi poleg svojega rednega dela obdelovali še več zemlje. Ali ni to "kontrast." ki spo-mlnja pametnega človeka na blasnico? • • e Mihvauški časopisi radi poročajo in to z velikimi črkami in v dolgih člankih, koliko Useč jeie dobHo loamca pa u d, T* Medtem ko * mali ^ tóavei navdušujejo tt \ gtesffa to delovni čgg za eno uixTp| Jo zaposlilo celo nekaj »to prejšnjih delavcev, toda v. ti je položaj kot je bil I Pa še slabfti. ' * Na primer: Badger Met« «jer je zaposlenih okrof , »eb. priganja avoje auinj* daj pri 11 do 12 urnem lati morajo tudi ob nedel »obotah. Ko so ae sedaj organizirati, je družba « na ceato vae tiste, u kat vedela, da so ae lavtenu strokovno organizacijo. — modri orel vihra nad tovn Brigs & Stratton Ca, e med večjih druib, še ni i delovnega časa; delavci n delati čezurno delo vsaki i Velike družbe, ki laJ javne naprave, so podpi« ro, toda niti enega nov«| lavca niso zaposlile. Izgov so, da delajo tisti njih d ki so bili na "kratkem deli času" sedaj stalno. Velika na tovarna in jeklarna Smith je odpustila zadnji okrog 700 delavcev. Izdelo ptvovarske sode iz jekla ii po 6,000 v 24 urah. Naro sedaj pri kraju in delavci sti . . . Nekatere usnjarne, skrajšale delovni čas, i>o dni kaaneje odslovile \ti vilo delavcev. V neki manjši tovarni i ao znižali delovni čas od ur, toda delavce ao prima izdelujejo pri krajšem deli čaeu 60 parov čevljev več prej. Vsaki dan sreča človek ce, ki so izgubili delo, ker prepočasni. Stare delavce 1 če na cesto in nadomešča dimi močmi, da producin krajšem delovnem času t poprej. In tako je povsod. Raza slabšajo in deželo objema na kriza, ki razjeda it ita sistem s čedslje večjo sik Fr. Novak, Razstava — na papir Sharon, Pa. - Pred k ae je rojak Frank Vod blagajnik društva št. 31.S družbi soproge podal na pot na obisk k sorodnikom jateljem v več sto milj o no mesto La SaHe. 111. M« se je seveds tudi ustavi! cagu in si ogledal tam! svetovno razstavo ter gl SNPJ. Cim sta se vrnila, 1 povabila na njiju dom, «'- «ii- «Udi JM in nameščen- * n acjje v tekočem sto-TKi po svetovni vojni, celo vrsto zaščitnih 1D d» je bil ves napre-Bkkoeem stoletju nekako L i napredkom socialne-T ki se je zrcalil v izbolj-fliglno politične zakono-u drugi strani pa je bilo I vidno v moči in zaved-llivskega razreda, ki ai Lj t« socialni čut prav za izbojevati. In zaradi L bo odveč, če si ob stolet-talno politične zakono-jujo ogledamo njen raz- te j« minulo sto let, odkar Iv Angliji, ki je bila ta-industrijsko in kapitanij bolj razvita država «stvarjen in sprejet prvi tovarniški zakon v var-eškega dela. Samo ma-ljudi pozna iz opisov razmer tedanje do^e „ pod katerimi je trpelo 5 leti delavstvo' Anglije, je pa delavstvo vsega ave-I k da bi hoteli osveže-Mdovinske spomine na one Kfo da pokažemo na to ,njitrasnejše brezpravno-Iprnega ljudstva, se bomo njo, kajti baš zdaj, ko neh državah vse bolj In lottruje boj podjetnikov ivo oziroma poslabšanje politične zakonodaje in gvo samo že ne zne kiti socialno političnega je treba pokazati, da kj strokovnih organiza-rčast in spoštovanje člo-dela napravil iz brez-in zasužnjenih delavcev eti, ki se zavedajo zahtev lenega človeka do žlvlje- |biki tovarniški zakon iz P i« j« nanašal samo na M u bombaževinaste, vol-nilene in lanene izdelke, irih so takrat na nečlove-Ktin izkoriščali delavce, e ione in otroke. 2e pole določbe tega zakona, šile v tedanji dobi izredno nbne za napredek delav-Rkonodaje, kažejo, kako je bil tedaj položaj razreda v Angliji, ko je delavstvo že itfbo-nemurnik (48urni delov-in ko je delavstvo obe-no, da čimprej izbo-II 40urni delovni teden, » tedanjo dobo na-f predpisi tovarniškega za- 6 leta 1833 kot barbar-Jd delovnim človekom. Ji tovarniški zakon iz le- F o katerem pravi Kari M» je od njega počenši Nojal normalni delovni (določal tovarniško delov-tekstilni industriji za * M. ure zjutraj do i/49. J*» t. j. na 15 ur dnevni več torej kakor pol k» morali biti delavci te-toMmiikih prostorih, ali , t«W Po zakonu dolo-^ pa za odrasle delav- ■»letu 18;« ni bilo no pjitve dnevnega delov-J* Samo za otroke in ? m obstojale določbe [7 1 T»ko j« določal za-£*Wetniki med 13. do * «taroki v času od H». urt zvečer ne sme-'v* kakor 12 ur dnev-P* »l 1». do 13. leta * ne več kakor 8 ur »<*no delo pa je bilo do i«, leta staro-■P^lano. °trok je bilo kljub -g*"" določbam prav ¡Z*"0' *«J Je bila tovar- ■ i» 1 * dru*0-£ Je bila name-•mve^tni tekstilni to-¡««lije so vedno našli da so lahko ob-* določi*. Vendar ! '»dporu aoci- M naraščajočim , ,; r' *<>m delavstva '' n.h organizacij ^¡^vela. 1W leta J^n.k v Angliji ze > " " tom starosti t '*'"" na 12 ur ttnnko ironijo či- o raz-tovarnah v ptika «rniáki inšpek- torji niso mogli ugotoviti niti enega primera, "ko bi ae odra-sle ženske pritožile nad tem vmešavanjem v njihove pravice." 