1 0 POLITIKA IZRAŽANJE POLITIČNIH IZRAŽANJE POLITIČNIH MNENJ MNENJ V ANKETAH POLITIKA Meta Novak 10 V ANKET AH ii Objavljeno v knjižni zbirki Politika Simona Kustec Lipicer (ur.) Politične vsebine in volilna kampanja Alenka Krašovec (ur.) Volitve v Evropski parlament 2009 Tomaž Deželan Nasproti evropskemu federalizmu? Simona Kustec Lipicer, Samo Kropivnik,Tomaž Deželan in Alem Maksuti Volilni programi in stališča Drago Zajc, Samo Kropivnik, Simona Kustec Lipicer Od volilnih programov do koalicijskih pogodb Janko Prunk in Marjetka Rangus Sto let življenja slovenskih političnih strank: 1890–1990 Danica Fink-Hafner (ed.) The Development of Civil Society in the Countries on the Territory of the Former Yugoslavia since 1980s Danica Fink-Hafner, Matej Knep, Meta Novak The Slovenian Greens: From Early Success to Long-Term Failure Damjan Lajh, Meta Novak Organizirana civilna družba v procesih odločanja na ravni Evropske unije Izražanje političnih mnenj v anketah Meta Novak POLITIKA POLITIKA POLITIKA POLITIKA POLITIKA POLITIKA POLITIKA POLITIKA POLITIKA POLITIKA POLITIKA Izražanje političnih mnenj v anketah Meta Novak Knjižna zbirka: POLITIKA Urednica knjižne zbirke: Alenka Krašovec Izdajatelj in založnik: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV Za založbo: Hermina Krajnc Copyright © po delih in v celoti FDV 2016, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. Recenzenta: red. prof. dr. Marko Polič in zn. sod. dr. Brina Malnar Jezikovni pregled: Dora Mali Naslovnica: Janko Testen Prelom: Leon Beton Tisk: Ljubljana 2016 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 303.62:316.344 303.62:316.344(0.03.42) NOVAK, Meta NOVIzražanje političnih mnenj v anketah [Elektronski vir] / Meta Novak. - El. knjiga. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 2016. - (Knjižna zbirka Politika) Način dostopa (URL): http://knjigarna.fdv.si ISBN 978-961-235-778-8 (pdf) 284135168 v Mojim “Bil sem zadovoljen, da mu lahko takoj postrežem z odgovorom, in tako sem tudi storil. Dejal sem, da ne vem” Mark Twain, Življenje na Misisipiju (1961, 38) vi Kazalo vsebine Predstavitev avtorice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . xi Uvodna zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . xiii 1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 2 RazkoRak v znanjU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 3 oPRedelItev RazkoRaka v IzRažanjU mnenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 4 RazIskovalne tehnIke In metode, UPoRabljene v monogRafIjI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Analitični model . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 5 RazkoRak v IzRažanjU mnenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Razkorak v izražanju mnenja v obdobju kampanje in mirnem obdobju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Razkorak v izražanju mnenja glede na družbeno- ekonomski položaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Sprememba razkoraka v opredeljenosti med družbeno- ekonomskimi skupinami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Razkorak v izražanju mnenja glede na izobrazbo, spol in starost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 6 RazPRava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Stekleni strop . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 7 sklePnI del . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 Kako razumeti razkorak v opredeljevanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 Omejitve analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Izvirni prispevek monografije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 seznam virov in literature . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 Priloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 stvarno in imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 viii seznam slik in preglednic Slika 5.1: Vodstveni in pragmatični model ter model močne demokracije . . . . . . . . .36 Slika 5.2: Distribucija odgovorov indeksa opredeljenosti na anketna vprašanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 Preglednica 5.1: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med opazovanimi obdobji (Bonferronijev test) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 Slika 5.3: Povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v opazovanih obdobjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40 Preglednica 5.2: Vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v opazovanih obdobjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40 Preglednica 5.3: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za celoten vzorec . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42 Preglednica 5.4: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami (Bonferronijev test) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43 Preglednica 5.5: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami (Bonferronijev test) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44 Preglednica 5.6: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za prvo obdobje pred volitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 Preglednica 5.7: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami v prvem obdobju pred volitvami (Bonferronijev test) . . . . . . . . .45 Preglednica 5.8: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za prvo obdobje volitev . . . . . . . . . . .47 Preglednica 5.9: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami v prvem obdobju volitev (Bonferronijev test) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48 Preglednica 5.10: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za drugo obdobje pred volitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49 Preglednica 5.11: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami v drugem obdobju pred volitvami (Bonferronijev test) . . . . . . .50 Preglednica 5.12: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za drugo obdobje volitev . . . . . . . . .50 Preglednica 5.13: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami v drugem obdobju volitev (Bonferronijev test) . . . . . . . . . . . . . . . . .51 ix Preglednica 5.14: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za tretje obdobje pred volitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53 Preglednica 5.15: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami v tretjem obdobju pred volitvami (Bonferronijev test . . . . . . . .53 Preglednica 5.16: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za tretje obdobje volitev . . . . . . . . . .54 Preglednica 5.17: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami v tretjem obdobju volitev (Bonferronijev test) . . . . . . . . . . . . . . . . . .54 Preglednica 5.18: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za četrto obdobje pred volitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56 Preglednica 5.19: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami v četrtem obdobju pred volitvami (Bonferronijev test) . . . . . .57 Preglednica 5.20: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za četrto obdobje volitev . . . . . . . . .57 Preglednica 5.21: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami v četrtem obdobju volitev (Bonferronijev test) . . . . . . . . . . . . . . . . .59 Preglednica 5.22: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za peto obdobje pred volitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 Preglednica 5.23: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami v petem obdobju pred volitvami (Bonferronijev test) . . . . . . . .61 Preglednica 5.24: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za peto obdobje volitev . . . . . . . . . . .62 Preglednica 5.25: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami v petem obdobju volitev (Bonferronijev test) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63 Preglednica 5.26: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za šesto obdobje pred volitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65 Preglednica 5.27: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami v šestem obdobju pred volitvami (Bonferronijev test) . . . . . . . .65 Preglednica 5.28: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj za šesto obdobje volitev . . . . . . . . . . .66 Preglednica 5.29: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi kupinami v šestem obdobju volitev (Bonferronijev test) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66 x Slika 5.4: Razlika v povprečnih vrednostih indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na družbenoekonomski položaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68 Slika 5.5: Razkorak v opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med skupino z družbenoekonomsko najnižjim položajem in skupino z družbenoekonomsko najvišjim položajem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70 Slika 5.6: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na spol . . . . . . . . . . . . . . . .73 Slika 5.7: Razkorak v opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med skupino z družbenoekonomsko najvišjim položajem in skupino z družbenoekonomsko najnižjim položajem glede na spol . . . . . . . . . . . . . . . . . .75 Slika 5.8: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na starost . . . . . . . . . . . . .76 Slika 5.9: Razkorak v opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med skupino z družbenoekonomsko najvišjim položajem in skupino z družbenoekonomsko najnižjim položajem glede na starostno skupino (primerjava glede na najmlajše in najstarejše) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 Preglednica 5.30: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti in razkoraka med povprečnimi vrednostmi glede na družbeno- ekonomski položaj, spol in starost v prvem obdobju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80 Preglednica 5.31: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti in razkoraka med povprečnimi vrednostmi glede na družbeno- ekonomski položaj, spol in starost v drugem opazovanem obdobju . . . . .82 Preglednica 5.32: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti in razkoraka med povprečnimi vrednostmi glede na družbeno- ekonomski položaj, spol in starost v tretjem opazovanem obdobju. . . . . .84 Preglednica 5.33: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti in razkoraka med povprečnimi vrednostmi glede na družbeno- ekonomski položaj, spol in starost v četrtem opazovanem obdobju . . . . .86 Preglednica 5.34: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti in razkoraka med povprečnimi vrednostmi glede na družbeno- ekonomski položaj, spol in starost v petem opazovanem obdobju . . . . . . .89 Preglednica 5.35: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti in razkoraka med povprečnimi vrednostmi glede na družbeno- ekonomski položaj, spol in starost v šestem opazovanem obdobju . . . . . .91 Preglednica 5.36: Skupine glede na družbenoekonomski položaj, spol in starost z najvišjo in najnižjo povprečno vrednostjo sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih opazovanih časovnih točkah z razkorakom med najvišjo in najnižjo povprečno vrednostjo indeksa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95 Priloga 1: Seznam vprašanj, uporabljenih za oblikovanje sestavljenega indeksa odvisne spremenljivke opredeljenosti na anket na vprašanja . . . . . . . . . . . . 139 Priloga 2: Volilna udeležba. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 xi Predstavitev avtorice meta novak je doktorica socioloških znanosti in raziskovalka na Centru za politološke raziskave Fakultete za družbene vede. Leta 2008 je diplomirala na Fakulteti za družbene vede na pro- gramu sociologija, analitsko teoretska smer, z diplomsko nalogo Družbeno-ekonomski položaj žensk skozi anketne neodgovore; zanjo je prejela Klinarjevo nagrado. Podiplomski študij je nadaljevala na programu Sociologija vsakdanjega življenja na isti fakulteti in leta 2014 doktorirala z doktorsko disertacijo z naslovom Vpliv družbenoekonomskega položaja na izražanje političnih mnenj v anketah. Nje- no raziskovalno zanimanje velja političnemu znanju, političnemu vedenju, interesnemu predstavništvu, civilni družbi in položaju žensk. Raziskovalno je sodelovala oz. sodeluje pri mednarodnem projektu INTEREURO - Primerjalno raziskovanje interesne politike v Evropi (10-ECPR-008 ARRS-N5-0014), pri mednarodnem pro- jektu Primerjalno raziskovanje organizacijskega razvoja nacionalnih in- teresnih skupin v Evropi (ARRS-N5-0023) ter pri raziskovalnem pro- gramu Politološke raziskave (P5-0136). Sodelovala je tudi pri dveh evropskih projektih: Čutim Evropo: učenje evropskih vsebin v podeželskem okolju in Približajmo Evropsko unijo učencem osnovnih šol: razvoj neformal- nih učnih pristopov. xii xiii Uvodna zahvala Knjiga idejno in vsebinsko temelji na doktorski disertaciji z naslovom Vpliv družbenoekonomskega položaja na izražanje političnih mnenj v anketah. V monografiji je poudarek predvsem na empiričnem delu doktor- ske disertacije, ki je bila na Fakulteti za družbene vede ubranjena 1. septembra 2015, vendar je analiza razširjena tudi na obdobje dru- gih predčasnih volitev v Sloveniji. Na tem mestu bi se rada iskreno zahvalila zn. sod. dr. Brini Malnar, mentorici pri doktorski nalogi in recenzentki knjige. Enaka zahvala gre recenzentu in članu doktorske komisije, red. prof. dr. Marku Poliču, ter članu doktorske komisije, izr. prof. dr. Samu Kropivniku, za koristne pripombe in priporočila. Za spodbudo in koristne napotke pri mojem raziskovalnem delu se zahvaljujem tudi red. prof. dr. Danici Fink Hafner, predstojnici Cen- tra za politološke raziskave. Knjiga tudi ne bi bila mogoča brez Dore Mali, ki je s svojo lekturo besedilo izboljšala. Seveda so morebitne napake v knjigi zgolj moja odgovornost. Ljubljana, april 2016 Meta Novak xiv 1 1 Uvod Cilj monografije pred vami je dopolniti ugotovitve raziskav s pod- ročja razkoraka v znanju s področjem razkoraka v izražanju mnenja na politične anketne kazalce. Pri tem razlikujemo zgolj med oprede- ljenimi in neopredeljenimi anketiranci, se pravi tistimi, ki na anke- tno vprašanje odgovorijo, in tistimi, ki sicer privolijo v sodelovanje v anketnem položaju, a na določeno vprašanje nočejo odgovoriti (t. i. brez odgovora, b.o.) ali pa odgovorijo z “Ne vem”. Izhajamo namreč iz predpostavke, da mora imeti anketiranec za oblikovanje odgovora na politično mnenjsko vprašanje določeno količino znanja, objektiv- ne in subjektivne kompetence (Rapoport, 1981: 35–36). Z analizo razkoraka v stopnji izražanja mnenja oziroma opre- deljevanja1 želimo dopolniti področje raziskav razkoraka v znanju ( knowledge gap)2. Področje raziskav razkoraka v znanju je namreč še danes aktualno in spremlja tekoče objave in raziskave (Gaziano, 2010). Začetniki raziskovanja razkoraka v znanju so avtorji Phillip J. Tichenor, George A. Donohue in Clarice N. Olien, t. i. skupina 1 Izraz razkorak v izražanju mnenja in izraz razkorak v opredeljevanju v mono- grafiji uporabljamo kot sopomenki. V obeh primerih se namreč nanašamo na izražanje mnenja oziroma vsebinsko izbiro odgovora v anketnem položaju v nasprotju z neodgovorom oziroma izbiro odgovora “Ne vem“. V angleščini je opredeljevanje poimenovano kot opinionation (npr. Krosnick in Milburn, 1990; Delli Carpini in Keeter, 1996; Gaziano, 2014). Na podlagi tega bi razkorak v izražanju mnenja poimenovali opinionation gap za razliko od mnenjskega razko- raka ali opinion gap, ki kaže na razkorak v različnih mnenjih. 2 Angleško-slovenski slovar angleški izraz gap prevaja kot odprtina, razpoka, reža, škrbina, vrzel (Grad in drugi, 1967: 347). V družboslovju pa se je uveljavila tudi uporaba neenakosti kot ustrezen prevod. Na primer angleški izraz gender gap se prevaja kot neenakost med spoloma. Mi smo se odločili za uporabo izra- za razkorak, ker s tem lažje zajamemo pomembno razsežnost hipoteze razko- raka v znanju, to je povečevanje razlik v znanju med družbenimi skupinami. 