1. maja 1848 je stopil v veljavo zakon o lOurnem delavniku, ki je vzbudil med angleškimi tovarnarji vihar ogorčenja. Ta odpor je sicer precej zadržal uresničitev teh socialno političnih določb, ni jih pa mogel odpraviti. Delavci so ae vedno bolj zavedali, da bodo morali samo s svojim združenjem v močnih strokovnih organizacijah nastopati proti izkoriščanju njih delovne sile. V naslednjih desetletjih se jim ni posrečilo popolnoma izločiti samo delo otrok, nego so ustvarili celo vrsto socialno političnih zakonov. Tako so bili angleški tovarniški delavci "ne samo pr-voboritelji angleškega, nego vsega modernega delavstva sploh/' (Marx). Pa tudi v ostalih evropskih industrijskih državah, katerih gospodarski razvoj je hodil za angleškim, so vladale slične razmere. V tekstilni industriji severne Češke so bile še v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja razmere, ki nikakor niso zaostajale za angleškimi iz dobe pred nastopom tovarniškega zakona in druge socialno politične zakonodaje. V delu "Raziskave o socialnih razmerah v tovarniških okrajih severne Oeške", ki ga je napisal dr. J. Singer (1886), navaja pisec, da je trajala delovna doba med 49imi od pisca obiskanimi tovarnami v 5. obratih dnevno 11 ur, v 11 obratih 12 ur, v 24 obratih 13 ur in v 14 obratih celo po 14 ur dnevno. V petih obratih pa je znašal delovni čas 15 ur dnevno. To nečloveško dolgo delo se je vršilo v zdravstveno skrajno pomanjkljivih in škodljivih delavnicah in delavstvo je dobivalo izredno nizke mezde. Vse to je seveda povzročalo predčasno staranje delavstva in nenormalno visoko umrljivost med delovnim ljudstvom teh okolišev. Prav tako kakor na Angleškem je bilo razvito in dovoljeno otroško delo tudi v se vehi i Češki. V tekstilni industriji okoliša trgovske zbornice v Libercu (Reichenberg) je odpadlo še v letu 18Q0 po uradni statistiki v predilnicah za ovčjo volno na 1000 zaposlenih delavcev 66 otrok starih manj kot 14 let, v predilnicah za bombaž 40, v predilnicah odpadkov 57 in v predilnicah za lan 23! Od teh časov dalje pa so se razmere boljšale ,in tudi izboljšale. Pod vplivom delavskega gibanja je sledil eden socialno politični in zaščitni zakon za drugim. Omenjam predvsem uvedbo bolniškega zavarovanja pred 41. leti, uvedbo pokojnin- akega zavarovanja nameščencev pred 24. leti itd. Po prevratu je pa doseglo socialno politično zakonodajno delo pod vplivom delavskega zastopstva v parlamentih, vladah, v mednarodnih zastopstvih itd. velik razvoj, ki je nudil pri nas zakon o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev itd. in ki se zrcali v številnih mednarodnih konferencah. Marsikaj bi bilo treba še izboljšati. Ne demontaža socialne politike, nego izboljšanje in — ponekod morda — preureditev bi bili potrebni. Pred vsem je pa pri nas nujna: izvedba starostnega in brezposelnega zavarovanja za vse delavstvo, raztegnitev pokojninskega zavarovanja za nameščence po vsej državi, bolniško in netgod-no zavarovanje poljedelskega delavstva, primerna regulacija delovnega časa in sprejem 40-urnega delavnika, regulacija nočnega dela in izvajanje socialno političnih določb obrtnega zakona. Pa bomo tako tudi pri nas primerno in najboljše proslavili stoletnico socialno politične zakonodaje. • Veda je TdiaTella aa sveta, ki stalao aapreJafe Tako je dejal nemški kemik ne čikaškem zboru. Največje akrivnosti življenja bodo pojasnjene v kemikalnih labora- torjih _ Chicago. — V sredo zvečer Je bil v hotelu Stevens slavnosten banket, na katerem so vodilni kemiki sveta počastili svojega nemškega tovariša drja. Richar-da VVillstaetterja iz Monakove, ki je starosta na polju kemije. Dr. Willsteatter se je v daljšem govoru zahvalil za priznanje in obenem je podal nekak pregled čez svoje delo in uspehe kemije v splošnem. On je že 43 let aktiven na tem polju. Dr. Willstaetter je poudaril dejstvo, da je prektična veda e-dina sila, ki stalno napreduje; lahko je zaatanek, toda koraka nazaj ni. Dočim vidimo na poljih filozofije, etike, morale, religije in sličnih pojavov večen boj in nobenega napredka, je človeštvo pridobilo ves svoj napredek, kolikor ga ima, s pomočjo znanosti. Ali je Človeštvo kaj modrej-še in boljše po tolikih atoletjlh filozofije, morale in vere? Ali je vera dvignila človeštvo iz močvirja mednarodne in medple-menske mržnje? Dr. Willstaet-ter ne vidi v tem oziru nobenega napredka. Ves napredek, kar ga je, je bil pridobljen z znanostjo in ta Šele blaži človeka, ga dviga višje in zbližuje mednarodno in medrasno. Govornik je tudi dejal, da ne veruje — kakor vztrajajo neka teri učenjaki — da ie proces življenja neki "vitalni element" zase; on trdno veruje, da je življenje zgolj kemičen procea, ki bo nekega dne natančno pojasnjen v kemikalnih laboratorijih aBBMMsaHHMHmnn Ikaftks razstava Pritlikavec ( harisa Royale, star M let ia ČIm kdküje ¿rttllkevcev (Midget Village) na raz*evI, s« et*¡ v alikaratvu. Vpralaaja ia odgavori (MsNIrs National Reoo\*ry Admini-stration (NRA) je ustanovila posebne urade, ki tolmačijo in razlagajo probleme v zvezi i indu-strielnimi "codes". Tu ae neka-tera tipična vprašanja in odgovori iz izkušnje newyoi*kega u-rada NRA. Vrt dela v avtomobilski indu-atriji Vprašanje: Kolikor ur na teden smejo delati delavci v avtomobilski industriji pod NRA? Odgovor: "Code" za avtomobilsko industrijo ustanavlja 36 ur dela na teden, ali v časih visoke produkcije smejo delavci biti zaposleni tudi \eč, nikdar pa ne več ko šest dni aH 48 ur v vsakem tednu. Za vso dobo veljavnosti koda pa povprečni delovni teden ne sme prekašati 35 ur. Najmanjša mezda je 43 centov na uro v meatih čez 500,000 prebivalcev in od 40 do 41 in pol centov v drugih mestih. Vajenci ne smejo dobiti menj ko 87 in pol odstotkov tega minimuma in njih število ne ame znašati več kot 5 odstotkov vseh delavcev v dotični tovarni. Deloma zaposleni delavci Vprašanje: Koliko plače naj-manj smejo dobivati delavci, ki ao zaposleni le del tedne? Odgovor: Morajo dobivati vaaj toliko, kolikor razmerno delajo. Ako je na pr. makaimalni teden 40 ur in minimalna mezda za to je $30 in dotični delevec dele le 20 ur na teden, tedaj mora dobivati vsaj $16. Pomočniki v gazolinskih postajah Vprašanje: Zapoalen sem na gazolinakl postaji, kjer delam od 6 zjutraj do 6 zvečer In sem prost vsako drugo nedeljo popoldne. Dovivam $10 ne teden in tupatam napitnine. Keko bo "code" to spremenil? Odgovor: Pomočniki na gazo-linskih postajah, ki preskrbujejo odjemalce z gezollnom In o-ljem, so pod "petroleum code" ki dovoljuje 40 ur dele aa teden ob minimalni plači $15 na teden Delavci v restavracijah Vprašanje: Slišel sem, da sme lastnik restavracije zahtevati od svojih delavcev, da plečejo se kar jedo. Koliko ame jo zaračunati? In ali so nspitnine vrsčunjene v minimalno mezdo natakaric? Odgovor: Delodajelec mora plačevati natakaricam ne menj ko 28 centov na uro za ne več ko 48 ur dela na teden. Napitnine ne prihajajo nikakor v poštev. Kar ae tiče plačila za Jedi, uži-vene od zaposlencev, ae ne sme zaračunati več ko 25 centov za vsak obed, nikder pa več ko $9) na teden. Keaneje je bila te točka apnemenjena v toliko, de go-spoder ame zahtevati plačilo za jedi le tedaj, ako je bilo to v navadi pred 1. Julijem 1083. Profesionalci niso pod NRA Vprašanje: Ali se razni indu-strlalni kodi razlezejo tudi na zdravnike \ bolnišnicah, inženirje, arhitekte, pisarniške vodje Itd.? Odgovor: Profesionalci in ek-sekutivci, ki dobivajo vet ko $36 na teden, so izključeni iz omejitev glsde ur dela. Prodejeinira brez pomočnikov Vprašanje: Sem lastnik pr<>-dajglnice, ki Jo sem uprevljam a IM»močjo svoje žene. Ali morem d<*blti "plevega orla?" Odgovor: Da. - , Nobenega znižanje plače Vprašanje: Zapoalujem dve moža, ki dobivata po $80 ne mesec. De ugodim določbi koda glede ur, morem vstti v službo tretjega moža. Ako vsem trem kot zahtevani minimum, ne sme $16 ns teden, sli bo to prav? Odgovor: To bi bile prekrši-te v koda, kajti U določa, da plače onih, ki sedaj dobivajo več ko zahtevani minimum, ne srna-jo biti znižsne, da «i delajo manj ur. 40 vr v treh dneh Vprašanje: Vozim tovorni sv-tomobn in diUm »adsj po 40 ur na teden v šestih dneh. L'prsvite lj tvrdk« |*s namerevs. da bi letali tek 40 ur v trsk dneh Ali je to zakonito pod NRA? Odgovor: Ne I Kaj takega bi ae amatralo kot prekršlUv koda jsumsfci Harodaa \toa Podpiria iiiaeti MS7-S9 8a. Lawnd.U Ave* Cfclsage, III. Tat. Kork well 4M* GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI ODHFK: VINCENT CA IN KAR, pr*)s«dnik... >65? 8. Lawndsls Ava., Otüsaga, DL FRED A. VIÜKR, gl. tajnik.........M67 8. Uwndala A vs., Okisaga. Ilk LAWRENCE GRADLSHEK.Uj l ot odd «S67 8. Uwndale Ava.. Chicago. Ill JOHN VOORICH, «L Uarajntk......8607 8. Lawndals Avs., Chicago, IU. FILIP GODI NA, upravitelj glasila.., .8067 8. Uwndala Ava., Chicago, 111 JOHN MOUUC. urtdaik «laalla......MŠ7 8. Uwndala Ava., Cfcisag«, ni ODBORNIKI i FRANK SOMRAK, prvi podpradsadnlk.......»M E. 74th St., Clsvsland. O. JOHN K. LOK A K JR., drugI podpradsadnik.. UtiS E. 170th St., Clfvvland, O. GOSPODARSKI ODSKKl MATH PSTROVICH, predasdnlk...........