2 Izražanje političnih mnenj v anketah Minessota ( Minessota Team). Prvi so artikulirano hipotezo razkoraka v znanju objavili leta 1970 v članku z naslovom Mass Media Flow and Differential Growth in Knowledge (Tichenor in drugi, 1970). Z omenje- no hipotezo so poskušali pojasniti neuspeh informacijskih kampanj pri izobraževanju predvsem skupine z nižjim družbenoekonomskim položajem. Pretekle raziskave so namreč kazale na večanje razlik v znanju med družbenoekonomskimi skupinami v obdobju, ko je bilo na voljo več informacij, oziroma v obdobjih namenskega izobra- ževanja družbenih skupin (obdobje izobraževalne in informacijske kampanje) (na primer Hyman in Sheatsley, 1947; Star in Hughes, 1950). Hipoteza razkoraka v znanju krivdo za neuspeh pri zmanjša- nju razlik v znanju prenese s posameznika na samo družbeno struk- turo (Tichenor in drugi, 1970) in s tem ponudi možnost za odpravo te neenakosti. Pregled številnih raziskav s področja razkoraka v znanju ( Gaziano, 1983; Viswanath in drugi, 1991; Gaziano, 1995; Gaziano in Gaziano, 1996; Gaziano, 1997; Hwang in Jeong, 2009; Gaziano 2010) kaže na to, da je hipoteza razkoraka v znanju trajen pojav in ne le značil- nost določenega obdobja. Znanje namreč ni statično, saj nova znanja nenehno nastajajo, zato je raziskovanje znanja in razkoraka v zna- nju vselej aktualno. Poleg tega lahko določena območja in področja dosežejo enakost v znanju, drugod pa se neenakosti nadaljujejo. In čeprav so lahko nekatere informacije splošno razširjene, za druge tega ne moremo reči (Viswanath in Finnegan, 1996: 200–211). Pod- ročje raziskav razkoraka v znanju je tako treba razširiti in dopolniti tudi s področji raziskav vedenjskega razkoraka, razkoraka v odnosu, mnenjskega razkoraka in razkoraka v vrednotah (Gaziano, 1995; Gaziano in Gaziano, 1996). Neraziskano ostaja tudi področje razko- raka v izražanju mnenja na politična vprašanja v javnomnenjskih an- ketah. Glede na to, da je za oblikovanje mnenja, kot smo že omenili, potrebna določena količina znanja in informacij in da so neodgovo- ri lahko učinkovit kazalec družbenoekonomskega položaja ( Ferber, 1966; Francis in Busch, 1975; Rapoport, 1981; Rapoport, 1982; Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990; Atkeson in Rapoport, 2003), lahko ta monografija pomembno prispeva k že opravljenim raziskavam razkoraka v znanju in razumevanju neodgovorov v anke- tnih vprašalnikih, ki so vse prej kot naključno razporejeni (Rapoport, 1981; Rapoport, 1982). V monografiji nameravamo dopolniti raziskave s področja ne- enakosti v znanju s področjem razkoraka v izražanju političnega Uvod 3 mnenja v anketah. S tem bomo povezali že opravljene raziskave s področja razkoraka v znanju z raziskavami neodgovorov. Politični sistem demokracije temelji na predpostavki informiranega volivca, ki na vsakokratnih demokratičnih volitvah odda razumen glas v skladu s programom političnih kandidatov ter lastnih potreb in interesov (Delli Carpini in Keeter, 1996; Kim in drugi, 2005). Obenem volivec aktivno participira in se zanima za politična in javna vprašanja tudi v času vladanja. Raziskave pa po drugi strani vedno bolj kažejo na to, da je povprečen volivec nezainteresiran za politično znanje in da je njegovo poznavanje trenutnih javnih zadev, političnega sistema in kandidatov bolj kot ne skromno (Converse, 1962; Delli Carpini in Keeter, 1996). Zato ni presenetljivo, da so v okviru hipoteze razko- raka v znanju številni avtorji posvetili precej pozornosti razkoraku v političnem znanju (na primer Eveland in Scheufele, 2000; Eveland in Hively, 2009; Fraile, 2011; Fraile, 2013; Holbrook, 2002; Lemert, 1993; Moore, 1987). Podobno kot druge raziskovalce hipoteze raz- koraka v znanju jih je zanimalo predvsem to, pod kakšnimi pogoji razkorak v političnem znanju vsaj stagnira, če se že ne zmanjšuje. A kot opozarjata Lupia in McCubbins, posameznik ne potrebu- je vseh informacij za oblikovanje odločitve (Lupia in McCubbins, 2003). Zato je sposobnost oblikovanja odločitve in izražanja stališča morda pomembnejši kazalnik političnega delovanja volivcev kakor politično znanje. Razkorak v opredeljevanju na javnomnenjska poli- tična vprašanja je zaradi potrebe po minimalnem znanju in poznava- nju političnega dogajanja ter samozavesti ob tem znanju (Rapoport, 1981: 35–36) pomemben pokazatelj političnega vedenja volivca in še neraziskano področje. Poleg tega teoretiki, ki opredeljujejo znanje kot subjektivno, kontekstualno specifično in sestavljeno iz različnih razumevanj, ne soglašajo s predpostavko, da je znanje objektivno, univerzalno in veljavno ne glede na vrednost ali pomen znanja pri posamezniku (Hindman, 2009: 792). Večina raziskav na temo raz- koraka v znanju je doslej temeljila na učbeniških in podatkovnih vprašanjih, pri čemer je bil srednji razred privilegiran. Ne nazadnje tudi Delli Carpini in Keeter kot mero političnega znanja priporo- čata ravno podatkovna vprašanja (Delli Carpini in Keeter, 1993). Opazovanje opredeljevanja na javnomnenjska vprašanja, za katera posameznik ne potrebuje podatkovnega znanja, temveč znanje za oblikovanje mnenja, tako lahko razširi področje že opravljenih ra- ziskav. Uporaba neodgovorov v raziskovalne namene ugotavljanja družbenoekonomskega položaja in neenakosti pa tudi ni popolnoma 4 Izražanje političnih mnenj v anketah nova. Že pretekle raziskave so pokazale, da je opredeljevanje na jav- nomnenjska politična vprašanja pomemben kazalnik družbenoeko- nomskega položaja (Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990) in da na anketna vprašanja pogosteje odgovorijo moški, bolj izobraže- ni, z boljšim družbenoekonomskim položajem in pripadniki etnične večine (Ferber, 1966: 402). Doslej pa ni nihče podrobneje raziskoval, kaj se zgodi z opredeljevanjem na politična javnomnenjska vprašanja v odnosu do družbenoekonomskega položaja v obdobjih povečanja informacij, kot je na primer obdobje volilne kampanje v primerjavi z obdobji vladanja. Uporaba neodgovorov v analizi bo obenem opo- zorila na vrednost vseh zbranih podatkov z merjenji javnega mnenja. Raziskave razkoraka v političnem znanju so bile doslej bolj ali manj omejene na obdobje predsedniške volilne kampanje, le Fraile je raziskovala tudi evropske parlamentarne volitve (Fraile in Schuman, 2010; Fraile, 2013). Mi se bomo v analizi posvetili državnozborskim volitvam, ki se lahko pomembno razlikujejo od predsedniških voli- tev. Velja namreč predpostavka, da morajo zaradi povečanega števila kandidatov za parlamentarne volitve ti kandidati posredovati več in- formacij o sebi, če se želijo razlikovati od protikandidatov ( McCann in Lawson, 2006: 14; Fraile, 2013). Razkorak v opredeljevanju bomo primerjali v obdobju državnozborske volilne kampanje ter v mir- nem obdobju, obdobju vladanja. V teoriji bi moralo obdobje držav- nozborske volilne kampanje pomeniti lažji dostop do informacij in političnega znanja predvsem državljanom z nižjim družbenoeko- nomskim položajem ter hkrati večjo verjetnost, da posameznik najde sebi primerno politično izbiro, kar naj bi se posledično poznalo v manjšem razkoraku v političnem znanju in manjšem razkoraku v opredeljevanju na politična vprašanja. Analiza državnozborskih vo- litev tako lahko zaradi predpostavljenega še večjega vnosa informacij o političnih kandidatih in njihovih programih pomembno prispeva k razumevanju tako področja razkoraka v znanju kot področja razko- raka v opredeljevanju. Ne nazadnje je naša analiza postavljena v kontekst demokraci- je. Čeprav velja predpostavka, da je hipoteza razkoraka v znanju univerzalna, so bile raziskave doslej omejene pretežno na razvite in stare demokracije (na primer ZDA, Kanado, v Evropi pa Švico in Nizozemsko). Izjema je raziskava McCanna in Lawsona, ki sta raz- korak opazovala na zgledu treh demokracij na prehodu (McCann in Lawson, 2006), ter Fraile, ki je raziskovala na primeru Španije ( Fraile, 2011). Naš prispevek bo tako dopolnil področje raziskav hipoteze Uvod 5 razkoraka v znanju tudi s stališča mladih demokracij iz nekdanjih socialističnih držav. Državljani novih demokracij imajo omejeno ra- zumevanje demokratičnih politik, ker se še razvijajo. V precejšnjem številu novih demokracij so tako značilne nizka participacija, netole- ranca, politična nevednost in odtujenost, to pa predstavlja sistemski problem (Almond in Verba, 1965; McCann in Lawson, 2006: 14) in se med drugim povezuje tudi z nizkim političnim znanjem (Almond in Verba, 1965; Zaller, 1990: 125). Če znanje razumemo kot moč in je neenakomerno razporejeno, se moramo namreč vprašati tako, kot sta si vprašanje zastavila tudi Delli Carpini in Keeter (Delli Carpini in Keeter, 1996: 20): kako demokratična je Slovenija? V nadaljevanju monografije bomo sprva na kratko opredelili razkorak v znanju in pozneje, izhajajoč iz razkoraka v znanju, tudi razkorak v izražanju mnenja. Opredelitvi raziskovalnih metod in tehnik, uporabljenih v monografiji, bo sledila analiza in preverjanje hipoteze razkoraka v izražanju mnenja. V sklepnem delu bomo pov- zeli glavne ugotovitve in jih soočili s pričakovanim novim prispevkom znanosti. 6 Izražanje političnih mnenj v anketah 7 2 RazkoRak v znanjU Vloga informacijskih kampanj, pa naj gre za oglaševalske kampanje, izobraževalne kampanje v smislu ozaveščanja (npr. o preprečevanju in širjenju bolezni, o varovanju okolja…) ali volilne kampanje, je in- formiranje, dvig informacij in znanja pri ciljnem občinstvu. Pri tem imajo pomembno vlogo množični mediji kot kanal prenosa informa- cij. Z nastankom novih oblik množičnih medijev in novih tehnologij, ki omogočajo lažji dostop do informacij, je za vsakega uporabnika dostop do informacij v času kampanje lažji in tudi cenejši (Boh, 2001). Ob predpostavki svobodnih množičnih medijev, ki so orodje izobraževanja javnosti. Informirana javnost lahko v sistemu pred- stavniške demokracije oblikuje lastne politične odločitve ( Clarke in Fredin, 1978: 143). In prav nastanek novih medijev in širjenje mož- nosti dostopa do informacij in same količine informacij je vplival na razvoj in preučevanje koncepta družbe znanja (Godin, 2008: 4). Danes tako živimo v družbi, ki temelji na znanju, in pri tem se koncepta znanja in informacij pogosto uporabljata kot sopomenki (Godin, 2008: 4). V informacijski dobi zaradi množice informacij ljudje ne zmorejo več sami izluščiti ključnih informacij, temveč se zanašajo na medije in obveščanje prek njih. Obenem tudi obliko- valci politik in voditelji uporabljajo medije za posredovanje infor- macij in izobraževanje javnosti o različnih tematikah3 v veri, da bo širjenje informacij zadostovalo za promocijo družbenih sprememb in spodbudilo prevzemanje novih oblik vedenja (Viswanath in drugi, 1991: 712). Z nenehnim razvojem tehnologij, ki občinstvu prenašajo informacije prek zvoka, slike in podatkov, postaja teorija razkoraka 3 Z izrazom tematika v celotni monografiji prevajamo pomen angleškega izraza “issue“. Ustrezni prevodi bi bili tudi: sporno vprašanje, problem, predmet raz- prave (Grad in drugi, 1967: 457; Komac 1993: 228). 8 Izražanje političnih mnenj v anketah v znanju vse pomembnejše področje raziskovanja (Jeffres in drugi, 2011: 30). Preučevanje vpliva izobraževalnih kampanj na raven zna- nja pri posameznikih je tako še danes aktualna tematika preučevanja. Raziskave razkoraka v znanju kažejo na to, da ima kljub poizku- som medijev pri večanju znanja posameznikov povečanje informacij v okolju nasproten učinek in povečuje razliko v količini posedovanega znanja med tistimi, ki v kampanjo vstopajo že z določeno količino in- formacij, in tistimi, ki vanjo vstopajo z omejenim znanjem ( Tichenor in drugi, 1970). Razpoložljivost informacij tako še ne pomeni univer- zalnega in uniformnega prevzemanja informacij (Tichenor in drugi, 1973). Vzrok za neuspeh kampanje pri izobraževanju posamezni- kov in zmanjševanju razlik v posedovanem znanju med družbenimi skupinami so avtorji Tichenor, Donohue in Olien s svojo hipoteze pripisali družbenoekonomski strukturi. Argument za razkorak v zna- nju po njihovem mnenju izhaja iz družbe. Pri tem se opirajo na teo- retske temelje strukturnega funkcionalizma, stratifikacijske teorije in konfliktne teorije (Gaziano in Gaziano, 1996). Posamezniki z višjim družbenoekonomskim položajem naj bi tako imeli boljše kognitivne sposobnosti, več izkušenj z učenjem, pridobivanjem novega znanja in memoriranjem, boljšo izbiro medijev in informacij, bolj razno- lik življenjski prostor ter boljše komunikacijske veščine, zaradi česar naj bi hitreje in lažje pridobivali novo znanje v obdobjih povečanja informacij v primerjavi s skupinami z nižjim družbenoekonomskim položajem (Tichenor in drugi, 1970). Ettema in Kline leta 1977 problematizirata strukturne dejavni- ke kot pojasnjevalno spremenljivko povečevanja razkoraka v znanju v obdobju intenzivnih informacijskih kampanj. Razkorak v znanju pojasnjujeta z lastnostmi občinstva, kot je pripravljenost na informi- ranje, zanimanje in motivacija (Ettema in Kline, 1997). Pri tem izha- jata iz teorije simboličnega interakcionizma, argument za razkorak v znanju pa postavljata na posameznika (Gaziano in Gaziano, 1996). Po rezultatih njune analize se razkorak povečuje med skupinami lju- di, ki izkazujejo večje oziroma manjše zanimanje za obravnavano temo (Ettema in Kline, 1977). Znanje tako po njunem ni stratifi- cirano, tak učinek je šele posledica osebne motivacije (Gaziano in Gaziano, 1996: 132). Večina poznejših raziskav razkoraka v znanju izhaja iz obeh tradicij in v svojih analizah združuje tako družbeno- ekonomske kazalnike kot motivacijske spremenljivke. Treba je opozoriti, da hipoteza razkoraka v znanju obenem pred- postavlja povečanje znanja in informiranosti pri vseh družbenih Razkorak v znanju 9 skupinah, a obenem opaža večanje neenakosti med njimi (Tichenor in drugi, 1970: 160), to pa je problem. Neenakost v znanju je prob- lem, ko ne premorejo vse družbene skupine splošnega znanja, to je znanja, od katerega imajo korist vsi člani družbe, denimo o zdravju in zdravem načinu življenja ali javnih zadevah in političnih zadevah (Gaziano in Gaziano, 1996: 129). Razkorak v znanju v teh primerih pomeni družbeno neenakost in lahko pomembno negativno vpli- va na skupino ljudi, ki je informacijsko v deficitnem položaju in na katero ima družbenoekonomski položaj toliko večji negativni vpliv ( Gaziano, 1997: 238). Tisti, ki nadzorujejo javne zadeve in znanje o njih, sestavljajo elitni razred. Razlike med tistimi, ki imajo znanje, in med tistimi, ki ga nimajo, pa lahko vodijo v vzdrževanje različne stopnje posedovane moči in v večanje družbene napetosti med sku- pinami (Gaziano, 1997: 266). Več kot trideset let raziskav na področju razkoraka v znanju po- meni tudi precejšne število objav na tem področju. Literatura s pod- ročja razkoraka v znanju zdaj obsega že 230 raziskav brez teoretičnih razprav (Gaziano, 2010: 616). Pri tem gre večinoma za objave v an- gleškem jeziku, obenem pa tudi niso upoštevane najnovejše objave. Pregledni članki in metaanalize (Hwang in Jeong, 2009; Gaziano, 2010) ugotavljajo, da je večina analiz in raziskav s področja hipote- ze o razkoraku v znanju ugotovila povečevanje razlik v znanju med družbenoekonomskimi skupinami v času kampanje. Neenakost v znanju se tako kaže kot trajen pojav in ne le kot značilnost določe- nega obdobja. Poglavitna kritika in primanjkljaj raziskav razkoraka v znanju je to, da je večina analiz znanja temeljila na učbeniških vprašanjih, pri čemer je bil srednji razred privilegiran. Teoretiki, ki opredeljujejo znanje kot subjektivno, kontekstualno specifično in sestavljeno iz raz- ličnih razumevanj, ne soglašajo s predpostavko, da je znanje objek- tivno, univerzalno in veljavno ne glede na vrednost ali pomen znanja posamezniku (Hindman, 2009: 792). Predpostavljamo lahko, da bi bil razkorak v znanju manjši pri empiričnih študijah, če pri analizi ne bi uporabljali vprašanj, ki so usmerjena zgolj na podatke in dejstva o političnem sistemu in javnih vprašanjih, temveč tudi na uporab- nost in odprta vprašanja, ki vzpodbujajo anketirance, da razmišljajo o temah in problemih z različnih vidikov (Bonfadelli, 2002: 70–71). Da bi lahko pojasnili trajni nastanek razkoraka v znanju, je bilo tre- ba raziskave razširiti z uporabo drugačne metodologije in z vpeljavo drugih sorodnih področij. Na žalost Cecile Gaziano ugotavlja, da so 10 Izražanje političnih mnenj v anketah ta področja še neraziskana. Nepokrito ostaja področje vedenjskega razkoraka ( behaviour gap), razkoraka v odnosu ( attitude gap), mnenjske- ga razkoraka ( opinion gap), razkoraka v prepričanju ( belief gap) ter raz- koraka v vrednotah ( value gap) (Gaziano, 1995; Gaziano in Gaziano, 1996). Nas v pričujoči monografiji zanima razkorak v stopnji izražanja mnenja na javnomnenjska politična vprašanja ( opinionation gap). Pri tem bomo v analizi razlikovali med tem, ali anketiranec poda svoje mnenje, ali ga ne poda. Kadar anketiranec ne poda svojega mnenja, govorimo o delnih neodgovorih oziroma posameznih neodgovorih, v nasprotju s popolnim neodgovorom, ko anketiranec zavrne odgo- varjanje (Ferber, 1966). Neodgovori so navadno v statistični anali- zi obravnavani kot manjkajoči odgovori4, to je navadno standardni postopek pri obdelavi javnomnenjskih podatkov. Toda to je enako, kot če anketirancu ne bi postavili vprašanja (Rapoport, 1982: 86). Pri takem početju namreč ohranjamo predpostavko, da so iz analize izločeni anketiranci enaki tistim, ki so svoje mnenje podali. Rezultati pri taki analizi so primerni samo za del anketirancev, ki so izrazili svoja stališča, ne pa za celoten vzorec, še manj populacijo. Rezulta- ti raziskav, pri katerih so bili predmet raziskovanja prav neodgovo- ri, so pokazali, da odgovori “Ne vem” niso naključno razporejeni, temveč predstavljajo zanesljive in pomembne podatke (Ferber, 1966; Sicinski, 1970; Francis in Bush, 1975; Rapoport, 1981; Rapoport, 1982; Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990; Atkenson in Rapoport, 2003). Tisti posamezniki, ki so politično bolj vključeni in učinkoviti, moški, z višjim družbenoekonomskim položajem, pripa- dniki rasne večine in mlajši, pogosteje izražajo svoje mnenje in tako manjkrat izberejo odgovor “Ne vem” kakor izključeni, neučinkoviti, ženske, starejši, pripadniki etničnih manjšin in posamezniki z nižjim družbenim položajem ter nižjim dohodkom (Rapoport, 1982: 86). Odgovor “Ne vem” se je v teh analizah pokazal kot uporaben poka- zatelj vedenja in družbenoekonomskega položaja. Raziskave se doslej niso posvečale povezavi med neodgovori ozi- roma opredeljevanjem na javnomnenjska vprašanja, družbenoeko- nomskim položajem in prisotnostjo povečane količine informacij. Odnos med neodgovori in družbenoekonomskim položajem v ob- dobju kampanje, ko je na voljo večja količina informacij, in mirnim 4 Statistični terminološki slovar tako neodgovor opredeli kot “enota, izbrana v vzorec, ki je med zbiranjem podatkov zaradi nesodelovanja, odsotnosti ali iz kakega drugega razloga iz njega izpadla (Košmelj in drugi, 2002: 79)”. Razkorak v znanju 11 obdobjem, ko je na voljo manj informacij, tako ostaja neraziskana. Povezovanje teh dveh področij raziskovanja je smiselno, saj se v osno- vi prepletata. Dva razloga sta namreč, zakaj anketiranec ne poda odgovora na anketno vprašanje. Anketirancu lahko primanjkuje informacij oziroma znanja, s katerim bi lahko oblikoval odgovor, v osnovi pri tem govorimo o objektivni kompetenci. Anketirancu lah- ko primanjkuje tudi subjektivne kompetence in samozavesti, ki sta potrebni za oblikovanje in izražanje mnenja. Pri tem je subjektivno znanje povezano z objektivnimi kompetencami (Rapoport, 1982: 87). Izhajamo namreč iz predpostavke Bishopa, ki poudarja, da so anketiranci motivirani za “vzpostavljanje pozitivne podobe o samem sebi, ki jo pridobijo kot kompetentni sogovorniki” (Bishop v Uhan, 1998: 104). Anketiranec tako v anketnem položaju želi narediti vtis na anketarja in bo pri oblikovanju odgovora želel uporabiti infor- macije, ki jih ima na voljo. V takih primerih je razkorak v izražanju mnenja, v smislu, da anketiranec poda mnenje ali ne, pomemben po- gled, ki lahko dodatno pojasni nastanek razkoraka v znanju. Ker gre za razkorak v opredeljevanju na politična mnenjska vprašanja, pa nam analiza ponuja pomemben pogled tudi v politično vedenje. Tudi izbira odgovora na politična mnenjska vprašanja je oblika izražanja političnega stališča in oblika politične participacije. Da je posamez- nik lahko polno vključen v politični sistem, mora namreč poznati več kot samo tematike, odprte na dnevnem redu, in osebnosti iz politič- nega življenja. Aktiven državljan mora imeti izoblikovano mnenje (Garramone, 1983: 655). 12 13 3 oPRedelItev RazkoRaka v IzRažanjU mnenja Ob začetku monografije smo najprej opredelili razkorak v znanju. Razkorak v opredeljevanju na anketna vprašanja je sicer poseben pojav, a je zanimiv prav zaradi povezanosti s političnim znanjem. Ko govorimo o opredeljevanju na anketna vprašanja, ki merijo odnos do političnih in aktualnih dogodkov, seveda merimo tudi eno od raz- sežnosti političnega vedenja in politične participacije (Delli Carpini, 2000: 157). Zato je to raziskovanje relevantno. Ne nazadnje podatki iz poprejšnjih raziskav kažejo na jasno povezanost političnega znanja in izražanja mnenja. Državljani z višjim političnem znanjem naj bi tako bolj verjetno imeli izoblikovano mnenje o različnih tematikah in se bolj opredeljevali do vprašanj, ki jih merijo tudi javnomnenjske ankete. Lažje se identificirajo z ustrezno politično stranko, ocenjujejo delovanje političnih akterjev in glasujejo za politične kandidate, ki zagovarjajo njihove interese (Delli Carpini, 2000: 142–143). Poleg tega se je v nekaterih raziskavah razkorak v znanju kazal tako med pravilnimi odgovori kot med odgovori “Ne vem”. Moški so tako ne le bolj pravilno odgovarjali na vprašanja, temveč tudi manj odgovarjali z “Ne vem” (Fraile, 2014a: 9). Analiza je bila tu seveda opravljena na vprašanjih, ki merijo podatkovno znanje, ne pa tudi na javno- mnenjskih in aktualnih političnih vprašanjih, kjer se še vedno kaže vrzel v literaturi. Za to, da anketiranec poda odgovor na politična mnenjska vprašanja, je potrebno določeno znanje oziroma samoza- vest o posedovanju tega znanja. Z odgovorom na politična mnenjska vprašanja pa anketiranec izraža svoje stališče, ki je lahko uporabljeno pri načrtovanju in oblikovanju politik5. Pri tem se zastavlja vprašanje, 5 Raziskava Politbarometer, ki jo bomo uporabili v naši analizi, je bila tako naro- čena in financirana na podlagi pogodbe z Uradom vlade za informiranje, 14 Izražanje političnih mnenj v anketah kako zagotoviti boljšo dostopnost informacij vsem volivcem, da bi pri oblikovanju odgovorov in, ne nazadnje, odločitev izhajali iz enakega položaja. Cilj te monografije je tako dopolniti raziskave s področja neenakosti v znanju s področjem razkoraka v izražanju političnega mnenja v anketah. Osredotočili se bomo na razkorak v stopnji iz- ražanja političnega mnenja, ki doslej ni bil predmet raziskovanj, v povezavi z nastankom razkoraka v znanju in v odnosu do obdobja volilne kampanje v primerjavi z obdobjem vladanja. Razsežnost razkoraka v opredeljevanju na anketno vprašanje je relevantna tako s stališča razumevanja razkoraka v znanju ka- kor s stališča družbenoekonomskega položaja. Če nameravajo od- ločevalci slediti javnomnenjskim podatkom pri oblikovanju politik, je pomembno, da se zavedajo, na čigavem mnenju oblikujejo svo- je odločitve. Sprejemanje mnenj na podlagi opredeljenih dodatno diskriminira neopredeljene in utrjuje neenakosti (Delli Carpini in Keeter, 1994: 21), saj so slabše informirani navadno tudi družbenoe- konomsko deprivilegirani. Raziskave hipoteze razkoraka v znanju so se od leta 1970 razširile tudi na širše področje raziskav razkoraka v vedenju, odnosu, prepri- čanju, mnenju (Gaziano in Gaziano, 1996: 139), a to področje ostaja še vedno premalo raziskano. Predpostavka, da je znanje objektivno, univerzalno in veljavno ne glede na vrednosti in pomen, ki ga ima za posameznika (Hindman, 2009: 792), je bila predmet številnih kritik raziskovanja razkoraka v znanju. Prav iz te kritike izhaja tudi dopol- nitev raziskav razkoraka v znanju z interesom in motivacijo, ki sta jo uvedla Ettema in Kline (Ettema in Kline, 1977). Iz podobne kritike bi lahko izhajali tudi v tej monografiji. Za delovanje posameznika in njegovo participacijo ni pomembno zgolj objektivno znanje. Po- membno je tudi znanje, ki se kaže v obliki izražanja svojega mne- nja in opredeljevanja. Poleg tega javnomnenjske raziskave le redko merijo politično znanje (Delli Carpini in Keeter, 1993: 1180), zato je toliko bolj pomembno, da spoznamo uporabnost podatkov, ki so nam že na voljo. Uporaba odgovorov “Ne poznam” pri ocenjevanju pozneje pa v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Vlade Republike Sloveni- je (Center za raziskovanje javnega mnenja). Javnomnenjska raziskava Euroba- rometer, ki jo od leta 1973 izvaja Evropska komisija, pa spremlja razvoj javne- ga mnenja v državah članicah z namenom lažje priprave besedil, odločanja in vrednotenja svojega dela ( European Commission Public Opinion). Na ustrezno inter- pretacijo javnomnenjskih podatkov pri uporabi teh podatkov v politiki opozar- ja tudi Althaus (Althaus, 2003: 311). Opredelitev razkoraka v izražanju mnenja 15 dela politikov se je na primer že pokazala kot dober indikator poli- tičnega znanja v primerih, ko ni bilo na voljo vprašanj, ki bi merila politično znanje (Delli Carpini in Keeter, 1993: 1196). Prav tako je Campbell in drugi (1960: 168–187) izražanje mnenja do določe- nih javnopolitičnih tematik obravnaval kot indikator seznanjenosti in poznavanja tematike. Anketirancem so, preden so jih povprašali po mnenju, povedali, da lahko popolnoma legitimno odgovorijo, da o tematiki nimajo mnenja. Campbell in drugi so se sicer zavedali možnosti, da izraženo mnenje še ne pomeni premišljenega mnenja pri vseh anketirancih, pa tudi, da na vprašanje lahko ne odgovorijo posamezni anketiranci, ki so sicer imeli oblikovano mnenje. Vendar so domnevali, da je takšnih primerov zelo malo. Rezultati analize so pokazali, da so razlike med tistimi, ki so izrazili mnenje, ne glede na to, za kakšno mnenje je šlo, in med tistimi, ki svojega mnenja niso izrazili. Predvsem se je razlika kazala med posamezniki z različno stopnjo izobrazbe (Campbell in drugi, 1960: 168–187). Mi bomo področje raziskav razširili z raziskavami razkoraka v stop nji izražanja mnenja na politična vprašanja v anketah. Analizira- li bomo gibanje razkoraka v izražanju političnega mnenja (anketira- nec poda odgovor, oziroma ne poda odgovora na anketno vprašanje) glede na družbenoekonomski položaj v obdobju povečane količine političnih informaciji, obdobju predvolilne kampanje in v nevolilnem obdobju. Pri tem nas zanima samo to, ali je anketiranec podal odgo- vor ali pa se je odgovoru izognil z izbiro modalitet brez odgovora ali “Ne vem”. To, kakšen odgovor je anketiranec oblikoval, nas ne zani- ma. Naša hipoteza se pri tem glasi: s povečevanjem informacij v množičnih občilih v času politične kampanje posamezne družbene skupine prevzemajo te informacije različno hitro, to pa se empirično pokaže kot razkorak v deležih opredelje- nih anketirancev pri političnih anketnih kazalcih. Poleg generalne hipoteze, ki si jo zastavljamo v naši analizi, smo natančneje opredelili še hipoteze o vplivu konkretnih dejavnikov: 1. Anketiranci se do političnih in aktualnih mnenjskih vprašanj bolj opredeljujejo v obdobju volitev kot v obdobju vladanja. 2. Do političnih in aktualnih mnenjskih vprašanj se bolj opredeljuje- jo družbenoekonomske skupine z višjim položajem v primerjavi z družbenoekonomskimi skupinami z nižjim položajem. 3. V obdobju kampanje je razlika v izražanju mnenja na politična in aktualna mnenjska vprašanja med bolj izobraženimi in manj izobraženimi večja. 16 Izražanje političnih mnenj v anketah Analizo bomo dopolnili z vpeljavo dveh dodatnih hipotez, vezanih na dejavnik spola in starosti. 1. Do političnih in aktualnih mnenjskih vprašanj se bolj opredeljuje- jo moški kot ženske. 2. Do političnih in aktualnih mnenjskih vprašanj se bolj opredeljuje- jo mlajši kot starejši. V naši analizi bo odvisna spremenljivka opredeljenost na anketna vprašanja. Neodvisna spremenljivka bo družbenoekonomski polo- žaj. Dodatno pa bomo v analizo vpeljali tudi spremenljivki spol in starost. Povečevanje razkoraka v izražanju političnega mnenja lahko kaže na pomembne razlike v neenakosti med različnimi družbeni- mi skupinami in je odsev njihovega družbenoekonomskega položa- ja. Pri tem neenakost razumemo kompleksno. Neenakost namreč lahko razumemo enodimenzionalno in vir neenakosti pripisujemo enemu samemu vzroku (na primer izobrazbi) ali pa intersekcionalno ( Hrženjak in Jalušič, 2011: 33), kar omogoča razumevanje hkratnega sokonstituiranja in součinkovanja kategorij izobrazbe, ekonomskega položaja, spola in starosti. V nadaljevanju monografije si bomo ogledali, kako so se razisko- vanja razkoraka v znanju metodološko lotile različne raziskave, ter natančno postavili in opredelili raziskovalni model naše analize. 17 4 RazIskovalne tehnIke In metode, UPoRabljene v monogRafIjI Naš raziskovalni problem predstavlja področje razkoraka v izražanju političnega mnenja, ki ga bomo merili oziroma opazovali ob pomoči primerjave odgovorov na mnenjska vprašanja v obdobju vladanja in volilne kampanje. Razlikovali bomo med odgovori in neodgovori na mnenjska politična vprašanja ter opazovali povezanost med raz- korakom v izražanju političnega mnenja (odgovor je bil podan, ozi- roma ni bil podan) in družbenoekonomskim položajem. V analizi bomo uporabili podatke raziskave Politbarometer, ki jih nepretrgano zbirajo od leta 1995 v Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Vsebinsko raziskava obsega ugotavljanje mnenj o aktualnih, gospodarskih, političnih in socialnih razmerah v državi, oceno delovanja osrednjih državnih institucij in organov, po- litično ozračje v Sloveniji ter aktualna tematska vprašanja. Podatki, zbrani v okviru raziskave Politbarometer, nam lahko pokažejo spre- membe razkoraka v izražanju političnega mnenja glede na gibanje razpoložljivih informacij v obdobju vladanja in v obdobju volilne kampanje. To nam bo omogočilo preučevanje dejanskih sprememb v velikosti razkoraka v opredeljenosti med bolj in manj izobraženi- mi segmenti družbe ter med spoloma in starostnimi skupinami sko- zi čas (Eveland in Scheufele, 2000: 218–219)6. Za našo raziskavo bi 6 Raziskovalna skupina raziskave Politbarometer (Kurdija in Štebe, 1997) je v skladu z načeli prilagajanja visokim metodološkim standardom na podlagi izkušenj s telefonskimi anketami oblikovala uteži, ki zmanjšujejo pristranost zaradi vzorčenja in zaradi nesodelovanja pri anketi. Spremenljivke starost, spol, regija in izobrazba so kot stratifikacijske spremenljivke ob pomoči uteži postavljene tako, da njihova struktura ustreza strukturi populacije. Popravljeni 18 Izražanje političnih mnenj v anketah bili najzanimivejši anketiranci, ki na raziskavo ne želijo odgovarjati, predpostavljamo namreč, da v anketni položaj vstopijo anketiranci, ki že imajo določeno količino političnega znanja in zanimanja za politične teme ter se čutijo vsaj minimalno kompetentni. Na žalost podatkov o teh anketirancih nimamo, a bomo imeli to v mislih pri interpretaciji naših končnih rezultatov. analitični model Različne in številne publikacije, objavljene na področju raziskovanja hipoteze razkoraka v znanju, so različno pristopile tudi k preverjanju same hipoteze razkoraka v znanju. V grobem hipoteza najprej prever- ja povezanost med neodvisno spremenljivko družbenoekonomskega položaja in odvisno spremenljivko količino znanja, ki se preverja v razmerah različne medijske pokritosti raziskovane problematike. Pri raziskovanju razkoraka v znanju nas ne zanima zgolj prisotnost raz- koraka. Hipoteza razkoraka v znanju mora biti preverjena multiva- riantno, kot razlika v odnosu med izobrazbo, znanjem in časom, tem spremenljivkam pa lahko dodamo tudi druge: interes, motivacijo, participacijo, medijsko uporabo … Zanima nas torej velikost razko- raka in smer razkoraka v odnosu do tretje spremenljivke (Eveland in Scheufele, 2000: 216), to je čas oziroma različna medijska pokritost tematike v času. Nekatere raziskave tako primerjajo zgolj skupino z najvišjim družbenoekonomskim položajem in skupino z najnižjim položajem ob različnih medijskih pokritostih ( Gaziano, 2010). Pri tem je nihanje informacij oziroma različna medijska pokritost tudi različno opredeljena. Tichenor, Donohue in Olien so predvideli dva operativna načina za preverjanje hipoteze razkoraka v znanju. Razkorak v znanju se lahko opazuje v več časovnih točkah za teme, ki so medijsko visoko odmevne ali v eni časovni točki, a za različna tematska področja, ki jih mediji različno pokrivajo (Tichenor in drugi, 1970: 163). Prva metoda primerja velikost razkoraka v znanju v različnih časovnih točkah in za preverjanje hipoteze potrebuje longitudinalno zbrane rezultati bolje predstavljajo ciljno populacijo polnoletnih prebivalcev Slovenije in so bolj objektivni pri odslikavi razširjenosti posameznih ocen in stališč med Slovenci (Kurdija in Štebe, 1997). Ker bomo v naši analizi primerjali izražanje mnenj na aktualna mnenjska vprašanja glede na stopnjo izobrazbe in dodatno glede na spol in starost, smo se odločili, da v analizi uporabimo utežene podat- ke, ki nam bodo kazali manj pristrano sliko. Raziskovalne tehnike in metode, uporabljene v monografiji 19 podatke. Hipoteza predpostavlja povečanje razkoraka v znanju skozi čas, pri čemer predpostavljamo, da se medijska pokritost raziskovane teme v času povečuje (Moore, 1987; Lemert, 1993; Hwang in Jeong, 2009: 514). Kot primer raziskave razkoraka v znanju, ki je opazo- vala daljše obdobje, lahko navedemo raziskavo razkoraka v znanju državljanske vojne v Bosni, ki je opazovala triletno obdobje od sep- tembra 1992 do junija 1995 (Rhine in drugi, 2001). Druga metoda preverja hipotezo s primerjavo povezanosti spre- menljivk družbenoekonomskega položaja in znanja za teme z visoko medijsko pokritostjo in za teme z nižjo medijsko pokritostjo. Hipo- teza predvideva, da je povezava med družbenoekonomskim položa- jem in znanjem močnejša za teme, ki imajo višjo medijsko pokritost. Pri slednji metodi je preverjanje hipoteze možno v eni časovni točki (Gaziano in Horowitz, 2001; Viswanath in drugi, 2006; Hwang in Jeong, 2009: 514). Tichenor in drugi (1970: 166) predvidijo še tretji način preverjanja hipoteze, in sicer primerjavo razkoraka v znanju v skupnosti, kjer je prisotno medijsko poročanje, in v skupnosti, kjer tega medijskega poročanja ni. Slednja metoda je težko izvedljiva, predvsem v informacijski družbi, saj zahteva eksperimentalne po- goje. Leta 1960 pa je Merrill Samuelson v svoji doktorski disertaciji primerjal nivo znanja o tekočih javnih zadevah v skupnosti, ki jo je prizadela novinarska stavka, s skupnostjo, kjer te stavke ni bilo, in ugotovil, da je bil razkorak v znanju večji v skupnosti, kjer je me- dijsko poročanje potekalo normalno. V skupnosti, kjer je potekala stavka, so bili posamezniki z višjo izobrazbo tako kot tisti z nižjo prikrajšani za medijska obvestila in niso pridobili novega znanja, razkorak med skupino z višjo izobrazbo in tisto z nižjo izobrazbo se je tako zmanjšal (Samuelson v Tichenor in drugi, 1970: 166). Pearson pa je lahko zaradi medijske strukture na Aljaski primerjal informacijsko in medijsko bogato urbano naselje Anchorage z rural- nim predelom Aljaske na primeru znanja o zalivski vojni (Pearson, 1993). Podobno so Tichenor in drugi (1980) primerjali razkorak v znanju na istih vsebinah v skupnosti, ki jo je problematika bolj za- devala in je bila tudi bolj medijsko odmevna, s skupnostjo, ki jo je vsebina manj zadevala. Kwak, Eveland in Scheufele ter pozneje tudi Liu in Eveland so predvideli podobno metodo preverjanja razkoraka v znanju, ki ne zahteva eksperimentalnih pogojev, kjer naj bi del populacije ne bil izpostavljen medijskim sporočilom. V primeru preverjanja hipote- ze v eni časovni točki zgolj za eno raziskovalno tematiko predlagata 20 Izražanje političnih mnenj v anketah preverjanje povezave izobrazbe in znanja med tistimi, ki medije bolj uporabljajo, v primerjavi s skupino, ki medije manj uporablja. Pri tem je mera medijske