&S6 E. 140th 8U Clsvsland. a ANTHONY CVETKOVICH.............US3 Sen»ca Avs., Rroaklyn, N. f. JOHN OUT...................»49 8. Prospect Avs., Clsrsndon Hills, III I POROTNIODSRKt JOHN OORlBK, pradifdnlk.. ............414 W. Hay 81, Sprfogflsld, Ul ANTON ftUL&R...................................Boa >7, Arma, Raas. JOHN TRCtU..................................Bas 18?, SUafcsns, Pa. FRANK PODBOJ.................................Box 61, PsrkhIU, Pa. FRANK BARBICH........................1816 K. 176th St., Clsv«land, a NADZORNI ODSRKt FRANK BAITS, pradsvdnlk..................8686 W. Ben» 8t., Oh k ago, M. FRED M A LOA I..............................88 Central Park, Paru, Ul JACOB AMBROZICH......................418 Piares St., Ev«lsth, Minn. roaos 1 fciwilhis s steralal «Stemni, kl **)• t H mfmU. m »»41 *>«*»» VSA nsnA. ki m mm«** m pmU a«. miiSii, Ml m mato» m mSMlrtH vas eeMASMs M**j»tw >« stat ai m «u ••»«»•«« «4 Mi m Mislila M |L talalltM. Vb® i§(l$f$i tÉaJ$f$ ea fcelniAk® m^p®^ e® peéilj$j§ m k®®* Ia nSMt« wklo MmMIM. I Vp m4m v «m# i ktaaalaMkt»! m*, m! a» MSla* m Mm»J»U»»*, vas mitotan «se « si. mwm» «am mí m m**** »ms vat raisivi m m*«ai «aa m »«j míhui* m j*» umim. nSniiti ste vsi DOPtBI Ia 4ns« «Ste. umuht. «tes, miimh la ate tela h« mj w Mat* m -eeosvsTo." miy a u**m a»*, cm »m«, m. no TS i OwnoMteN «I* «te Ioni ofttM «tesM te ........I m o—mimSm» 1st «te a»M> MlSliM ate«IS te i ««iiillli «• kSs. as nalumm* «f amaar ms liéim mmwiih teSN ate«M te lil.....I «• «te »uStn1» iflte hihm || ii láétmml is rtMMtel Biliwi war Um HrMMU» Ite tmwiw'i itflH «tesM te «stea «s «aa mb. CiaililB» miialM «te wm% sf (te «mmII«« tew4 «tesM te utmmi n Vvsah akaiaMaa »I «k* al laaaftiMfa. iMpwen ei •■pwi^ssi Mi Hfiill ličili kf i«r8ml li Jilii ftovMu Delo čet ure . Vprašanje: Ako je delavec voljan delati čez ure, sme gospodar to dovoliti, ns ils bi prekršil kode? Odcovor: Svrhe NRA je povečati zaposlenost 8 znižanjem delovnih ur. Zato ne almpaiisira z breepotrebnim čezurnlm delom. M •mene- Prodajalci z naslovom žerjaw Vprašanje: Ali sme prodajal-nice pomakniti kar 6sz noč vse avoje pomočnike ne stopnjo "me-nsžerja", da tako vidržuje dolge ure ob isti plsči? Odgovor; To js pretvess in je proti duhu In avrhi NRA politi ke. Teke slučaje je treba prijaviti uradu ta pritožbe (Bureau of Complaints) lokalne uprave NRA. NIRA in NRA Vprašanja: Ali je NIRA in NRA ista stvar In kaj pomenja-jo te črke? Odgovor: NIRA je kratica za National Industrial Reeovsry Act (zskon, ki je uvedel NRA). NRA je krstlca za National Rs-covery Administration (federsl na uprsvs, ki izvršuje ta takon). Profltsratvo pod NRA Vprsšsnje: Znsno je, da ao nekatere tvrdk« povišale cere deleč čez stroške, ketere jim j« nalof.il industrljelni kod, Ali kdo nadzira tako proflterstvo? Odgovor: Ravno v to avrho ja bil ustanovljen takozvanl Con sume rs Advisory Hoard, ki j« del NRA. V ta svet spadajo razni »trva slučeja spa-vaJnice ali spalna bolaenl (1st-hargica enc#|ihaliUa) sU aa pojavila zadnje dni v Chicago Prvi je zbolel ne tej boiazni An-draw G. Kraaar, 44-Urin i lekarnar v Kvanstonu, ki ae idej nahaja v At. Francis bolnišnici, Drugi j« pa triletni Barmy Ar-krm, .1246 W I6th st., ki je tudi v bolnišnici V Bt Umiiau js U 114 oseb umrlo sa to boleznijo Nov pekel ea edpl vQaUferalJI Obhiatl zatirajo sUvke ? n Jakih e alio. Hhodl In pikati- ranjs prepovedano. Arstlrtn» stavksrjl pod pol milljenom |M»roštve Yakima, Cel. — (FP) — V yakimaki dolini, klor je v toku stavka obiralcev sadja, ki aabis-vajolleljs in šerif s svojimi pomočniki. Aretiranih js bilo 68 stavkar-jov. 60 lemod njih jo obtoženih mori I nega napada in ao pod poroštvom $7000 vsak. Drugih osem ie obtoženih nepostevnega she-jenje in je sodnik določil $2,600 |N>roštvs za vaaksga. Hkupno poroštvo znaša okrog |K>I milijona, in to zs ljudi, ki so revni ko cerkvena miš. Ker Je Joče premaj* h na. so postavili "stokedo", kjer uratiranci čakajo na jesensko za-sedsnjs sodlščs. V Holah ao oblasti tudi nave-lile na šotorišča atavkarjev, ki je bilo izven mosta, jih rsagnsle in šotorišče podrle, češ, ds je nosa-nil ar no. Proklsmirsno js bib tudi obsedno stanje. V okraj sU bili poslsni dve kompaniji milica in vočJI oddelek državna polklje. Protestni shod simpetičarjev v Yakiml j« bil razbit, prav tako tudi konvencija United Farmers lig», ki s« je vršila na prostorih držsvnogs razstavišče. Policija In voJaMvo je prslskelo vsak truk dohajajočih delagaltev Hi zasegla vso letske in drago literaturo, posnejo pa konvencije rasgnsls. Zastopnik General Defense od-bors J. C. Jones, ki je prišel, s orgsnizirs obrambo sratirsnih, je bil prijet in vržon v zapor na obtožbo, de je kršil zakon proti kriminalnemu alndtkalizmu. H ta v kar j i ao organizirali Fruftt Workers' unijo, kstoro bodo skušali pridružiti Ameriški doiavskl federaciji. Zs areUraMO se Bšr nimajo tudi imlgrecjsk« oMestl in preiskujejo njih rekorda f