informiranosti tokrat opazovana kot spremen- ljivka na mikro ravni in tudi bolj točna v smislu posameznikove iz- postavljenosti medijem, pri prvotnih avtorjih pa gre za opazovanje spremenljivke izpostavljenosti medijem na makro ravni (Kwak, 1999; Eveland in Scheufele, 2000: 218–219; Liu in Eveland, 2005: 916). Ker je cilj naše monografije povezati raziskave razkoraka v znanju s področjem raziskav neodgovorov, bomo v analizi uporabili enak model kot analize s področja razkoraka v znanju. V monografiji bomo svojo hipotezo preverjali s prvo predlagano metodo. Poveče- vanje razkoraka v izražanju mnenja na anketna vprašanja med raz- ličnimi družbenoekonomskimi skupinami bomo opazovali v več ča- sovnih točkah na istih vprašanjih. In sicer bomo primerjali obdobja, ki so bliže volilni kampanji kot obdobja, ko mediji ponudijo več infor- macij, v primerjavi z mirnimi, zakonodajnimi obdobji, ko v Sloveniji ni bilo nobenih volitev. Razlika je v količini političnih informacij, ki so na voljo v obdobju volitev in v nevolilnem obdobju (Converse, 1962: 586). Ker je izražanje mnenja na anketna vprašanja odvisno tudi od objektivnega znanja in dosegljivih informacij (Campbell in drugi, 1960; Peterson in Kerin, 1981; Rapoport, 1981; Rapoport, 1982; Krosnick in Milburn, 1990), je primerjava volilnih obdobij z nevolilnimi pri opazovanju izražanja na politična mnenjska vpraša- nja v anketni situaciji smiselna. Nekatere raziskave so še pokazale, da se s povečevanjem medijskih objav, povezanih z določeno tematiko, pojasnjevalna moč števila objav do pridobljenih informacij povečuje (makro raven), pojasnjevalna moč pogostosti spremljanja medijev pri posamezniku pa zmanjšuje (mikro raven) (Kwak, 1999; Slater in dru- gi, 2009). Z drugimi besedami, čim več je objav o določeni tematiki v medijskem prostoru, tem manj je za poznavanje problema potrebna tudi posebna pozornost in spremljanje medijev s strani posameznika (Slater in drugi, 2009). Primerjavo volilnega in nevolilnega obdobja bomo opazovali na primeru državnozborskih volitev. Za slednje smo se odločili, ker v slovenskem političnem sistemu predstavljajo najpomembnejše voli- tve. V dvodomnem slovenskem parlamentu državni zbor Republi- ke Slovenije predstavlja najvišji predstavniški in zakonodajni organ ( Kropivnik, 1998; Kustec Lipicer in drugi, 2011: 63). Tako ga do- jemajo tudi volivci, saj je udeležba na volitvah najvišja ravno na državnozborskih volitvah (Kropivnik, 2010: 30). Kljub zaznanemu Raziskovalne tehnike in metode, uporabljene v monografiji 21 upadanju deleža volivcev skozi čas, upadalo je vse od leta 1990 in 19927 in je bilo za parlamentarne volitve najnižje leta 2014 (glej Pri- loga 2), podatki za volitve v državni zbor RS kažejo, da je ta volilna udeležba visoka v primerjavi z volitvami v druge institucije (npr. vo- litve lokalne oblasti in za predsednika republike) (Državna volilna komisija, 2013; Statistični urad Republike Slovenije, 2013, 2015) in celo za polovico višja od udeležbe na volitvah v evropski parlament, edino neposredno izvoljeno politično telo Evropske unije (Zajc in drugi, 2012: 40). Obenem je večina raziskav razkoraka v političnem znanju opazovala predsedniške volitve (na primer Moore, 1987: 187; Lemert, 1993; Kwak, 1999; Eveland in Scheufele, 2000; Holbrook, 2002; Liu in Eveland, 2005; Holbrook, 2006). Z opazovanjem držav- nozborskih volitev bomo pomembno dopolnili to področje raziskova- nja. Velja namreč predpostavka, da imajo v večstrankarskem sistemu stranke večjo vzpodbudo, da se med seboj razlikujejo (McCann in Lawson, 2006: 14), zato morajo v obdobju kampanje ponuditi več in- formacij o sebi in volilnem programu. Podobno so tudi volivci v več- strankarskem sistemu bolj motivirani za pridobitev teh informacij, da lahko sploh razlikujejo med vsemi kandidati (Fraile in Schuman, 2010: 5; Fraile, 2013: 122). Fraile (Fraile, 2011; Fraile, 2013) je sicer opazovala razkorak v po- litičnem znanju na primeru parlamentarnih volitev, a je šlo za volitve v evropski parlament. Podobno tudi Horstmann, ki je v analizo zajel tudi lokalne volitve (Horstmann, 1991). Čeprav so volitve v evropski parlament odlična priložnost za opazovanje primerjave razkoraka v znanju v različnih državah Evropske unije, gre vendarle za t. i. “dru- gorazredne volitve” z zelo nizko volilno udeležbo. Volitev v evropski parlament se je leta 2004 in leta 2009 udeležilo manj kot 29 % vo- lilnih upravičencev v Sloveniji (Kropivnik, 2010: 28–29), leta 2014 pa celo le 24,55 % volilnih upravičencev v Sloveniji (Državna volilna komisija, 2015). Že od leta 1999 pa je za celotno Evropsko unijo zna- čilna volilna udeležba za volitve v evropski parlament pod psihološko mejo petdeset odstotkov (Kropivnik, 2010: 27). Lokalne kampanje so bile v zgodovini raziskovanja kampanj deležne najmanj pozornosti (Kustec Lipicer, 2007) in za našo analizo niso zanimive predvsem 7 Za neposredne volitve v državni zbor leta 1992 oziroma v tridomno skupščino Republike Slovenije leta 1990 je bila značilna najvišja volilna udeležba. Volitve leta 1990 so dosegle 83,5 % udeležbo, volitve leta 1992, ko so hkrati potekale volitve v državni zbor RS in prvi krog predsedniških volitev, pa najvišjo, 85,6 % volilno udeležbo (Zajc in drugi, 2012: 40). 22 Izražanje političnih mnenj v anketah zaradi vezanosti na lokalno raven. Informiranje za državnozborske volitve poteka na dvonivojski ravni: nacionalni in lokalni pri izvolitvi poslancev posameznega okraja, informiranje pri lokalnih volitvah pa je bolj vezano na lokalno raven. Raziskave razkoraka v znanju se med seboj seveda razlikujejo tudi v uporabljeni statistični analizi. Zaradi različne uporabe modela opazovanja razkoraka v znanju (medčasovno ali v eni časovni točki, glede na različno odmevne zgodbe oziroma odvisno od pogostosti spremljanja medijev) in zaradi različne operacionalizacije odvisnih in neodvisnih spremenljivk, so različne obdelave razumljive. Pre- gled različnih statističnih obdelav razkoraka v znanju je pripravila Gaziano (Gaziano, 1997: 241), primere posameznih raziskav, ki upo- rabljajo različne analize, pa smo dodali sami. Analiza razkoraka v znanju tako obsega: 1. preproste razlike povprečnih vrednosti znanja med skupinami z nižjim družbenoekonomskim položajem in skupinami z najviš- jim družbenoekonomskim položajem ter potem statistične teste, kot so t-test ali analiza variance vrednosti znanja za posamezne družbenoekonomske skupine (na primer Ettema in drugi, 1983; Moore, 1987; Chew in Palmer, 1994; Gaziano in O’Leary, 1998; Mastin, 1998; Gaziano in Horowitz, 2001; McCann in Lawson, 2006; Kim, 2008); 2. razlike deleža družbenoekonomskih skupin z znanjem (na primer med skupino z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo ter skupino z nižjo izobrazbo), predvsem ko imamo opravka z nesimetrič- no porazdelitvijo ali izračuni hi–kvadrat na deležih (na primer Tichenor in drugi, 1980; Wanta in Elliott, 1995), 3. primerjavo korelacijski koeficientov za znanje in družbenoeko- nomski razred (na primer Donohue in drugi, 1975; Genova in Greenberg, 1979; Tichenor in drugi, 1980; Gaziano, 1984) ter 4. regresijske analize vrednosti znanja glede na družbenoekonom- ske spremenljivke (na primer Griffin, 1990; Horstmann, 1991; Viswanath in drugi, 1991; Yows in drugi, 1991; Lemert, 1993; Kwak, 1999; Eveland in Scheufele, 2000; Kahlor in drugi, 2004; Liu in Eveland, 2005; Viswanath in drugi, 2000; Viswanath in drugi, 2006; Lee, 2009; Zumbach, 2010). Dejansko je večina raziskav razkoraka v znanju uporabila različne obdelave in zgornje reference navajajo tiste statistične obdelave, na katerih je bil pri posamezni analizi največji poudarek. Mi bomo v Raziskovalne tehnike in metode, uporabljene v monografiji 23 analizi uporabili preprosto analizo primerjave povprečij. Povečeva- nje oziroma zmanjševanje razkoraka v stopnji izražanja mnenja na politična mnenjska vprašanja bomo opazovali s primerjavo povprečij indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja, pri čemer bomo opravili primerjavo za vsake volitve posebej (pred obdobjem kampanje in med njim). Za preverjanje naše hipoteze bomo dve meritvi raziskave Politbarometer, ki sta najbliže vsakokratnim držav- nozborskim volitvam, določili kot meritev v obdobju kampanje in jo primerjali z meritvami pred volitvami8. Za obdobje pred volitvami bomo prav tako izbrali dve meritvi, tokrat iz najmirnejšega obdobja, ko niso potekale tudi nobene druge volitve (predsedniške ali lokalne). Najprej nas bo zanimalo gibanje povprečij indeksa za vse enote v pri- merjavi med kampanjo in pred njo za vse opazovane državnozborske kampanje (primerjava mirnega obdobja in obdobja v času kampa- nje). Sledila bo primerjava stopnje izražanja mnenja glede na druž- benoekonomski položaj v času pred volitvami in v času volitev ter razkorak v stopnji opredeljevanja med družbenoekonomski skupina- mi. Analizo bomo zopet opravili s primerjavo povprečnih vrednosti. V nadaljevanju bomo stopnjo izražanja mnenja v času pred voli- tvami in v času volitev primerjali glede na družbenoekonomski polo- žaj in glede na neodvisni spremenljivki spol in starost. Vzorec bomo razdelili na 32 skupin tako, da bomo enote združili najprej glede na izobrazbo, potem glede na spol in nato glede na starost in opa- zovali gibanje razkoraka v stopnji izražanja mnenja. Med seboj pa bomo primerjali razliko v povprečjih (pred volitvami in po njih) za vsako skupino (povprečje indeksa opredeljenosti med volilno kampa- njo minus povprečje indeksa opredeljenosti v mirnem obdobju). Pri tem predpostavljamo, da bo razlika med povprečji večja za skupino z višjim družbenoekonomskim položajem, ker naj bi posamezniki z višjim družbenoekonomskim položajem bolj napredovali v znanju ob povečani količini informacij. Razliko v povprečjih bomo primer- jali tudi posebej za vsako neodvisno spremenljivko: spol in starost. Dobljene ugotovitve bomo primerjali z literaturo, ki je voljo, teorijo in našimi pričakovanji. Tako bomo pri analizi najmanj izgubili. Ker opazujemo raziskave, ki so bile opravljene na isti populaciji, jih sicer lahko primerjamo, a samo kumulativno, ne pa tudi posamezne enote. 8 Izjema je šesto obdobje volitev. Leta 2014, ko so potekale druge predčasne volit ve, je bila namreč izvedena le ena meritev raziskave Politbarometer. V tej časovni točki smo tako analizo opravili na eni meritvi. 24 Izražanje političnih mnenj v anketah Uporabljene meritve V analizi bomo opazovali delež neodgovorov v obdobju vladanja in v obdobju državnozborske volilne kampanje. Natančneje, opazovali bomo šest obdobij volitev in jih primerjali s šestimi mirnimi obdobji9, obdobji vladanja10. V obdobju vsakokratnih parlamentarnih volitev v letih 1996, 2000, 2004, 2008, 2011 in 2014 bomo izbrali po dve mer- jenji javnega mnenja, ki sta terminsko potekali najbliže volitvam11. Obe bazi zbranih podatkov bomo nato združili v skupno bazo in jo obravnavali kot enotno merjenje javnega mnenja. Z opazovanjem dveh baz skupaj namesto ene upamo na zmanjšanje naključnih vpli- vov, kot je na primer ta, da je lahko v določenih obdobjih volilne kampanje ena meritev bolj oddaljena oziroma manj oddaljena od samih volitev, zaradi česar obdobja volitev ne bi bila primerljiva. Obenem se nam ni treba odločiti, katera meritev je bolj merodajna v primerih, ko sta dve meritvi enako oddaljeni od kampanje, manjši je tudi vpliv morebitnih naključnih, trenutnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na posamezno merjenje. Kot obdobje vladanja, zakonodajno obdobje smo idealno izbrali obdobje leto dni pred volitvami. Podobno je Miyo v svoji raziskavi primerjal obdobje volilne kampanje (natančneje, leto 1980) s podat- ki, zbranimi leto pozneje. Predpostavil je namreč, da bodo volivci v letu dni pozabili politično znanje, ki so ga na novo pridobili v obdob- ju volilne kampanje (Miyo, 1983). Mi smo se raje odločili za čas pred volitvami kot čas po volitvah, ker nam v tem primeru ni treba raču- nati tudi na proces pozabljanja, čeprav nekatere analize kažejo na kratkotrajen vpliv volilne kampanje (Novak, 2014). Ker imajo na de- lež neodgovorov na javnomnenjska vprašanja lahko vpliv tudi volilne kampanje za predsedniške in lokalne volitve, smo v primeru, da so se leto pred volitvami odvijale katere izmed drugih volitev (lokalne ali predsedniške), izbrali obdobje pred opazovanimi parlamentarnimi 9 Z mirnim obdobjem oziroma obdobjem vladanja (zakonodajnim obdobjem) ali časom pred volitvami se nanašamo na časovne točke v naši analizi, za katere predpostavljamo, da anketiranci niso bili pod vplivom volilne kampanje. Vsi našteti izrazi so tako uporabljeni kot sopomenke. 10 Doslej je bilo sicer v državi osem volitev v državni zbor, sedem jih je bilo med letoma 1992 in 2014 v državni zbor, volitve leta 1990 pa so potekale v trido- mno skupščino Republike Slovenije (Zajc in drugi, 2012: 38). Mi se bomo na podlagi razpoložljivih podatkov omejili zgolj na šest volitev, ki so potekale od leta 1996 do 2014 (obdobje, za katero imamo na voljo javnomnenjske po datke). 11 Izjema je šesto obdobje volitev. V tej časovni točki bomo analizo opravili le na eni meritvi, ker je bila raziskava Politbarometer leta 2014 izvedena le enkrat. Raziskovalne tehnike in metode, uporabljene v monografiji 25 volitvami, ki je bilo prvo brez katerekoli volilne kampanje. Tudi za čas pred volitvami smo izbrali dve bazi podatkov in ju združili v eno z dodajanjem enot, da bi zmanjšali vpliv morebitnih izrednih dogod- kov in obdržali enako metodologijo. Politbarometer je sicer raziskava, ki jo izvajajo z istimi vprašanji na isti populaciji, a ni panelna raziskava. Čeprav je raziskava vedno opravljena na polnoletni populaciji Slovencev, v njej ne sodelujejo isti ljudje. Sprememb skozi čas zato ne moremo opazovati na individual- ni ravni, temveč le na strukturni ravni. To pa seveda sproža določene pomisleke, še posebej, če je enota analize posameznik. Združevanje individualnih odgovorov in uporaba teh indikatorjev v medčasovni primerjavi pa kljub vsemu ne predstavlja izjeme in je pogosto upo- rabljena tako na primeru raziskav razkoraka v znanju (na primer Tichenor in drugi, 1980) kot na primeru raziskav neodgovorov (na primer Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990). Uporabljene spremenljivke Že več kot 230 raziskav, ki so tudi empirično preverjale hipotezo razkoraka v znanju (Gaziano, 2010), pomeni obenem tudi uporabo različnih vprašanj pri merjenju znanja in različno operacionalizacijo znanja. Raziskave so uporabile tako odprta kot zaprta, strukturirana vprašanja. In tudi sama oblika vprašanj je vplivala na povečanje ali zmanjšanje razkoraka v znanju (Gaziano, 2010: 625). Zaprta vprašanja pri anketirancu pomenijo prepoznavo, odprta vprašanja pa od njega zahtevajo priklic (Uhan, 1998: 101). Odprta vprašanja v primerjavi z zaprtimi omogočajo zbiranje bolj poglo- bljenega znanja (Gaziano, 2010: 625), obenem pa imajo anketiranci možnost opredeliti znanje po svoje (Gaziano, 1984: 561). Merjenje znanja z odprtimi vprašanji naj bi zmanjšalo pristranost in korelacijo med znanjem in družbenoekonomskim položajem (Gaziano, 2010: 625). Po drugi strani se pri odprtih vprašanjih povečuje možnost na- pake vpliva anketarja in njegove presoje vprašanja in odgovora (Delli Carpini in Keeter, 1993: 1183). Holbrook je v svoji analizi vzel za indikator znanja odprta vprašanja, kjer so anketiranci sami našteli, kaj jim je pri določenem volilnem kandidatu všeč, oziroma kaj jim ni všeč (Holbrook, 2002; Holbrook, 2006). Pri vprašanju, ki je anke- tirancem omogočilo, da opredelijo in izrazijo poznavanje kandidata na svoj način, je v nadaljevanju zgolj opazoval število lastnosti, ki jih je posameznik pri vprašanju navedel. Čeprav vprašanje meri posa- meznikovo poznavanje političnega kandidata, lahko to znanje obsega 26 Izražanje političnih mnenj v anketah različna področja, od ocen volilnega programa do osebnih lastnosti voditelja, kot so karizma in videz, spol in starost. Večina raziskav pa je vendarle uporabila strukturirana vprašanja, ker je tako pridobljene podatke lažje korelirati s spremenljivko družbenoekonomski položaj (Gaziano, 1997: 241). Poleg tega uporaba odprtih vprašanj ni poka- zala na odsotnost razkoraka v znanju med družbenoekonomskimi skupinami (Viswanath in Finnegan, 1996: 212) in je tako na neki način ovrgla mit, da razkorak v znanju nastaja zaradi merjenja poli- tičnega znanja s strukturiranimi vprašanji. Tudi zaprta vprašanja se med seboj razlikujejo. Lahko ponujajo več odgovorov, med katerimi anketiranec izbere enega ali več, ali pa gre za trditve, pri katerih anketiranec izbere le odgovor pravilno in napačno. Prav pri slednji je verjetnost ugibanja še toliko večja (Delli Carpini in Keeter, 1993: 1183), tega pa si tako pri merjenju političnega znanja kot pri merje- nju izražanja mnenja ne želimo. Ker operacionalizacija znanja tako z odprtimi kot zaprtimi vpra- šanji ne vpliva na razkorak v znanju toliko kot nekatere druge spre- menljivke in dejavniki (Viswanath in Finnegan, 1996: 212), lahko tudi v raziskavi izražanja mnenja brez večjih težav uporabimo struk- turirana vprašanja. V analizi bomo odvisno spremenljivko oprede- ljenosti na anketna vprašanja12 operacionalizirali s sestavljenim indeksom. Indeks opredeljenosti bodo sestavljali podani odgovori na politična in aktualna mnenjska vprašanja, ki kontinuirano nastopajo v raziskavi Politbarometer. Sem sodijo vprašanja zaupanja v poli- tične institucije (zaupanje v vlado, predsednika vlade, državni