svr-ho daportarija Tons Seliikar: NASEDLI BROD ftOMM 9 trêh dêlik So ljudje n* »vetu. med vsemi doji jih j«, mnogo, med bogatini in reveži, med neumneži in učenjaki, ki žive po knjigah in « svoje okolice. Ti ao zaverovani vaae, odpuščajo aebi vae ter mislijo, da je njihovo «v»«nJ« popolno, ker žive le aebi. TI ljudje «i la*« silne pravice. So kakor ptice ujede. ki plovejo v£ko nad svojo okolico in čakajo prilik^ive v eni aami hinavščinl. Ljudje, ki so si skovali ¿isto posebne nauke. Njihovi nauki se tepejo 8 paradoksi, cinizmom, zaverovanost vase, W je skrita v hinavščinl, pa vse oprašča. Nekod je napisal na rob neke knjige: — Živim, ker hočem posUti srečen! _ lidem boga, da mi bo odpuščal! Ko je pričel čitati nekoč Kanta, je po nekaj straneh vrgel knjigo proč in zastokal s — Moj bog, koliko časa je imel U človek! Za Časa svojega komunizma je liatal po Mar- ksu. Toda nfti prve knjige "Kapitala" ni predelal, ko se je vrgel z naslado na Fuchsovo "8ittengenschichte" in jo prebral do poslednje črke Beletrističnih knjig ni maral, rad pa je listal po puhlih in praznih šaljivih listih. Toda takrat je Že pričel omahovati v svojem nacionalizmu. Študiral pa je pridno in se na vsem lepem dokopal do izjave: — Medicina — mar to nI nazor? Cemu bi ne bila veda nazor? V njej Je vse! Vsi nazori se spreminjajo, ta pa ostane. In zdaj je nsšel gospo, ki jo je v Kolpi poljubil. S svojimi duhovitimi dovtipi in z zanimivim pripovedovanjem raznih dogodkov jo je prikoval nase, da ga je verno poslušala in da je čas prehitro minil. — Spremim vas, je dejal. Zunaj je vse močneje deževalo. Dež je od-skakoval od tal, ulice so bile prazne, le v ozki Nunski ulici sta srečala pijanca, ki je, naslonjen na zid, sam s seboj govoril. — Hej, ali sta čula? je vpil za njima. Danes so ga pokopali! Z vojaško godbo in streljali so za njim. Kadar se bom jaz «tegnil — lesena krsta in liter vina naj poloie vanjo. Z bogom bi rad bratovščino pil I Gor j up jo je prijel pod roko. Ana se je naslonila nanj, vsa se je oprijela tega mladega fanta in ni« se ni bala, če bi Ju kdo srečal. — Gospa Ana, ji je govoril, ali se vam ne sdi, da bi lahko iz tiste epizode ustvarila celotno poglavje. — Eno samo poglavje? Kadar preberem eno poglavje, se mi hoče še drugega. NIČ me bolj ne vznemirja kakor neprebrana knjiga. _ Da, draga goapa, z vami bi hotel doživeti roman! Toda klativitez nima gradu, kamor bi vas peljal in skril. — (Povabim vas na čaj, gospod klativitez. Imam streho, ki Je ne premoči dež. Sama sem in... — Vašega cenjenega soproga ni doma! Gor j up se je tesneje oprijel. Držal je dežnik nad seboj in ji šepetal . . . — Gospa, nekaj kratkih ur sva skupaj, pa bi . . . Obmolknil je. — Kaj bi? je vprašala Ana s hrepenečim naglasom. — Pa bi se zaljubil v vas! Ana je molčala. Zdaj ni nič več sanjala o nedoseženi ljubezni. Oprijemala ae je te roke, ki nI trepetala v njeni in ki je ne bi apustila več za nobeno ceno na svetu. Obšel Jo je nekak obseden zanos, ne tisto tiho, nežno drhtenje onih pomladnih noči, ki jih je preživljala z Wydro ob vodi, ne, ne, v nji zdaj sploh ni bilo ne beganja ne dvoma ne pomislekov, ni bilo nikakršnih drugih misli kakor sgolj ta človek, ki ga je vodila na svoj dom. Ta edini! Ta hip edini I Toda nfti žarek spomina na one bajne noči se ni posvetil v njeno srce, vsa ae je kljub tej roki, na katero je naslonjena, pogrešala v neskončno praznino. Spomin je živel! Bil pa je tako globoko zakopan, nekje v dalji, da se ji je še v spominu zdelo prelepo in ga ni hotela skrunitl. Nič več ni hotela misliti na tisto najlepšo dobo svojega življenja. Bala ae je. Omahovati bi pričela in bog ve, kaj bi se zgodilo. Zdaj pa, ko je vse pokončano, ko je od življenja ostalo aamo še golo življenje, samo še telo — le kaj naj ostane od tisočkrat prebodenega srca — zdaj pa, ko je samo še to, se je s poslednjimi utripi skušala opiti od slasti telesa, ki ga je še imela. Zato je ob njegovih besedah obstala kakor na smrt utrujeni popotnik v brezmejni puščavi, ko zasliši iz dalje žubo-renje studenca. — Zaljubil ... Kaj govorim! Saj sem že ves prevzet od vaše bližine, je dahnil in se prijel za srce. Ana je zagorela od čudovite besede, zdrobila se v onemoglost drobne ptičice, ki plaho prhuta z nalomljenimi krili in se skuša dvigniti zopet pod nebo. V hipu jo je presu-nilo. Bilo je kakor privid: pred njenimi očmi se je pojavila Justinova podoba, njegov srepi pogled zadnjih dni. Krčevito se je oprijela Gorjupove roke, dvignila obraz in zaječala: — Moj bog, kaj govorite? Saj to ni mogoče! Nikogar ni bilo na cesti. Gorjup se je sklonil nad njen obraz. — Mogoče! Mogoče! je vzkliknil. Resnično, poglejte! Nagnil je njeno glavo k svojemu obl&ju ln jo poljubil. Ana je vsa plaha obvisela v njegovih rokah in v njenem pogledu je bilo eno samo veliko vprašanje. — Govori, govori! je dahnil Gorjup, ali me odklanjaš, ko molčiš ko noč? Tedaj se je Ana dvignila na prste, se ga oklenila okoli vratu in kriknlla pritajeno: — Ne, ne! Obsula ga je s poljubi. Ko sta stopila v hišo, je zagorela v spalnici luč. Pri oknu je zdrknila zavesa. r j« 16 Sola se je zopet pričela. Bogdan je postal gimnazijec, Darinko pa je Marta pridržala pri sebi. Gorjup se j£ preselil k železnikovim. — Bogdan se težko uči, je razložila Ana to zadevo Justinu in vzela sem na stanovanje vi-sokošolca, da ga bo poučeval. Zato bo imel pri nas sobo in dobival hrano. Justin ni niti z besedo ugovarjal. Zdaj jfe bil že nekaj dni doma. V obraz se mu je risal že močno viden pečat pijače, neredno se je bril, svojo obleko pa je tako zanemaril, da mu niti na um ni več prišlo, da bi si dal hlače zlikati. Kakor hitro je bil doma, se ga je pola-ščal nekak nemir in kadar je čul njene korake, se je skušal skriti ali pa se ji vsaj izogniti. Zjutraj je nenadoma stopila v njegovo sobo. Sedel je pri mizi in pisal neko pismo. (Dalja prihodnji«.) Iz zgotariM rakil Od lenenega goloba d» raketnih letal Najstarejši sledovi o raketah segajo v stari vek, toda prva porodila, ki govore o njih, so dovolj temna ln skrivnostna. Skoraj gotovo je, da moramo šteti inamenitega Arhitajevega goloba. ki ga srednjeveški «piši testo omenjajo, med raketne iznajdbe, med mehanizme, ki se gibljejo naprej na principu povratnih sunkov. ArhitaH iz Ta-renta. matematik, državnik In vojskovodja. Platonov «odobnik. je med drugim Izumil lesenega goloba, ki Je letel na vrvici v krogu. gnala pa ga je bržkone para. ki je aunkoma uhajala iz njegove notranjoati. Prve vesti o Izumu nmodniku podobnih eksplozivnih snoveh, ki morejo biti podlaga za rakete, ao lato tako aelo nedontatne. Kitajski general Vajšing je baje leta 1154. kot prvi uporabljal smodnik, a po vae J priliki gre tu, kakor pri ostalih poročilih is tega časa. za neko vrsto "grAkega o-gnja", ki nI bil ekaploiivna snov, temveč mešanica lahko gorljivih anovi. Okrog I. 1200. je .Markus Gre-kua, menda bizantinski Grk. izdal "Knjigo o ognju", v kateri je med drugim baje učil, kako ae izdelujejo rakete. Pr\e določne ve«t i o uporabi eksplozivnih snovi a aolitrom pa najdemo 12«, v neki kitajski kroojki, ki pripoveduje, da ao pri obleganju nekega mesta u porabljali raketam podobne izstrelke. V Evropi omenjajo rakete, "leteče ognje", prvič 1258. v Kel-morajnu, Albertus Magnus in Roger Bacon pa dajeta navodila za izdelavo smodnika in raket. L. 1280. opisuje Arabec Hasan A-brama neke vrste torpedo z raketnim pogonom, potem so poročil» o uporabi zaiigalnth raket v vojne namene čedalje pogostejša, a 1. 1406. opisuje Konrad Kye-ser že tri vrste raket, letečih plavajočih in takšnih, ki so se premikale na vrvici. Okoli 1. 1600 naletimo že na prvaga človeka, ki Je bH spoznal uporabnost raketnega principa za letanje v vsemirje. Kitajski mandarin Vanhu Je sgradil zmaju podobno pripravo, ki naj bi jo 47 raket pognalo v tišino. Vanhu se je vsedel v ta zmaj in 47 kulljev je Istočasno prižgalo rakete, ki ao res istočasno eksplodirale In — raztrgale pogumnega mandarina In njegov sps-rat. .j Sele kakšnih 200 let poeneje naletimo na poročila o vozilih, ki naj bi se gibala na raketnem principu. Holandski fizik Grave-saMle Je 1. 1721. isdal knjigo, v kateri je objavil pn i model "raketnega avtomobila**, ki naj bi ga povratni aunek uhajajoče pare gnal naprej. Tega vosa Gra-veaaftde. žal. ni mogel zgraditi. Idejo "raketnega letala" pa naj-demo apet v poakuau Mioliana In JannineU v Parizu, ki ata j» hotela 1783., torej pred 160 leti. dvigniti v zrak s montgolfiero. ki fci jo gnal v višino afcoei po- seben zaklop uhajajoči segreti zrak. Žal pa je bilo tisti dan tako vroče, da se balon ni mogel dvigniti. Vnel se je, nestrpni gledalci so si razdelili njegove o-stanke, Miollan pa je izginil z blagajno ln ni bilo slišati nikoli več kaj o njem. Proti koncu 18. stol. so začeli za kratko dobo uporabljati rakete v vojne namene. Angleži ao n. pr. oblegani Kodanj popolnoma upepellll a 40,000 vžlgalnimi raketami, ki jih je njihov poveljnik, air William Congreve, izboljšal po indijskih modelih. Njegove rakete so letele kakšnih 2700 m daleč. V tej dobi je pirotehnik Claude Ruggieri v Parizu izstreljeval raketna padala, ki ao nosila razne majhne živali in tudi ovne. Hotel je na U način izstreljevati celo ljudi, * mu je policija prepovedala takšne poskuse. t< 1828. ao v Nemčiji prvič upo-rabili rakete za izatreljevanje yrvl proti naaedlim b rodom. TI poskusi ao ae obnesli in jih reée-valna služba za nasedle brode posnema