zbor, predsednika republike in politične stranke), zadovoljstvo z demokra- cijo, izbira stranke na prihodnjih volitvah (t. i. nedeljsko vprašanje) in samoopredelitev na dimenziji levo-desno. Uporaba večjega števila spremenljivk v indeksu opredeljenosti lahko poveča zanesljivost in vsekakor tudi varianco odvisne spremenljivke. Združevanje različnih spremenljivk, ki se med seboj razlikujejo po težavnosti in različnem tipu opredeljevanja, v indikator je bilo že uporabljeno. Lemert je v svoji raziskavi vpliva televizijskih volilnih soočenj uporabil podoben način za oblikovanje indikatorja znanja (Lemert, 1993: 6). Vanj je tako zajel poznavanje krajev soočenja predsedniških kandidatov in 12 Z opredeljenostjo na anketna vprašanja imamo v mislih izražanje na mnenjska vprašanja. Zaradi krajše oblike imena spremenljivke bomo v nadaljevanju raje uporabljali izraz opredeljenost. Pri tem imamo v mislih to, ali anketiranec na določeno vprašanje ponudi vsebinski odgovor ali se odgovoru izogne, oziroma izbere odgovor ‘Ne vem’. Raziskovalne tehnike in metode, uporabljene v monografiji 27 identificiranje dveh najpomembnejših političnih tematik, ki sta bili predmet televizijskega soočenja. Vprašanja, ki jih bomo mi uporabili za namene merjenja stop- nje opredeljenosti, so navadno uporabljena za merjenje trenutnega političnega ozračja. Sklop vprašanj o zaupanju v politične institucije in akterje tako kaže na stabilnost institucije in podporo politikam, ki jih institucija izvaja (Citrin in Muste, 1999: 465), oziroma je po- gosto pokazatelj uspešnosti posamezne demokracije (Haček, 2013: 10). Vprašanje zadovoljstva z demokracijo lahko meri več razsežnosti politične podpore: (1) podporo političnim akterjem, (2) podporo poli- tičnemu sistemu, (3) podporo demokraciji kot splošni obliki vladanja, (4) povprečje vseh prej omenjenih podpor, oziroma (5) je vprašanje različno dojeto glede na posameznika, čas in prostor (Canache in drugi, 2001). Nedeljsko vprašanje po drugi strani meri stopnjo pod- pore posamezni politični stranki (Weisberg, 1999: 681). Vprašanje politične opredeljenosti na dimenziji levo-desno meri kompleksno družbeno-politično stvarnost. Gre za univerzalno orodje, ki se v an- ketnih vprašalnikih uporablja za ločevanje, razlikovanje političnega prostora, ki hkrati poenostavljeno povzema odnos posameznika do političnih tematik (Kropivnik, 2001: 138; Deželan in Sever, 2009: 15–17). Obenem je vprašanje ideološkega kontinuuma levo-desno tudi močan napovedovalec strankarske preference (Deželan in Sever, 2009: 17). V post-komunističnih državah srednje in vzhodne Evrope pa vprašanje anketirance deli predvsem na podlagi njihovega odnosa do prejšnjega političnega sistema in na podlagi družbeno kulturnih dejavnikov (Deželan in Sever, 2009: 29–30). Z analizo samo opre- deljenih in neopredeljenih odgovorov (neodgovorov) bomo pokazali na dodaten potencial teh vprašanj pri raziskovanju javnega mnenja. Neodgovori so tu opredeljeni kot delni neodgovori, ko je anketni vprašalnik izpolnjen, a določeno število odgovorov manjka. Posame- zen neodgovor zajema tako odgovore “Ne vem” kot tudi tiste “Brez odgovora” (Ferber, 1966). V analizo bomo zajeli osem vprašanj13 iz vsake opazovane raziskave. V prilogi (Priloga A) je objavljen seznam zapisanih vprašanj, kot so bila uporabljena v posamezni raziskavi14. 13 To je bilo maksimalno število vprašanj, ki se nanašajo na aktualne in politične dogodke in se ponavljajo v prav vseh opazovanih obdobjih. 14 Včasih se vprašanja v posameznih obdobjih rahlo razlikujejo med seboj. Tako vprašanji zaupanja v predsednika vlade in predsednika republike pri novejših meritvah poleg institucije navajajo tudi osebnost na tem položaju. Tu moramo pri interpretaciji rezultatov upoštevati tudi možen vpliv konteksta vprašanja. 28 Izražanje političnih mnenj v anketah Sestavljeni indeks opredeljenosti na politična mnenjska vpraša- nja smo oblikovali tako, da smo odgovor na vsako izmed vprašanj ovrednotili z vrednostjo ena, anketiranec je vsebinsko odgovoril na vprašanje. V primeru neodgovora (b.o.), odgovora “Ne vem” oziro- ma “Ne poznam” smo vprašanje ovrednotili z vrednostjo nič, an- ketiranec ni podal vsebinskega odgovora na vprašanje15. Tako ne razlikujemo med mnenji anketirancev, temveč le med podanimi in nepodanimi odgovori. Vrednosti smo nato sešteli v enoten indeks opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja, ki obsega osem vrednosti, od nič, anketiranec ni podal vsebinskega odgovora na nobeno vprašanje, do 8, anketiranec je podal vsebinski odgovor na vsa opazovana vprašanja16. Vprašanja z imenom predsednikov namreč ponujajo dodatno informacijo anketirancu, zaradi katere potem lažje oblikuje odgovor. Kljub dodatni infor- maciji pa ne pričakujemo prevelikega vpliva konteksta vprašanja na odgovore. Predpostavljamo namreč, da če nekdo prepozna ime katerega od predsednikov, bo najbrž tudi vedel, kateri položaj zaseda. 15 Podobno so indeks opredeljenosti v svoji analizi opravili tudi Kim in drugi (2005). Opredeljenost so določili z oceno neodgovorov anketirancev. Kot neod- govore so upoštevali: odgovor v smislu “o tem nimam mnenja, nisem razmiš- ljal”, odgovore “Ne vem” in odgovore “b.o.”. 16 Ena glavnih težav, s katerimi se spoprijemajo raziskovalci manjkajočih odgovo- rov in odgovorov “Ne vem”, je nesistematično zapisovanje. To še posebej velja, če opazujemo daljše obdobje, kar je bil tudi predmet te analize. Odgovori “Ne vem” in “b.o.” navadno v vprašalnikih predstavljajo kategorijo, v katero se uvr- stijo vsi tisti anketiranci, ki ne zmorejo ali nočejo odgovoriti na vprašanje. Ker so ti odgovori v analizah navadno zavrnjeni in se zavest o nenaključnosti manj- kajočih odgovorov šele krepi, pa so v vprašalnikih različno obravnavani. Razi- skava Politbarometer na primer združuje odgovore “b.o.”, pa tudi odgovore “Ne vem” in celo “Ne poznam”, čeprav se vsebinsko razlikujejo. In to ne pri vseh vprašanjih enotno, včasih te enotnosti ni tudi v vseh letih. Po drugi strani raziskave januarja in februarja 1996 na vsa vprašanja ne predvidijo možnosti izločilnih odgovorov, temveč so v bazo vnesene sistemske manjkajoče vrednosti. V bazi podatkov za avgust in oktober 2004 ter v tisti za november 2009 in januar 2010 pa pri vprašanjih o zaupanju odgovori “Ne vem” niso zapisani, čeprav vprašanje ponuja to možnost. Poleg vsebinskih odgovorov v teh dveh bazah najdemo samo še sistemske neodgovore. Poleg tega v vsaki bazi najdemo še manjkajoče odgovore, prazna polja v bazi. Za ta polja raziskovalec ne ve, kaj pomenijo. Zaradi primerljivosti vseh baz smo se na koncu odločili, da kot neodgovore upoštevamo tudi sistemske neodgovore. Analiza je od nas tako zahtevala številne odločitve, kdaj določen odgovor obravnavamo kot odgovor “Ne vem”, katera vprašanja so si pomensko dovolj blizu, da jih primerjamo, in podobno. Raziskovalne tehnike in metode, uporabljene v monografiji 29 Neodvisno spremenljivko v našem empiričnem delu predstavlja družbenoekonomski položaj. V modernih demokracijah je tež- ko določiti pripadnost posameznemu družbenemu razredu. Ker je pripadnost družbenemu razredu nejasna, se postavlja vprašanje, kako za potrebe analize določimo družbenoekonomski razred posamezni- ka. Poznamo dve smeri pripisovanja družbenega razreda. Objekti- visti zagovarjajo, da je družbeni razred mogoče operacionalizirati z objektivnimi kriteriji, kot so dohodek, poklic ali stopnja izobrazbe. To, kateri objektivni kazalec bo za operacionalizacijo družbenega ra- zreda uporabil raziskovalec, je včasih odvisno od praktičnih razlogov, katere podatke ima na voljo, ali od teoretskih osnov. Po drugi strani subjektivisti zagovarjajo, da bi pripadnost razredu morala izražati izbiro anketiranca, z drugimi besedami samouvrstitev anketirancev v družbeni razred (Campbell in drugi, 1960: 341). Kot kazalec družbe- noekonomskega položaja je bila v raziskavah razkoraka v znanju kar najbolj uporabljena stopnja izobrazbe (na primer Tichenor in drugi, 1970; Miyo, 1983; Moore, 1987; Gaziano, 1997: 239; Mastin, 1998) ali število let formalnega izobraževanja (na primer Donohue in dru- gi, 1975; Holbrook, 2002). Izobrazba se je namreč v teh analizah po- kazala kot uporaben indikator, saj determinira tudi poklic, prihodek, življenjski slog in razredno samouvrstitev (Gaziano, 1984: 561). Kot opozarjata Delli Carpini in Keeter (1996), stopnja izobrazbe namreč zajema več kot samo znanje, ki ga posameznik osvoji v času šolanja. V obdobju šolanja poleg določenih informacij anketiranec pridobi tudi kognitivne veščine in kontekstualno znanje o politiki, zgodovini, ekonomiji, geografiji in drugih področjih, ki omogočijo anketirancu, da lažje in hitreje osvoji aktualno novo politično znanje. Poleg tega šola vzpodbuja zanimanje za politiko in željo po informiranosti. Tudi družbene in ekonomske razlike so povezane s stopnjo izobrazbe. Višja izobrazba lahko pomeni vodilni poklicni položaj, zaradi katerega je posameznik bolj izpostavljen informacijam, več prostega časa, ki ga lahko nameni informiranju, ter potovanja, na katerih je izpostavljen različnim okoljem in kulturam (Delli Carpini in Keeter, 1996: 193). Prednost stopnje izobrazbe kot indikatorja družbenoekonomskega položaja je tudi v manjšem deležu manjkajočih odgovorov (Gaziano, 1997: 240). Poleg izobrazbe pa se je v raziskavah razkoraka v znanju kot kazalec družbenoekonomskega znanja uporabilo tudi dohodek (Lemert, 1993; Kahlor in drugi, 2004; Rucinski, 2004; Viswanath in drugi, 2006; Zumbach, 2010) in nekoliko manj pogosto poklic. Nekatere raziskave so posamezne kazalce kombinirale in oblikovale 30 Izražanje političnih mnenj v anketah družbenoekonomski indikator (McLeod in Perse, 1994; Gaziano, 1997: 239; McCann in Lawson, 2006). Pri tistih raziskavah, ki so kot neodvisno spremenljivko uporabile tako dohodek kot izobrazbo, se je navadno izkazalo, da je izobrazba bolj povezana z znanjem kot dohodek (Hindman, 2012: 3)17. Mi bomo v analizi kot indikator družbenoekonomskega položaja prav tako uporabili stopnjo izobraz- be. Prvič zato, ker s tem zagotavljamo primerljivost z drugimi razi- skavami razkoraka v znanju in bomo tako lažje opravili povezovanje raziskav neodgovorov ter raziskav s področja razkoraka v znanju. Drugič, ker je najprimernejši kazalnik, saj je pri vprašanju o izo- brazbi navadno manj manjkajočih odgovorov v primerjavi z višino dohodka in so bolj zanesljivi od samouvrstitve glede na družbeni po- ložaj. Preveč različnih ljudi se namreč samoumešča v srednji razred (Malnar, 1996: 98). Poleg tega je Toš na primeru raziskave Slovensko javno mnenje ugotavljal, da imajo spremenljivke stopnja izobrazbe, višina dohodka na družinskega člana in somouvrstitev v družbeni razred podoben vpliv na izražanje mnenja (Toš, 2005: 19). Podobno je Kropivnik opazil visoko povezanost med spremenljivkama stopnja izobrazbe in objektivnim družbenim slojem (operacionaliziran s po- klicem) (Kropivnik, 1998: 132). Na to, da je stopnja izobrazbe lahko dober kazalec družbenoekonomskega položaja, je opozoril že Svetlik (Svetlik, 1986: 41). Pri tem se izobrazba kot indikator družbenoeko- nomskega položaja uporablja tudi v novejših raziskavah (na primer Lavrič in drugi, 2011)18. Večina raziskav razkoraka v znanju je anketirance na podlagi izobrazbe razdelila v dve skupini: višješolska izobrazba ali več ter srednješolska izobrazba ali manj (Donohue in drugi, 1975; Miyo, 1983; Moore, 1987; Griffin, 1990; Yows in drugi, 1991; Grabe in drugi, 2008; Viswanath in drugi, 2006; Zumbach, 2010). Izvirna hi- poteza razkoraka v znanju primerja skupino z najvišjim družbenoe- konomskim položajem s skupino z najnižjim družbenoekonomskim položajem. Tudi druge raziskave pogosto primerjajo le skrajni druž- benoekonomski skupini. Toda pogosto se je izkazalo, da je največji 17 Do večje povezanosti znanja in stopnje izobrazbe kot znanja in drugih družbe- noekonomskih kazalcev seveda pride tudi zato, ker stopnja izobrazbe ni le pokazatelj družbenoekonomskega položaja, temveč tudi mera kognitivne spo- sobnosti in mera pridobljenega znanja v času šolanja. 18 Poleg že omenjenih dveh razlogov za izbiro spremenljivke stopnje izobrazbe kot indikatorja družbenoekonomskega položaja povejmo še, da smo bili na tej točki omejeni tudi z razpoložljivimi podatki, ki jih imamo na voljo. Raziskovalne tehnike in metode, uporabljene v monografiji 31 razkorak v znanju med najnižjo in srednjo družbenoekonomsko sku- pino, stopnja znanja najvišje družbenoekonomske skupine pa je ena- ka ali celo nižja od srednje družbenoekonomske skupine (Hwang in Jeong, 2009: 528). Tako so nekatere raziskave v svoji analizi uporabi- le tri skupine: višješolska izobrazba ali več, srednješolska izobrazba, manj kot srednješolska izobrazba (Gaziano, 1984: 561; Horstmann, 1991; Weenig in Midden, 1997; Gaziano in Horowitz, 2001). To pa seveda ne pomeni, da niso bili anketiranci razdeljeni tudi v več kate- gorij na podlagi izobrazbe, na primer 4, 5 ali celo 6 kategorij (Geno- va in Greenberg, 1979; Wanta in Elliott, 1995; Slater in drugi, 2009). Mi bomo v analizi ohranili razdelitev na štiri družbenoekonomske razrede na podlagi stopnje izobrazbe (osnovna šola, poklicna šola, srednja šola, višja šola ali več), kot se rabi tudi v raziskavi Politbaro- meter, in izobrazbenih skupin ne bomo združevali. S tem dosežemo tudi enakomerno distribucijo odgovorov glede na stopnjo izobrazbe. Poleg odvisne in neodvisne spremenljivke bomo v naši analizi uporabili tudi neodvisni spremenljivki spol in starost. Spol in sta- rost sta standardno zajeta v vse analitične modele podobnih raziskav (raziskav razkoraka v znanju). Opazovanju učinka teh dveh dodatnih neodvisnih spremenljivk se zato tudi v tej analizi ne smemo odreči. Kot dodatne neodvisne spremenljivke, predvsem pri raziskavah raz- koraka v političnem znanju, so bile uporabljene spol, starost, etnična pripadnost, interes za kampanjo in povezanost s politično stranko (Kwak, 1999; Eveland in Scheufele, 2000; Liu in Eveland, 2005; Holbrook, 2006; Kim, 2008; Lee, 2009; Zumbach, 2010; Fraile, 2011). Mi bomo v analizi kot enakovredni neodvisni spremenljivki poleg družbenoekonomskega položaja uporabili spol in starost, ker se zdita rabi teh dveh spremenljivk najbolj smiselni. Starost in spol nista nosilca kognitivnih sposobnosti ali znanja, a lahko, kot so po- kazale nekatere raziskave (Rapoport, 1981; Rapoport, 1982; Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990), razkorak v izražanju mnenja pri teh skupinah pomembno opozarja na njihov družbenoekonomski položaj in izključenost, potisnjenost iz javne sfere. Z vpeljavo spre- menljivk spol in starost v analizo lahko razkorak v izražanju mnenja na anketna mnenjska vprašanja in neenakosti, ki se pri tem pokaže- jo, razumemo tudi intersekcionalno (Hrženjak in Jalušič, 2011: 33), kot hkratno součinkovanje kategorij izobrazbe, spola in starostne skupine. Prejšnje raziskave kažejo, da se je pri rabi spremenljivk sta- rosti in spola izkazalo, da ni razkoraka v znanju zgolj med 32 Izražanje političnih mnenj v anketah družbenoekonomskimi skupinami, temveč tudi med generacijskimi skupinami in med spoloma (na primer Liu in Eveland, 2005). Znanje se je tako večalo s starostjo, a le, dokler je človek še delovno aktiven, nekje do 55. leta, potem pa se učinek obrne in znanje je začelo upa- dati (Fraile in Schuman, 2010: 11; Fraile, 2011: 174), oziroma se je povečevalo s starostjo (Delli Carpini in Keeter, 1996: 176). To, da starejši razpolagajo z večjim številom informacij, je pokazala razi- skava avtorjev Rhine, Bennett in Flickinger (Rhine in drugi, 2001: 600). Kot politično najbolj informirana se tako v odnosu do starosti kaže srednja, delovno aktivna populacija, ki je v javno življenje tudi najbolj vključena. Po drugi strani pa raziskave neodgovorov kažejo na to, da se starejši manj opredeljujejo (Rapoport, 1981; Ferligoj in drugi, 1989). Starost ima dva različna vpliva na politično znanje. Po eni stani kaže na to, koliko časa je bil posameznik izpostavljen politič- nim informacijam, po drugi strani pa na različne priložnosti, ki jih je imela posamezna kohorta. Starejše generacije so imele tako manjše možnosti za izobraževanje (Delli Carpini in Keeter, 1996: 200), še posebej to velja za ženske. S starostjo se tako veča tudi razkorak med spoloma (Fraile, 2014a). Politično znanje je bilo tudi neodvisno od izobrazbe, višje pri moških kot ženskah (Delli Carpini in Keeter, 1991; Delli Carpini in Keeter, 1996; Verba in drugi, 1997, Mondak in Anderson, 2004; Liu in Eveland, 2005; Banwart, 2007; Fraile in Schuman, 2010; Dolan, 2011; Fraile, 2011; Fraile, 2014a: 9; Fraile, 2014b), tudi med otro- ki (Ferrin in drugi, 2012). Vpliv spola na politično znanje je kljub pomembnim spremembam in emancipaciji žensk v obdobju od leta 1947 do 1989 ostal enak (Delli Carpini in Keeter, 1991: 606). Dejan- sko velik del raziskav kaže na razkorak v političnem znanju med spo- loma (Mondak in Anderson, 2004: 493). Nekateri avtorji ( Mondak in Anderson, 2004; Liu in Eveland, 2005; Fraile, 2011; Fraile, 2014a; Fraile, 2014b) ugotavljajo, da moški kažejo večje politično znanje od žensk in ga tudi bolj izražajo. Christine Mary Banwart v svo- ji raziskavi opozarja, da prisotnost spola in znanja pri preučevanju političnih kandidatov in vprašanj kampanje med volitvami ustvarja razlike, ki jim lahko rečemo razkorak v znanju med spoloma. Raz- korak v znanju po spolu tako predpostavlja, da so moški bolje ob- veščeni, informirani in jih politična vprašanja