t velikim uspehom še da- keto za fotografiranje is ne, 1.1911 je alavni prof. Pfccard napravil prve poskuse z modeli raketnih letal. Svojo idejo za polete v stratosfero je skušal tedaj uresničiti na ta način. Po svetovni vojni se je začela prava "doba raket", ki jo je o-tvorila 1919 publikacija Američana Goddarda o njegovem modelu raket za polete na luno. Sledil je prof. Oberth, Američan Lyon in nešteti drugi, vsak mesec nam prinese kakšen nov poskus z raketami, ki naj bi rešile vsakovrstne ideje za izboljšanje prometnih in prevoznih sredstev za polete v vesoljstvo itd. Poleti v vesoljstvo se doslej niso u-resniČili, ker pač še niao izumi li rakete, ki bi bila koe vsem, to idejo zvezanim problemom. N pa dvomiti, da bomo prej aH sle, našli rešitev tudi te davne san je človeškega rodu in tedaj šele bo napočila prava raketna doba. Sahara bo «Itala Važna geološka odkritja: puščavo teče voda! Pad Od aredine 19. atol. dalje naletimo čedalje češče na vae mo-Ifoče tipe raketnih letal, zrako-plovov, vosov in celo na vnemir-ske rakete L. 1841. je Angle« Golightly dobil prvi patent sa raketno letalo. L. 1891. je Gana-windt na nekem predavanju v Berlinu kot prvi razvijal rr*#n načrt sa konstrukcijo v nem irske pakete. Predlagal je polet n. Mart 1 dlnamitno raketo. L 1904 je lat. Maul konstruiraj prv0 r* Današnjemu človeku se ne zd nobfha reč nedosegljiva. Po zmagah, ki nam jih je pomagala fsvojevati tehnika na kopnem, na vodi in v zraku, ne bo skoraj nikogar presenetila novic*, da stoji pred realizacijo načrt, ki bi se zdel našim prednikom fantastična igra domišlji-je Živahnega Julesa Verne ja. Gre namreč za oživitev Sahare, od nosno za njeno preobrazbo v kulturno deželo. Geologi so v dolgoletnem študija in po neštetih raziskovalnih odpravah prišli do prepri čanja, da leži Sahara nad vodo. Kjerkoli so navrtali vroča saharska tla, povsod se je pokazalo, da ima Sahara lahko veliko bodočnost, če se zanjo zavzamejo pravi možje. Francija je na podlagi rezultatov dosedanjih preiskav postavila fantastičen načrt, ki bo prekosil vsa dosedanja kulturnega dela pustih ozemljih. Njen načrt je, spremeniti saharsko puščavo ploden in rodoviten svet. Načrt je tako ogromen, da ga je komaj mogoče zapopasti, zlasti če pomislimo, da se bavi s površino, ki je tako velika kakor Evropa. Puščava Sahara, ki eega od Atlantskega oceana do Rdečega morja, meri 9,196, 496 četvornih. kilometrov. Francija je poslala v saharsko osemlje več geologov ter jim naročila, naj iščejo podzemske izvirke. Prva leta je bHo iskanje jalovo in zdelo se je že, da bo ves trud zaman. Celo v globini 10 m niso našli raziskovalci nikjer sledu o kakšni kapljici vode. Toda znanstveniki niso omaglji-vi ljudje. Držali so se hipoteze da leži pod vročimi saharskimi tlemi ogromno studencev. Nadaljevali so raziskovanja in so v kratkem času ugotovili, da je bila njih elutnja pravilna. 2e 12 m pod zemljo so prišli ponekod na sled vodi. Pod peščeno površino, kakšnih 18 do 20 m je bila vlaga ie večja. Ponekod so morali vrtati še globlje n. pr. do 26 m, da so zadeli na konkretne dokaze svojih domnev. Tako so polagoma prišli do prepričanja, da so tla pod Sa harsko puščavo mokra in da te Čejo tam vode, o katerih se dosedanjim raziskovalcem Afrike niti sanjalo nI. Seveda ostane še odprto vprašanje, odkod pri hajajo te podzemne reke in kam se izlivajo. Toda bistvene važnosti je, da je voda tu. Zdi se ds pritekajo ti podsemski studenci iz gora. ki obdajajo Saha ro. Njih tek je skrivnoeten, izlivajo ae pa akoraj brez razlike v ocean. Za dejatvo, da voda nikjer ne udari z tal, imajo učenjaki posebno razlago. Ker je pod pu ščavo precej modna plast i lov nate zemlje, ne morejo reke nikjer prodreti skozi njo. Isdelan Je is načrt, ki predvideva, da bi ae voda črpala is podsemski h •trug s posebnim napravami. Ce * *o Posreči, bo Sahara v raz-marova kratki dobi kulturna de-»els, za katero bo zavidal Francijo vea svet. Naročite Mladiaaki UM Sik« h kffler jevske Zadnje tedne se dogajajo aretacije protirežimovcev pokomU-je in v večjem obsegu kakor prve tedne po Hitlerjevem prihodu na diktatorski preatol. P0 tem lahko sodimo, da so /a< < 1, opozicionalne stranke, predvsem komunistična, z dobro organ i zi ranimi akcijami naskakovati režim ter agitirati med množicami, ki jim kažejo "uspehe*' Hitlerjevega tretjega carstva. Ne mine dan, da ne bi bilo po nekaj sto ljudi aretiranih, ne mine teden, da ne bi hitlerjevske čete in policija odkrila tajne komunistične tiskarne, ne mine teden, da ne bi pozaprli toliko in toliko raznašaJcev tajne literature in letakov, ne mine dan, da ne bi Odgnali v koncentracijska taborišča toliko in toliko nevarnih, ne mine teden, da ne bi koga obsodili