bolj zanimajo kakor ženske (Banwart, 2007: 1152). Razlika med spoloma pa je navad- no večja pri skupinah z nižjim družbenoekonomskim položajem in izobrazbo (Fraile, 2014a). Podobno neodgovore oziroma odgovore Raziskovalne tehnike in metode, uporabljene v monografiji 33 “Ne vem” bolj podajajo ženske in starejši (Ferber, 1966; Gergen in Beck, 1966; Glenn, 1969; Rapoport, 1981; Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990; Krosnick in Milburn, 1990; Atkeson, 2003; Atkeson in Rapoport, 2003; Novak, 2009; Fraile, 2014a: 9; Fraile, 2014b). Ko posamezniki niso prepričani o pravilnem odgovoru, je bolj verjetno, da bodo moški ugibali, ženske pa ponudile neodgovor (Mondak in Anderson, 2004, 497; Ferrin in drugi, 2015). Zato ni presenetljivo, da so se nekatere raziskave predvsem v zadnjem času bolj ali manj osredotočile na razkorak v političnem znanju prav med spoloma ( Delli Carpini in Keeter, 1996; Mondak in Anderson, 2004; Banwart, 2007; Dolan, 2011; Ferrin in drugi, 2012; Fraile, 2014b; Ferrin in drugi, 2015). Pri tem se večja izbira neodgovora na politič- na vprašanja in nižje politično znanje pri ženskah pojasnjuje s politič- no socializacijo in političnim učenjem (Rapoport, 1981; Rapoport, 1985; Delli Carpini in Keeter, 1996; Mondak in Anderson, 2004; Ferrin in drugi, 2012), družbenoekonomsko neenakim položajem žensk (Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990; Ferrin in drugi, 2012; Fraile, 2014b), izrinjenostjo iz javne sfere (Ferligoj in drugi, 1990) ter cinizmom, občutkom nemoči in prepričanjem, da oblast in politični voditelji ne delujejo v smeri najboljšega interesa za ljudi (Banwart, 2007). Razkorak v znanju med spoloma je tako rezultat različnih vplivov političnega in družbenega življenja (Dolan, 2011). Že skoraj tradicionalno večja naklonjenost žensk in starejših izbiri neodgovora, ki se je potrdila že v več raziskavah (Rapoport, 1981; Ferligoj in drugi, 1989; Banwart, 2007), nas glede na metodološke značilnosti naše analize, opazovanje neodgovora na politična vpraša- nja med družbenoekonomskimi skupinami, sili k temu, da v analizo uvedemo tudi spol in starost. Vpeljava spola in starostne skupine kot dodatnih neodvisnih spremenljivk v naši analizi je tako smiselna. To sicer ne nakazuje na to, da naj bi bile ženske in starejša populacija manj inteligentne ali kognitivno sposobne, kaže pa na to, da imajo moški več političnih informacij (Banwart, 2007) in se do političnih vprašanj bolj opredeljujejo, tako ko gre za mnenjska vprašanja ka- kor tudi pri vprašanjih, povezanih s političnim znanjem (Almond, 1960; Francis in Bush, 1975; Rapoport, 1979; Rapoport, 1981; Rapoport, 1982; Rapoport, 1985; Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990; Krosnick in Milburn, 1990; Mondak in Anderson, 2004; Dolan, 2011; Fraile, 2014a: 9; Fraile, 2014b). Čeprav je tu treba poudariti, da razkorak med spoloma v političnem znanju in izražanju ni vedno enak, temveč je odvisen tudi od tematike, ki jo 34 Izražanje političnih mnenj v anketah naslavlja. Pri političnih tematikah, ki so se dotikale družine, izobra- ževanja in lokalne tematike, se razkorak v znanju med spoloma ni pokazal (Delli Carpini in Keeter, 1996). Podobno so razlike v poli- tičnem znanju med moškimi in ženskami izginile, ko so bila predmet analize vprašanja, ki bolj zadevajo ženske (npr. vprašanja, povezana z zastopanostjo žensk v nacionalni vladi) (Dolan, 2011), ženske pa so se v primerjavi z moškimi bolj opredeljevale na vprašanja o družini in vzgoji (Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990). 35 5 RazkoRak v IzRažanjU mnenja Razkorak v izražanju mnenja v obdobju kampanje in mirnem obdobju V prvem delu analize bomo skušali odgovoriti na našo prvo zastavlje- no podhipotezo: anketiranci se do političnih in aktualnih mnenjskih vprašanj bolj opredeljujejo v obdobju volitev kot v obdobju vladanja. Za namen preverjanje te hipoteze smo v Sliki 5.3 za vseh šest obdobij predstavili povprečno vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v obdobju pred volitvami in v obdobju po njih. Preden primerjamo povprečne vrednosti indeksa v posameznem obdobju, si oglejmo še distribucijo vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja za vsako obdobje. Delli Carpini in Keeter (1994: 33–34; 1996: 151–153) sta za distribucijo vrednosti in- deksa političnega znanja oblikovala grafično porazdelitev odgovorov in predvidela več različnih oblik modela (glej Slika 5.1). Prvi je tako imenovani “vodstveni model” ( managerial model), ki je piramidne obli- ke. Model ponazarja, da ima le majhno število ljudi popolno znanje (ozek vrh), večina ljudi pa je politično nevedna (široko dno). Drugi model sta poimenovala “pragmatični model” ( pragmatic model) – ta je diamantne oblike, kjer je malo ljudi popolnoma vednih (ozek vrh), prav tako je le malo nevednih (ozko dno), večina je na sredini in ima povprečno znanje. Če bi razporeditev odgovorov iz pragmatičnega modela prelili v graf, bi dobili normalno distribucijo. Tretji je “model močne demokracije” ( strong democracy). Ta ima obliko narobe obrnjene piramide in predstavlja družbo, v kateri je večina državljanov dobro informiranih (širok vrh) in le peščica slabo informiranih oziroma ne- informiranih (ozko dno). Na sliki 5.1 prikazujemo vse tri hipotetične 36 Izražanje političnih mnenj v anketah modele: vodstveni, pragmatični model in model močne demokracije. Analiza podatkov političnega znanja na populaciji Američanov je si- cer razkrila, da je bila distribucija političnega znanja bolj enakomer- na, skoraj kvadratne oblike in tako najbliže pragmatičnemu modelu (Delli Carpini in Keeter, 1994; Delli Carpini in Keeter, 1996). Slika 5.1: Vodstveni in pragmatični model ter model močne demo- kracije19 VODSTVENI MODEL PRAGMATIČNI MODEL MODEL MOČNE DEMOKRACIJE visoko znanje * ** ******************* *** ***** ***************** ***** ********* *************** ******* ************** ************* ********* ******************** *********** *********** ******************** ********* ************* ************** ******* *************** ********* ***** nizko znanje ***************** ***** *** ******************* ** * Vir: Delli Carpini in Keeter (1994: 34); Delli Carpini in Keeter (1996: 152). Enak način, na katerega sta razporejenost indeksa političnega znanja ponazorila Delli Carpini in Keeter, smo uporabili tudi mi za ponazoritev razporejenosti odgovorov indeksa opredeljenosti na an- ketna vprašanja (glej Slika 5.2). Sklepe, ki jih oblikujemo na podlagi te distribucije, moramo sicer obravnavati previdno (Delli Carpini in Keeter, 1996: 68), a je tak prikaz odgovorov kljub temu uporaben. Že na prvi pogled opazimo, da je oblika distribucije odgovorov indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja najbliže obliki naro- be obrnjene piramide. Dno je ozko in ponazarja le majhen delež an- ketirancev, ki se niso opredelili na nobeno vprašanje, vrh pa je širok in predstavlja velik delež anketirancev, ki so se opredelili na večino ali skoraj vsa anketna vprašanja. Odgovori so tako zelo asimetrič- no razporejeni. Takšno obliko modela sta za politično znanje Delli Carpini in Keeter (1996) poimenovala močna demokracija in tudi z vidika opredeljevanja se to poimenovanje zdi smiselno. Za stabilen in delujoč sistem demokracije je namreč nujno zaupanje državljanov v demokratične institucije in participacija državljanov, ki zagotavlja reprezentativno demokracijo (Imbrasaite, 2011: 44). Visoko oprede- ljevanje je tako za demokratične politične sisteme pozitivno. Vendar 19 Vsaka zvezdica (*) predstavlja 1 % populacije. Razkorak v izražanju mnenja 37 je opredeljevanje na anketna vprašanja ena najmanj zahtevnih oblik participacije, zato tudi ni presenetljivo, da se tako visok delež anke- tirancev opredeljuje na mnenjska vprašanja. To je tudi v skladu z raziskavami, ki kažejo na to, da se je na politična mnenjska vprašanja lažje opredeljevati, kot pa izražati politično znanje (Almond in Ver- ba, 1965: 59–61). Slika 5.2: Distribucija odgovorov indeksa opredeljenosti na anketna vprašanja20 vsi ********************************************* ***************************************** odgovori ********************************** ******************************** ************ *************** *** **** * ** * * * ** ** ** noben * * odgovor 1. opazovano obdobje, obdobje pred volitvami 1. opazovano obdobje, obdobje volitev vsi ************************************* *********************************** odgovori **************************************** ********************************** ************** ****************** **** ****** * *** * * * * ** ** noben * * odgovor 2. opazovano obdobje, obdobje pred volitvami 2. opazovano obdobje, obdobje volitev vsi **************************************** *************************************** odgovori ************************************ *********************************** ************** ***************** **** **** * ** * * * * ** * noben * * odgovor 3. opazovano obdobje, obdobje pred volitvami 3. opazovano obdobje, obdobje volitev vsi ****************************************** **************************************************** odgovori ************************************ ********************************* *************** *********** *** *** * * * * * noben * odgovor 4. opazovano obdobje, obdobje pred volitvami 4. opazovano obdobje, obdobje volitev 20 Vsaka zvezdica (*) predstavlja 1 % anketirancev, deleži so torej zaokroženi na celoten odstotek. 38 Izražanje političnih mnenj v anketah vsi **************************************************** ************************************************* odgovori ********************************** ************************************* ********* ********* ** *** * ** noben odgovor * 5. opazovano obdobje, obdobje pred volitvami 5. opazovano obdobje, obdobje volitev vsi ************************************************* *********************************************** odgovori ************************************ ************************************ *********** ************ ** ** * * * noben * odgovor 6. opazovano obdobje, obdobje pred volitvami 6. opazovano obdobje, obdobje volitev Le majhen delež anketirancev je ostal neopredeljen na vsa vprašanja, oziroma se je opredelil na manj kot polovico vprašanj. Večina anketiran- cev je bila opredeljenih na vsa vprašanja oziroma na vsa razen enega. V vsakem obdobju je tako več kot dve tretjini anketirancev opredeljenih na vsa vprašanja oziroma skoraj vsa vprašanja. V našem raziskovalnem vprašanju pa nas dejansko zanima primerjava deleža opredeljenih anke- tirancev v obdobju volitev in v obdobju pred volitvami. Zato si bomo v grafu (Slika 5.3) ogledali še primerjavo povprečne vrednosti sestavljene- ga indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posamez- nih obdobjih. Vrednosti v Sliki 5.3 in preglednici 5.2 nam razkrivajo, da je povprečna vrednost sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja precej velika. Spomnimo se, da je najmanjša vred- nost sestavljenega indeksa nič, najvišja vrednost pa osem. Povprečna vrednost sestavljenega indeksa opredeljenosti na vseh enotah, ne glede na obdobje, pa je kar 7,02. V povprečju so se anketiranci torej opredelili na vsa vprašanja razen enega. Tak rezultat je bil seveda pričakovan že na podlagi frekvenčne razporeditve odgovorov. Tudi povprečne vredno- sti v posameznih opazovanih obdobjih so precej blizu vrednosti sedem. Najnižja povprečna vrednost je v drugem obdobju volitev21. Najvišja stopnja opredeljenosti, z najvišjo povprečno vrednostjo sestavljenega in- deksa opredeljenost, pa je v četrtem obdobju volitev22. 21 Gre za volitve, ki so potekale po šestmesečni desni vladi Andreja Bajuka, pred- sednika stranke Nove Slovenije, ki je nastopila po razpadu tretje vlade Janeza Drnovška spomladi leta 2000 (Haček, 2013: 14). Na volitvah leta 2000 je spet zmagala stranka Liberalna demokracija Slovenije (LDS), premier pa je znova postal Janez Drnovšek. 22 Četrto obdobje volitev je potekalo leta 2008, ko je na parlamentarnih volitvah Razkorak v izražanju mnenja 39 Da bi preverili, ali so povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti glede na opazovano obdobje različne med seboj, smo opravili analizo variance. Test nam je razkril, da so povprečne vred- nosti statistično značilno različne med seboj (F statistika = 43,005; Eta = 0,149; signifikanca = 0,000). Zdi se, da posamezno obdobje vpliva na stopnjo opredeljenosti. Odprto pa ostaja vprašanje, kaj v posameznem obdobju vpliva na večjo ali manjšo stopnjo opredelje- nosti pri anketirancih. Z dopolnilnim testom smo si zato najprej ogle- dali, katera obdobja so med seboj različna v stopnji opredeljenosti anketirancev. Rezultati so prikazani v Preglednici 5.123. Preglednica 5.1: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med opazovanimi obdobji (Bonferronijev test) časovne točke 1. obdobje 2. obdobje 3. obdobje 4. obdobje 5. obdobje 6. obdobje volitev volitev volitev volitev volitev volitev 1. obdobje pred volitvami 0,166* 0,255* 0,054* -0,332* -0,286* -0,241* 2. obdobje pred volitvami 0,073* 0,162* -0,040* -0,425* -0,379* -0,334* 3. obdobje pred volitvami 0,085* 0,174* -0,027* -0,413* -0,367* -0,322* 4. obdobje pred volitvami 0,217* 0,306* 0,105* -0,281* -0,235* -0,190* 5. obdobje pred volitvami 0,480* 0,570* 0,368* -0,018* 0,028 0,73 6. obdobje pred volitvami 0,453* 0,542* 0,340* -0,45 0,001 0,046 Povprečna vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja je statistično značilno različna v precejšnjem številu obdo- bij. Izražanje na mnenjska anketna vprašanja se med obdobji razliku- je. Predvsem opazimo, da se opredeljenost v prvem obdobju volitev ne razlikuje od stopnje opredeljenosti v drugem in tretjem opazo- vanem obdobju. Za vsa prva tri obdobja je značilna nižja stopnja opredeljenosti v primerjavi s četrtim obdobjem volitev ter petim in šestim opazovanim obdobjem (pred volitvami in v času volitev). Teh pet opazovanih točk se med seboj prav tako ne razlikuje po stopnji opredeljenosti. Že iz preglednice 5.1 in 5.2 ter Slike 5.3 se tako kaže različna stopnja izražanja mnenja na anketna vprašanja med nekate- rimi pari opazovanih časovnih točk in dvig opredeljenosti skozi čas. zmagala stranka Socialnih demokratov, mandat za sestavo vlade pa je dobil Boris Pahor (Državna volilna komisija, 2013). 23 Obdobja, ko je razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politič- na mnenjska vprašanja statistično značilna, so označena z zvezdico (*). Kot sta- tistično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. 40 Izražanje političnih mnenj v anketah Slika 5.3: Povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v opazovanih obdobjih Preglednica 5.2: Vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenj- ska vprašanja v opazovanih obdobjih opredeljenost na politična mnenjska vprašanja v % povprečna vrednost standardi odklon število enot 1. obdobje pred volitvami 6,96 1,533 1977 1. obdobje volitev 6,79 1,671 1958 2. obdobje pred volitvami 6,86 1,486 1908 2. obdobje volitev 6,70 1,576 1862 3. obdobje pred volitvami 6,87 1,559 1741 3. obdobje volitev 6,90 1,360 1867 4. obdobje pred volitvami 7,01 1,320 1653 4. obdobje volitev 7,29 0,997 1747 5. obdobje pred volitvami 7,27 1,084 1815 5. obdobje volitev 7,24 1,034 1934 6. obdobje pred volitvami 7,24 0,971 1765 6. obdobje volitev 7,20 1,091 758 skupaj 7,02 1,361 20.985 Tako za obdobje pred volitvami, še bolj pa za obdobje volitev opa- zimo, da je opredeljenost višja v četrtem, petem in šestem obdobju ter nižja v prvem, drugem in tretjem obdobju. Zdi se, da so slovenski Razkorak v izražanju mnenja 41 volivci od drugih parlamentarnih volitev pa do prvih predčasnih vo- litev leta 2011 napredovali v opredeljevanju. Peto in šesto obdobje sta tudi čas velikega nezaupanja v politične akterje in institucije ter čas nizkega zadovoljstva z demokracijo (Haček, 2013). Povečanje opre- deljenosti na politična vprašanja v istem obdobju lahko razumemo tudi kot zvečanje politične aktivacije. Kljub nezaupanju in nezado- voljstvu imamo opraviti z večjo aktivacijo in manjšo apatičnostjo, to pa lahko potencialno vodi v družbene in politične spremembe. Čeprav se kažejo opazne razlike v opredeljenosti med posamezni- mi obdobji, nas še bolj zanima primerjava opredeljenosti v času pred volitvami in v času volitev v istem obdobju. V preglednici 5.1 smo zato osenčili polja, ki primerjajo čas pred volitvami s časom volitev v istem opazovanem obdobju. Statistično značilne razlike v stopnji opredeljenosti med časom pred volitvami in časom volitev se kažejo v prvem, drugem in četrtem obdobju volitev. Za tretje obdobje vo- litev, četudi opazimo nekoliko višjo opredeljenost v času volitev kot v času pred volitvami, so te razlike premajhne, da bi lahko govorili o njih. Podobno ne moremo govoriti o razlikah v opredeljenosti za peto in šesto obdobje, kjer je opredeljenost na vzorcu nekoliko večja v času pred volitvami kot v času volitev. V prvem in drugem obdob- ju je opredeljenost višja v času pred volitvami kot v času volitev24. Naša predpostavka o višji opredeljenosti v času volitev, ko kampanja proizvede več informacij in političnih sporočil ter aktivira politično ozračje, se je tako potrdila le za četrto obdobje. Četrto obdobje je tako edino obdobje, ko so bili anketiranci bolj opredeljeni do politič- nih mnenjskih vprašanj v času volitev kot v času pred volitvami. Da bi lažje razumeli, zakaj se je predvidena višja stopnja opredeljenosti v času volitev potrdila le za četrto obdoje, si moramo prej ogledati spremembe v stopnji opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj ter spol in starost. V nadaljevanju bomo tako preverili še drugi del naše hipoteze, in sicer spremembo opredeljenosti v času pred volitvami in v času volitev glede na stopnjo izobrazbe. K naši 24 Medtem ko so se raziskave v tujini posvetile gibanju opredeljenosti (na primer Ferber, 1956; Bogart, 1967; Francis and Lawrence, 1975; Rapoport, 1981; Rapopor, 1982; Atkeson in Rapoport, 2003) in vplivu volilne kampanje na stopnjo političnega znanja (na primer Moore, 1987; Lemert, 1993; Holbrook, 1999; Holbrook, 2002; Holbrook, 2006; Nadeau in drugi, 2008), pa raziskav vpliva volilne kampanje na stopnjo opredeljenosti v daljšem obdobju skozi več volilnih kampanj nismo zasledili. Slovenskih rezultatov, da opredeljenost ni sis- tematično višja v času volitev, tako ne moremo primerjati s podobnimi raziska- vami iz tujine. 42 Izražanje političnih mnenj v anketah prvi ugotovitvi pa se bomo sproti vračali ob podatkih o stopnji opre- deljenosti glede na družbenoekonomske in druge spremenljivke ter v sami razpravi. Razkorak v izražanju mnenja glede na družbenoekonomski položaj Poglavje pred nami predstavlja osrednji del naše analize. Naša hipo- teza namreč predpostavlja razkorak v izražanju mnenja med druž- benoekonomskimi skupinami, obenem pa tudi povečanje razkora- ka v izražanju mnenja med skupinami v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Najprej si bomo ogledali, ali so statistično značilne razlike v stopnji opredeljenosti na politična mnenjska vpra- šanja med posameznimi družbenoekonomskimi skupinami. Kot in- dikator družbenoekonomskega položaja bomo po zgledu raziskav razkoraka v znanju uporabili stopnjo izobrazbe (Tichenor in drugi, 1970). Pričakujemo večjo stopnjo opredeljenosti pri skupini z višjim družbenoekonomskim položajem, operacionalizirano z višjo stopnjo izobrazbe v primerjavi s skupino z nižjim družbenoekonomskim po- ložajem, operacionalizirano z nižjo stopnjo izobrazbe. Do podobnih ugotovitev so prišle tudi nekatere druge podobne raziskave (Almond, 1960; Campbell in drugi, 1960; Gergen in Beck, 1966; Glenn, 1969; Francis and Busch, 1975; Converse, 1976; Faulkenberry in Mason, 1978; Bishop in drugi, 1980; Judd in drugi, 1981; Reese in Miller, 1981; Sigelman, 1981; Smith, 1982; Krosnick in Milburn, 1990; Schuman in Presser, 1996; Novak, 2013). Preglednica 5.3: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredelje- nosti glede na družbenoekonomski položaj za celoten vzorec stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola skupaj povprečna vrednost 6,68 7,11 7,25 7,35 7,06 število enot 6296 5449 6138 2897 20781 standardni odklon 1,592 1,161 1,030 0,955 1,276 Analizo bomo začeli s primerjavo povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti skupaj za vsa obdobja na 20781 enotah. Analiza va- riance povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti glede na družbe- noekonomski položaj za skupno bazo podatkov je potrdila statistično Razkorak v izražanju mnenja 43 značilno razliko (F = 292,953, signifikanca = 0,000, Eta = 0,201). Podatki v preglednici 5.3 po pričakovanjih kažejo na najvišjo opre- deljenost pri tistih anketirancih, ki imajo končano višjo ali visoko šolo oziroma več. Skupina z najvišjo stopnjo izobrazbe je bila poleg naj- višje povprečne vrednosti opredeljenosti tudi najbolj poenotena (naj- nižja stopnja standardnega odklona). Najnižja povprečna vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja je pri skupini z najnižjim družbenoekonomskim položajem. Ta skupina je bila tudi najmanj enotna v stopnji opredeljevanj. Pozoren bralec bo opazil, da je povprečna vrednost opredeljenosti nekoliko višja, kot smo poročali v prejšnjem poglavju, obenem pa je izračunana na manjšem številu enot. Do razlike je prišlo zaradi manjkajočih vrednosti pri vprašanju stopnja izobrazbe. En odstotek anketirancev oziroma 204 anketiran- cev v skupni bazi ni opredelilo stopnje svoje izobrazbe. Glede na to, da se je povprečna vrednost opredeljenosti na celotnem vzorcu nekoliko zvečala s tem, ko nismo upoštevali anketirancev, ki se niso opredelili do vprašanja izobrazbe, lahko predpostavimo, da smo zdaj v analizi izgubili tiste anketirance, ki so se manj opredeljevali, oz. anketirance, ki so predčasno zaključili z odgovarjanjem na anketo. Preglednica 5.4: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoeko- nomskimi skupinami (Bonferronijev test)25 stopnja izobrazbe osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola osnovna šola -0,424* -0,568* -0,666* poklicna šola 0,424* -0,144* -0,242* srednja šola 0,568* -0,144* -0,098* višja ali visoka šola 0,666* -0,242* -0,098* Stopnja opredeljenosti je statistično značilno različna med vsemi pari družbenoekonomskih skupin (glej preglednico 5.4 in pregledni- ca 5.5)26. Največja razlika je med skupino, ki je končala osnovno šolo 25 V preglednici 5.4 so z zvezdico (*) označene družbenoekonomske skupine, ki se med seboj statistično značilno razlikujejo po stopnji opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja. Kot statistično značilne vrednosti so vrednosti s signifikan- co, manjšo od 0,05. 26 Tu velja opozoriti, da imamo opravka z zelo velikim vzorcem, ki obsega 20781 enot. Velikost vzorca pa vpliva na statistično značilnost, zato moramo poleg podatka o statistični značilnosti upoštevati tudi informacijo o razliki v povpreč- nih vrednostih med skupinama. 44 Izražanje političnih mnenj v anketah ali manj, in skupino, ki je končala višjo ali visoko šolo oziroma več. Tisti, ki so manj izobraženi, so se v povprečju opredelili na manj kot eno vprašanje manj. Na splošno gledano ta razlika ni velika, je pa statistično sistematično potrjena. Glede na izrazito asimetrično raz- poreditev sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja, pa ta razlika ni zanemarljiva. Najmanjša razlika je po dru- gi strani med tistimi, ki so končali srednjo šolo, in tistimi, ki so končali višjo ali visoko šolo oziroma več. Največji premik v opredeljenosti se zgodi s končano poklicno šolo. Z naslednjimi stopnjami izobrazbe pa ne pride več do tako velikega napredka v stopnji opredeljenosti. Preglednica 5.5: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoeko- nomskimi skupinami (Bonferronijev test)27 stopnja izobrazbe razlika v povprečni vrednosti standardna napaka signifikanca osnovna šola poklicna šola -0,424* 0,023 0,000 srednja šola -0,568* 0,022 0,000 višja ali visoka šola -0,666* 0,028 0,000 poklicna šola osnovna šola -0,424* 0,023 0,000 srednja šola -0,144* 0,023 0,000 višja ali visoka šola -0,242* 0,029 0,000 srednja šola osnovna šola -0,568* 0,022 0,000 poklicna šola -0,144* 0,023 0,000 višja ali visoka šola -0,098* 0,028 0,003 višja ali visoka osnovna šola 0,666* 0,028 0,000 šola poklicna šola 0,242* 0,029 0,000 srednja 0,098* 0,028 0,003 27 V preglednici 5.5 so z zvezdico (*) označene družbenoekonomske skupine, ki se med seboj statistično značilno razlikujejo po stopnji opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja. Kot statistično značilne vrednosti so vrednosti s signifikan- co, manjšo od 0,05. Razkorak v izražanju mnenja 45 Prvo opazovano obdobje Čeprav se kažejo razlike v stopnji opredeljenosti med različnimi družbenoekonomskimi skupinami na celotnem vzorcu, pa moramo pogledati, kako se te razlike kažejo tudi v posameznih obdobjih. V prejšnjem poglavju smo namreč že pokazali na to, da se stopnja opre- deljenosti v različnih opazovanih obdobjih razlikuje. Preglednica 5.6: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredelje- nosti glede na družbenoekonomski položaj za prvo obdobje pred volitvami stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola skupaj povprečna vrednost 6,76 7,10 7,32 7,37 7,08 število enot 654 517 537 216 1925 standardni odklon 1,514 1,253 0,993 1,041 1,288 Preglednica 5.7: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoeko- nomskimi skupinami v prvem obdobju pred volitva- mi (Bonferronijev test)28 stopnja izobrazbe razlika v povprečni vrednosti standardna napaka signifikanca osnovna šola poklicna šola -0,344* 0,074 0,000 srednja šola -0,568* 0,074 0,000 višja ali visoka šola -0,616* 0,099 0,000 poklicna šola osnovna šola -0,344* 0,074 0,000 srednja šola -0,224* 0,078 0,025 višja ali visoka šola -0,271* 0,102 0,049 srednja šola osnovna šola -0,568* 0,074 0,000 poklicna šola -0,224* 0,078 0,025 višja ali visoka šola -0,048 0,102 1,000 višja ali visoka šola osnovna šola -0,616* 0,099 0,000 poklicna šola -0,271* 0,102 0,049 srednja 0,048 0,102 1,000 28 Povprečne vrednosti v Preglednici 5.7, označene z zvezdico (*), so statistično značilno različne. Kot statistično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. 46 Izražanje političnih mnenj v anketah Za prvo obdobje pred volitvami smo uporabili meritve, opravljene v začetku leta 1996, januarja in februarja (Toš in skupina, 2001a). Najnižjo povprečno vrednost sestavljenega indeksa opredeljenosti (Preglednica 5.6) ima družbenoekonomska skupina z najnižjim po- ložajem. V primerjavi z njimi skupina s končano poklicno šolo že bolj izraža mnenje. Med skupino, ki je končala srednjo šolo, in sku- pino z visoko ali višjo šolo in več pa razlike niso tako velike29. Stati- stično značilna razlika v povprečni vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja je med skoraj vsemi pari družbenoekonomskih skupin (Preglednica 5.7) (a je ta razlika le manjša). Skupina s končano srednjo šolo in skupina s končano višjo ali visoko šolo predstavlja edini par v prvem obdobju pred volitvami, pri katerem povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti nista stati- stično značilno različni med seboj. Že v preglednici 5.6 smo opazili, da med tema dvema skupinama ni velikih razlik v stopnji izražanja mnenja, zato ta ugotovitev tudi ni presenetljiva. Kot je bilo mogoče razbrati že iz tabele (Preglednica 5.6), se največja razlika (vendar še vedno majhna) tako kot na celotnem vzorcu kaže med družbeno- ekonomsko skupino z najnižjim položajem (končano osnovno šolo ali manj) in skupino z najvišjim družbenoekonomskim položajem (kon- čana višja ali visoka šola ali več). Podobno kot pri celotnem vzorcu se tudi v prvem obdobju pred volitvami kaže največji napredek v opredeljenosti med skupino, ki ima končano osnovno šolo ali manj, in skupino, ki ima končano vsaj poklicno šolo. V preglednici 5.8 so prikazane še povprečne vrednosti sestavlje- nega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja glede na družbenoekonomski položaj v prvem obdobju volitev30. Volitve so potekale 10. 11. 1996 (Državna volilna komisija, 2013). Analizo v tej časovni točki smo uporabili na meritvah oktobra in novembra 1996 (Toš in skupina, 2001a). 29 Test analize variance je razkril, da so statistično značilne razlike med družbe- noekonomskimi skupinami v stopnji opredeljenosti na politična mnenjska vpra- šanja za prvo obdobje pred volitvami (F = 24,874, signifikanca = 0,000, Eta = 0,193). 30 Analiza variance je razkrila, da je statistično značilna razlika med povprečnimi vrednostmi indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj (F = 33,317; signifikanca = 0,000, Eta = 0,223). Razkorak v izražanju mnenja 47 Preglednica 5.8: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opredelje- nosti glede na družbenoekonomski položaj za prvo obdobje volitev stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola skupaj povprečna vrednost 6,43 7,01 7,14 7,30 6,88 število enot 647 515 536 215 1913 standardni odklon 1,910 1,321 1,106 1,049 1,510 Brez večjih presenečenj je tudi v prvem obdobju volitev opazna najnižja povprečna vrednost sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja ravno za najnižjo družbenoekonomsko skupino. Že bolj opredeljena je skupina s končano poklicno šolo. Pri skupini z najvišjim družbenoekonomskim položajem opazimo, da so anketiranci odgovarjali bolj podobno kot druge skupine. Najvišji standardni odklon pa opazimo pri skupini s končano osnovno šolo ali manj31. Razlike v povprečni vrednosti sestavljenega indeksa oprede- ljenosti med skupino s končano poklicno šolo, končano srednjo šolo in končano višjo ali visoko šolo oziroma več so le manjše. Statistič- no značilne, a majhne razlike med povprečnimi vrednostmi indeksa opredeljenosti lahko opazimo med skupino s končano osnovno šolo ali manj in preostalimi tremi skupinami glede na stopnjo izobrazbe (Preglednica 5.9). Spet se je izkazalo, da je največji napredek v izra- žanju mnenja ravno med končano osnovno šolo ali manj in končano poklicno šolo. Posamezniki, ki so končali vsaj poklicno šolo, se tako v povprečju opredelijo za pol vprašanja več kot skupina z najnižjim družbenoekonomskim položajem. Primerjava povprečnih vrednosti sestavljenega indeksa opredelje- nosti nam je že razkrila, da je bila v prvem obdobju opredeljenost višja v času pred volitvami kot v času volitev. Čeprav naša hipoteza predpostavlja višjo stopnjo opredeljenosti v času volitev, pa hkrati predpostavljamo, da se poveča tudi razlika v stopnji izražanja mne- nja glede na družbenoekonomski položaj. Opazimo lahko, da je pri vseh družbenoekonomskih skupinah opredeljenost na politična mnenjska vprašanja višja v času pred volitvami kot v času volitev. Največje zmanjšanje v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti 31 Glede na izrazito asimetrično porazdeljenost vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja je sicer pričakovati največji standardni odklon ravno pri skupini z najnižjo povprečno vrednostjo indeksa opredeljenosti. 48 Izražanje političnih mnenj v anketah iz časa pred volitvami v čas volitev opazimo pri skupini s končano osnovno šolo ali manj. Največja razlika v stopnji opredeljenosti je bila tako v času pred volitvami kot v času volitev med skupino s kon- čano osnovno šolo ali manj in skupino s končano višjo ali visoko šolo oziroma več. Izračunali smo tudi povprečno vrednost razlik v pov- prečnih vrednostih vseh družbenoekonomskih skupin32. Povprečen razkorak v izražanju mnenja med družbenoekonomskimi skupinami pred volitvami je bil tako 0,345, v času volitev pa 0,461. Za prvo obdobje volitev tako lahko rečemo, da se je razlika v stopnji oprede- ljenosti med družbenoekonomskimi skupinami povečala v primerjavi s časom pred volitvami. Preglednica 5.9: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoeko- nomskimi skupinami v prvem obdobju volitev (Bon- ferronijev test)33 stopnja izobrazbe razlika v povprečni vrednosti standardna napaka signifikanca osnovna šola poklicna šola -0,581* 0,087 0,000 srednja šola -0,716* 0,086 0,000 višja ali visoka šola -0,878* 0,116 0,000 poklicna šola osnovna šola --0,581* 0,087 0,000 srednja šola -0,134 0,091 0,842 višja ali visoka šola -0,296 0,120 0,080 srednja šola osnovna šola --0,716* 0,086 0,000 poklicna šola -0,134 0,091 0,842 višja ali visoka šola -0,162 0,119 1,000 višja ali visoka šola osnovna šola --0,878* 0,116 0,000 poklicna šola 0,296 0,120 0,080 srednja šola 0,162 0,119 1,000 32 To vrednost smo izračunali ročno na način, da smo razkorake v stopnji oprede- ljenosti med vsemi pari stopnje izobrazbe v posamezni časovni točki sešteli in delili s številom vseh parov (6). 33 Pare družbenoekonomskih skupin, ki imajo statistično značilno različno stop- njo izražanja mnenja, smo v Preglednici 5.9 označili z zvezdico (*). Kot stati- stično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. Razkorak v izražanju mnenja 49 Drugo opazovano obdobje Pri prikazu stopnje opredeljenosti v drugem, tretjem, četrtem in pe- tem obdobju bomo sledili enaki metodologiji kot v prvem obdobju. Za prvo opazovano obdobje, ko smo opazovali obdobje parla- mentarnih volitev jeseni 1996 in ga primerjali z obdobjem pred vo- litvami v začetku leta 1996, smo opazili, da je bila opredeljenost na politična mnenjska vprašanja v nasprotju z našimi pričakovanji večja v času pred volitvami kot v času volitev. Obenem je bil opazen večji razkorak v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami v času volitev kot v času pred volitvami. Drugo opazovano obdobje se osredotoča na parlamentarne volitve jeseni 2000. Še prej pa si bomo opredeljenost ogledali na obdobju pred volitvami jeseni 1999. Za analizo smo uporabili javnomnenjske meritve iz septembra in okto- bra 1999 (Toš in skupina, 2001a). Preglednica 5.10: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opre- deljenosti glede na družbenoekonomski položaj za drugo obdobje pred volitvami stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola skupaj povprečna vrednost 6,41 7,08 7,12 7,32 6,89 število enot 639 511 529 212 1891 standardni odklon 1,861 0,974 1,180 0,975 1,429 Najnižjo povprečno vrednost indeksa opredeljenosti opazimo za skupino s končano osnovno šolo ali manj, ki je tudi najbolj različna v opredeljevanju. Bolj sta se opredelili skupina s končano poklicno šolo in skupina s končano srednjo šolo, med katerima ni večjih razlik. Najvišjo povprečno vrednost indeksa opredeljenosti zopet opazimo pri skupini s končano višjo ali visoko šolo in več, ki se je poleg skupi- ne s končano poklicno šolo najbolj enotno opredeljevala. Statistično značilno različne povprečne vrednosti sestavljenega indeksa oprede- ljenosti so med skupino s končano osnovno šolo in preostalimi tremi stopnjami izobrazbe (Preglednica 5.11). Največja razlika v stopnji opredeljenosti je spet med družbenoekonomsko skupino z najnižjim položajem in skupino z družbenoekonomsko najvišjim položajem, a je tudi ta razlika le manjša. V povprečju se je skupina s končano vsaj višjo šolo opredelila skoraj na eno vprašanje več kakor skupina, ki ima končano največ osnovno šolo. Največji napredek v izražanju mnenja je spet opazen pri končani poklicni šoli. 50 Izražanje političnih mnenj v anketah Preglednica 5.11: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljeno- sti na politična mnenjska vprašanja med družbeno- ekonomskimi skupinami v drugem obdobju pred volitvami (Bonferronijev test)34 stopnja izobrazbe razlika v povprečni vrednosti standardna napaka signifikanca osnovna šola poklicna šola -0,662* 0,082 0,000 srednja šola -0,708* 0,082 0,000 višja ali visoka šola -0,905* 0,110 0,000 poklicna šola osnovna šola -0,662* 0,082 0,000 srednja šola -0,046 0,086 1,000 višja ali visoka šola -0,243 0,113 0,195 srednja šola osnovna šola --0,708* 0,082 0,000 poklicna šola -0,046 0,086 1,000 višja ali visoka šola -0,196 0,113 0,492 višja ali visoka šola osnovna šola --0,905* 0,110 0,000 poklicna šola -0,243 0,113 0,195 srednja -0,196 0,113 0,492 Za drugo obdobje volitev, ko so volitve potekale 15. 