na smrt, in dan za dnem beremo po listih, da je bil ta in ta "na begu ustreljen." (Grosz je narisal pred leti risbo: delavec privezan na drevo z vrvmi, tik pred njim pa trije pruski Žandarji, ki merijo z revolverji na delavca. Naslov risbe: Na begu ustreljen.) Ce upoštevamo še, da so zaprli tudi že mnogo članov hitlerjevskih društev in čet, in če upoštevamo, da se na hitlerjevskih delavskih shodih puntajo že člani hitlerjevske strokovne organizaiije — potem si to divjanje z aretacijami, ustrelitvami in pregnanstvom lahko razlagamo kot znak, da ao zadele izgubljati zaupanje v Hitlerja celo tiste množice, ki so bile še pred nekaj meseci pripravljene tvegati vse za "nacionalno revolucijo." Okrog 40 koncentracijskih taborišč ima sedanja Nemčija in v njih deset tisoče jetnikov, samih "protidržavnih elementov." Odkar od julija raste število a-retacij iz dneva v dan, se ta taborišča polnijo in polnijo se kaznilnice vin sodni zapori. Vse te najvažnejše "vzgojne zavode" sodobne Nemčije morajo stalno širiti. Največji taborišči imata mesti Dachau in Osnabrück; v obeh je skupno okrog 8000 are-tirancev. Vsa ta taborišča tudi razširjena ne morejo več sprejemati novega dotoka nezanesljivih državljanov, pa so morali v Brandenburgu ustanoviti novo taborišče. Za taborišče so izbrali staro kaznilnico, ki je stala že dalj časa prazna. Poslopje je namreč staro, se ruši polagoma in so morali pred časom zaradi varnosti jetnikov zgraditi novo kaznilnico. In to staro poslopje bodo zdaj uporabili za koncentracijsko taborišče. Za politične "zločince" bo poslopje dobro; zanje ni treba življenjske varnosti. V Sonderhausenu so aretirali celo okrožnega voditelja narodno socialistične obratne organizacije. Pravega razloga ne navajajo. Sporočili so svetu na kratko: da Bavarski p***^ drugim: "Zanesite ^ ljudstvo sodilo vsakoL Postane izdajalec. Kako£ vršila obsodba, za to" mmajte. Prepustite to m, ^rr^rmh 1 ministra ^ Junkeraove tovarne leu Jo s polno paro. NarofcU tovarne delajo. Za leto dni dovolj naročil. In kdo i» • letala? Država? Ne. hit?*- Cei°«s črnskih uradnikov »jI kar sedem letal, mnogo naročili tudi nemSki aero Plačah jih gotovo ne bodi mašni uradniki in aero-ldu pa država. Gre za obort* Hitler si želi vojne, ki bi znova priklenil pozorrxxt atva nase in svoje parade ko zavlačeval spregledati Zato Junkersove tovar tijo z delom, oficirji d brambe pa vadijo hitler čete, da bi jih lahko v 1 kar priključUi državni ar AVTOMOBIL na pro Krasen 7 pasenger Stutz v dobrem stanju, kolesa, dve kolesi posel» gumi kot nove. Grel«, ca. Vse prvovrstno. Izgi vozi kot nov. 1400.00. Harrison 3006. Ob nede( Saginaw 7754. Kdo prodi fcasadaji Nujno potrebuj«! stare izvode Angleiki venskega besedsjskai slovenske dijake. Za 4 ohranjeno knjigo ph tri dolarje. DR. F. J. K KRN 6233 St. Clair Ah Cleveland, 0. PRENOVITE Ml U attfa Nori oi mai*, ai K ont rit all fa c—k» pritlM* "•fc Zaprt pati. P,M itnho. Now plumb inf. Port al all aaSBjl port. Dvfcuaa « ki*«, ataaovanfa m po«rtnt*. hit. ■ iitew krftfa. uf.lt. Hie aa mm* aM «far* Mfa. Pa jam i k> brapliiiw. M a tea aa pfailla. 8« «ta J. Pondalik Mala Office: 2511 W. Cicero, III. FlMHMa-BMfcwdl Ut*. Can I AH eta že aarsílll I Mladinski Hat svojesn Iju ali sorodnika ▼ To je edini dar traja« ki ga sa mal denar Iskksj te svojcem v dos^visc. Dnevnik za pet tednikov v Drutlna ■ petimi «lani lahko zamenja Udailu m ' ■ " amhILmI* Pa «klepa deeete redne konvencije Je molno ^re^j ia priiteti enega, dva, tri. itlrl a« pat ilto^ 8PCPJ t eni šralh» fc < sa «fnenUlu Dnevnik stane sa vas enake, «lane is nrflM*. M«*« ,eV 'juTiTihii ia »lafejejn 9IJ9 ktne a« teS.lk. ee k naroMnl aa dnevnik. Tn pom~*. da ¿lan v Zdreiee» drtj* ■ (isven Chicaga In Cleera) 4eM dnernlk PrenreU fUM ki*. Ako eU dva ¿lan* v drniinl, ae prlšteJeU *« t*Wk« * M dmiinl. ae srlšteJeJo trije Udaikl Is ** aa dnevnik aa «ne lete. « Aha eo štirje Claal v družini, ee prišteje}. Wrie ud«* SIJ» aa di*waft as m» late. . Akejepet i\mm v dmiinl. a« prliteje pet ted.lk«* » sa dnevnik sa ene late. .. ,„. .Mm Za ¿lan« v ICMcngn In.Ckem, kjer J« drai£H^JTJ dnevnik Pmnvete 17JS leten ali en tednik In | tednike In SSJS, «Uri tednika In SŽ-TS ali Si I Za * lan» SNPJ terej dnevnik nI vei pr«dr«f i« t pmluilje te ngndnentL Ceteee Ja v vea« drniW »Sf Prnevete vnak dan. člani SNPJ. naw«te al dnevn* Peeluike ae n«il«^Jege knpaast___ Ckk«l*. PROSVETA. SNPJ, t«7 Sa. Lnwndsle A^ Prileten« pMUJani 1 ) I .............................•ansa. aa liât PreereU « Ci èn#» j^aalnv ...................................... UetJMrto tednik in ga prlpMite h mejl n.re*né«< * drnitne: u/ ' ■ a * 1 .......... ... .....-——.........— ______A df*" * «S- Ne» naretnià-------