10. 2000, smo uporabili meritve iz septembra (Toš in skupina, 2000) in decembra 2000 (Toš in skupina, 2001b). Preglednica 5.12: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opre- deljenosti glede na družbenoekonomski položaj za drugo obdobje volitev stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola skupaj povprečna vrednost 6,40 6,82 6,89 7,19 6,74 število enot 622 497 515 206 1839 standardni odklon 1,696 1,492 1,362 1,146 1,519 Skupina s končano osnovno šolo ali manj se tudi v drugem obdob- ju volitev opredeljuje na najmanjše število anketnih vprašanj. Več se opredeljujeta že skupina s končano poklicno šolo in skupina s konča- no srednjo šolo. Toda za obe skupini je povprečna vrednost indeksa opredeljevanja še vedno nižja od 7. Na več kot sedem vprašanj se v povprečju opredeljuje le skupina z najvišjim družbenoekonomskim 34 Pare družbenoekonomskih skupin, ki imajo statistično značilno različno stop- njo izražanja mnenja, smo v Preglednici 5.11 označili z zvezdico (*). Kot stati- stično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. Razkorak v izražanju mnenja 51 položajem. Stopnja izražanja mnenja je statistično značilno različna med skupino s končano osnovno šolo ali manj in drugimi stopnjami izobrazbe ter med skupino s končano poklicno šolo in skupino s kon- čano višjo ali vioko šolo ali več (Preglednica 5.13). Te skupine se raz- likujejo v opredeljevanju tudi na populaciji, čeprav le v manjši meri. Največja razlika v opredeljevanju je spet med skupino z družbeno- ekonomsko najnižjim položajem in skupino z družbenoekonomsko najvišjim položajem. Do največjega napredka pri opredeljevanju spet pride s končano poklicno šolo. Preglednica 5.13: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljeno- sti na politična mnenjska vprašanja med družbeno- ekonomskimi skupinami v drugem obdobju volitev (Bonferronijev test) 35 stopnja izobrazbe razlika v povprečni vrednosti standardna napaka signifikanca osnovna šola poklicna šola -0,428* 0,090 0,000 srednja šola -0,491* 0,089 0,000 višja ali visoka šola -0,790* 0,120 0,000 poklicna šola osnovna šola -0,428* 0,090 0,000 srednja šola -0,063 0,094 1,000 višja ali visoka šola -0,362* 0,124 0,022 srednja šola osnovna šola -0,491* 0,089 0,000 poklicna šola 0,063 0,094 1,000 višja ali visoka šola -0,299 0,123 0,093 višja ali visoka šola osnovna šola --0,790* 0,120 0,000 poklicna šola --0,362* 0,124 0,022 srednja 0,299 0,123 0,093 Stopnja opredeljenosti v drugem obdobju je višja v času pred voli- tvami kot v času volitev. Pri skupini z družbenoekonomsko najnižjim položajem dejansko ni bilo razlik v opredeljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Pri družbenoekonomski skupini z najvišjim položajem pa je prišlo le do manjšega zmanjšanja v pov- prečni vrednosti opredeljenosti. Opredeljenost se je bolj zmanjšala v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami za skupino s kon- čano poklicno in skupino s končano srednjo šolo. Glede na stabilno povprečno vrednost indeksa opredeljenosti za skupino z najnižjim 35 Pare družbenoekonomskih skupin, ki imajo statistično značilno različno stop- njo izražanja mnenja, smo v Preglednici 5.13 označili z zvezdico (*). Kot stati- stično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. 52 Izražanje političnih mnenj v anketah družbenoekonomskim položajem in zmanjšanje povprečne vrednosti opredeljenosti za druge družbenoekonomske skupine v času volitev se je v drugem obdobju volitev razkorak v opredeljenosti na politič- na mnenjska vprašanja glede na družbenoekonomski položaj gotovo zmanjšal. Največja razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v času pred volitvami je bila 0,905, v času volitev pa le še 0,790. Zmanjšanje razkoraka v povprečnih vrednostih indeksa opredeljenosti med družbenoekonomskimi sku- pinami v času volitev se kaže tudi v primerjavi povprečnih vredno- stih razlik v izražanju mnenja. Povprečna vrednost razlik v stopnji izražanja mnenja med družbenoekonomskimi skupinami v času pred volitvami je bila 0,460. Spomnimo se, da je bila približno enaka pov- prečna vrednost razlik v izražanju mnenja tudi v prvem obdobju vo- litev. V drugem obdobju volitev pa je bila povprečna vrednost razlik v izražanju mnenja med družbenoekonomskimi skupinami 0,406. Razkorak v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami se je v drugem obdobju zmanjšal v času volitev, in sicer zaradi nižje opredeljenosti pri skupinah s končano poklicno šolo, srednjo šolo ter višjo ali visoko šolo in manj. Razkorak v opredeljevanju se je tako zmanjšal med skupino z najnižjim družbenoekonomskim položajem in preostalimi skupinami ter povečal med skupinami z vsaj končano poklicno šolo. Tretje opazovano obdobje Tretje opazovano obdobje je osredotočeno na parlamentarne volitve leta 2004 in čas pred volitvami leta 2003. Za obdobje pred volitvami smo uporabili meritve iz septembra (Toš in skupina, 2008a) in okto- bra 2003 (Toš in skupina, 2008b). Najnižja povprečna vrednost sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja je tako kot že v prvem in drugem obdobju pri skupini z najnižjim družbenoekonomskim položajem. Z naslednjimi stopnjami izobrazbe pa se veča tudi stopnja opredelje- nosti. Najenotneje so se opredeljevali anketiranci s končano višjo ali visoko šolo, najrazličneje pa anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo. Razlike, čeprav majhne, v stopnji izražanja mnenja so tudi na popu- laciji med skupino s končano osnovno šolo ali manj in drugimi sto- pnjami izobrazbe ter med skupino s končano poklicno šolo in konča- no višjo ali visoko šolo oziroma več (glej Preglednica 5.15). Največja razlika v stopnji opredeljenosti med skupino s končano osnovno šolo Razkorak v izražanju mnenja 53 in skupino s končano višjo ali visoko šolo oziroma več je 0,812. Po- dobno kot v prvem in drugem obdobju pride tudi v tretjem obdobju do največjega napredka v stopnji opredeljenosti s končano poklicno šolo. Preglednica 5.14: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opre- deljenosti glede na družbenoekonomski položaj za tretje obdobje pred volitvami stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola skupaj povprečna vrednost 6,57 7,00 7,23 7,38 6,96 število enot 579 463 480 192 1714 standardni odklon 1,771 1,235 1,035 0,813 1,391 Preglednica 5.15: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredelje- nosti na politična mnenjska vprašanja med družbe- noekonomskimi skupinami v tretjem obdobju pred volitvami (Bonferronijev test36) stopnja izobrazbe razlika v povprečni vrednosti standardna napaka signifikanca osnovna šola poklicna šola -0,428* 0,085 0,000 srednja šola -0,658* 0,084 0,000 višja ali visoka šola -0,812* 0,113 0,000 poklicna šola osnovna šola -0,428* 0,085 0,000 srednja šola -0,230 0,089 0,057 višja ali visoka šola -0,384* 0,117 0,006 srednja šola osnovna šola -0,658* 0,084 0,000 poklicna šola 0,230 0,089 0,057 višja ali visoka šola -0,155 0,116 1,000 višja ali visoka šola osnovna šola -0,812* 0,113 0,000 poklicna šola -0,384* 0,117 0,006 srednja 0,155 0,116 1,000 Tretje obdobje volitev se osredotoča na volitve, ki so potekale 3. 10. 2004. Analizo smo opravili na meritvah avgusta (Toš in skupina, 2008c) in oktobra 2004 (Toš in skupina, 2008d). 36 Pare družbenoekonomskih skupin, ki imajo statistično značilno različno stop- njo izražanja mnenja, smo v Preglednici 5.15 označili z zvezdico (*). Kot stati- stično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. 54 Izražanje političnih mnenj v anketah Preglednica 5.16: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opre- deljenosti glede na družbenoekonomski položaj za tretje obdobje volitev stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola skupaj povprečna vrednost 6,42 7,00 7,23 7,31 6,91 število enot 630 504 522 209 1865 standardni odklon 1,621 1,222 1,068 0,927 1,355 Preglednica 5.17: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljeno- sti na politična mnenjska vprašanja med družbeno- ekonomskimi skupinami v tretjem obdobju volitev (Bonferronijev test)37 stopnja izobrazbe razlika v povprečni vrednosti standardna napaka signifikanca osnovna šola poklicna šola -0,580* 0,078 0,000 srednja šola -0,806* 0,077 0,000 višja ali visoka šola -0,889* 0,104 0,000 poklicna šola osnovna šola -0,580* 0,078 0,000 srednja šola -0,225* 0,082 0,035 višja ali visoka šola -0,308* 0,108 0,025 srednja šola osnovna šola -0,806* 0,077 0,000 poklicna šola -0,225* 0,082 0,035 višja ali visoka šola -0,083 0,107 1,000 višja ali visoka šola osnovna šola -0,889* 0,104 0,000 poklicna šola -0,308* 0,108 0,025 srednja 0,083 0,107 1,000 Družbenoekonomska skupina z najnižjim položajem ima najniž- jo povprečno vrednost sestavljenega indeksa opredeljenosti na po- litična mnenjska vprašanja tudi v tretjem obdobju volitev. Stopnja opredeljenosti pa se veča z vsako stopnjo izobrazbe in je najvišja pri skupini z družbenoekonomsko najvišjim položajem. Statistično zna- čilna razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti na poli- tična mnenjska vprašanja je med skupino s končano osnovno šolo ali manj in drugimi stopnjami izobrazbe ter med skupino s konča- no poklicno šolo in drugimi stopnjami izobrazbe (glej Preglednica 37 Pare družbenoekonomskih skupin, ki imajo statistično značilno različno stop- njo izražanja mnenja, smo v Preglednici 5.17 označili z zvezdico (*). Kot stati- stično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. Razkorak v izražanju mnenja 55 5.17). Med skupino s končano srednjo šolo in skupino s končano višjo ali visoko šolo oziroma več je razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti premajhna, da bi lahko sklepali o razliki med tema dvema skupinama tudi na populaciji. V tretjem obdobju volitev se tako kažejo statistično značilne razlike (čeprav majhne) med več pari izobrazbenih skupin, kot smo jih opazili v prvem obdobju volitev in v drugem obdobju. Največja razlika pa je tudi tokrat med skupino z družbenoekonomsko najnižjim položajem in skupino z družbenoe- konomsko najvišjim položajem. Do največjega napredka pri oprede- ljevanju pride tudi v tretjem obdobju volitev s končano poklicno šolo. V tretjem obdobju ni prišlo do večjih razlik v povprečni vrednosti opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj v času pred vo- litvami in v času volitev. Povprečna vrednost indeksa opredeljenosti za skupino s končano poklicno šolo in za skupino s končano srednjo šolo ter skupino s končano višjo ali visoko šolo je ostala popolnoma enaka oziroma skoraj enaka. Pri teh skupinah tako sploh ne moremo govoriti o spremembah v opredeljenosti med obema časovnima toč- kama. Razlika je nekoliko večja le za skupino s končano osnovno šolo ali manj. Pa tudi tu ne moremo govoriti o veliki razliki. Ker nas v naši analizi ne zanima zgolj povečanje opredeljenosti v obdobju volitev (oziroma zmanjšanje opredeljenosti), temveč tudi razkorak v opre- deljenosti med družbenoekonomskimi skupinami, si oglejmo tudi za tretje obdobje, kaj se je zgodilo z razkorakom v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Največji razkorak v opredeljenosti med družbeno- ekonomskimi skupinami pred volitvami je bil 0,812, največji razko- rak v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti v času volitev pa 0,889. Nekoliko večja je bila tudi povprečna vrednost razlik v stopnji izražanja mnenja med družbenoekonomskimi skupinami v času vo- litev, saj je bila 0,482, v času pred volitvami pa 0,445. Čeprav je raz- lika majhna, lahko govorimo o povečanju razkoraka v opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Razkorak v stopnji izražanja mnenja je ostal enak le med skupino s končano poklicno šolo in skupino s končano srednjo šolo, zmanjšal pa se je le med skupino s končano poklicno šolo in skupino s končano višjo ali visoko šolo in več ter med skupino s končano srednjo šolo in skupino s končano višjo ali visoko šolo in več. Med drugimi družbenoekonomskimi skupinami se je razkorak v opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v času volitev povečal v primerjavi s časom pred volitvami. 56 Izražanje političnih mnenj v anketah Četrto opazovano obdobje Četrto opazovano obdobje je osredotočeno na parlamentarne volitve leta 2008. Ker so bile jeseni leta 2007 še predsedniške volitve in jeseni leta 2006 še lokalne volitve, smo kot čas pred volitvami vzeli podatke, zbrane jeseni 2005. Jeseni leta 2005 je bilo tako edino obdobje pred volitvami leta 2008, ki je potekalo pred volitvami in obenem ni zajelo drugih volilnih kampanj. Uporabili smo meritve iz septembra (Toš in skupina, 2009a) in oktobra 2005 (Toš in skupina, 2009b). Najmanj se je opredeljevala skupina z družbenoekonomsko naj- nižjim položajem (Preglednica 5.18). Stopnja opredeljenosti se nato z izobrazbo veča. Najvišjo povprečno vrednost indeksa opredelje- nosti lahko spet opazimo pri skupini s končano višjo ali visoko šolo in več. V četrtem obdobju pred volitvami so vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti različne na populaciji med skupino s končano osnovno šolo ali manj in drugimi izobrazbenimi skupinami ter med skupino s končano poklicno šolo in skupino s končano višjo ali vi- soko šolo oziroma več (glej Preglednica 5.19). Največja razlika med skupinami, čeprav še vedno majhna, je med skupino z najnižjim družbeno ekonomskim položajem in skupino z najvišjim družbeno- ekonomskim položajem. Največji napredek v opredeljenosti z dvi- gom izobrazbe za eno stopnjo je spet opazen med skupino z osnovno šolo in skupino s končano poklicno šolo. Preglednica 5.18: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opre- deljenosti glede na družbenoekonomski položaj za četrto obdobje pred volitvami stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola skupaj povprečna vrednost 6,70 7,00 7,21 7,34 7,02 število enot 488 450 472 240 1649 standardni odklon 1,508 1,316 1,118 0,934 1,297 Razkorak v izražanju mnenja 57 Preglednica 5.19: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredelje- nosti na politična mnenjska vprašanja med družbe- noekonomskimi skupinami v četrtem obdobju pred volitvami (Bonferronijev test)38 stopnja izobrazbe razlika v povprečni vrednosti standardna napaka signifikanca osnovna šola poklicna šola -0,299* 0,083 0,002 srednja šola -0,509* 0,082 0,000 višja ali visoka šola -0,645* 0,101 0,000 poklicna šola osnovna šola -0,299* 0,083 0,002 srednja šola -0,210 0,084 0,077 višja ali visoka šola --0,346* 0,102 0,004 srednja šola osnovna šola --0,509* 0,082 0,000 poklicna šola -0,210 0,084 0,077 višja ali visoka šola -0,136 0,101 1,000 višja ali visoka šola osnovna šola --0,645* 0,101 0,000 poklicna šola --0,346* 0,102 0,004 srednja 0,136 0,101 1,000 Volitve v četrtem opazovanem obdobju so potekale 21. septembra 2008. Uporabili smo meritve iz junija (Toš in skupina, 2009c) in de- cembra 2008 (Toš in skupina, 2009d). Preglednica 5.20: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opre- deljenosti glede na družbenoekonomski položaj za četrto obdobje volitev stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola skupaj povprečna vrednost 7,01 7,35 7,42 7,46 7,29 število enot 487 469 514 274 1744 standardni odklon 1,177 0,983 0,760 0,861 0,982 Najnižjo povprečno vrednost indeksa opredeljenosti tudi v četr- tem obdobju volitev opazimo pri skupini s končano osnovno šolo ali manj (Preglednica 5.20). Prvič pa je povprečna vrednost indeksa opredeljenosti za skupino z najnižjim družbenoekonomskim polo- žajem več kot sedem. To pomeni, da so se anketiranci s končano osnovno šolo ali manj v povprečju opredelili na sedem vprašanj od 38 Pare družbenoekonomskih skupin, ki imajo statistično značilno različno stop- njo izražanja mnenja, smo v Preglednici 5.19 označili z zvezdico (*). Kot stati- stično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. 58 Izražanje političnih mnenj v anketah osmih. V prvem, drugem in tretjem obdobju ter četrtem obdobju pred volitvami so bile povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti po vrsti: 6,76; 6,43; 6,41; 6,40; 6,57; 6,42 in 6,70. Sedem je bila v zgodnejših obdobjih povprečna vrednost, ki jo je običajno dosega- la skupina s končano poklicno šolo (na primer tretje obdobje pred volitvami, tretje obdobje volitev in četrto obdobje pred volitvami). Če upoštevamo še spoznanje, da je največji napredek v izražanju mnenja za obe časovni točki (pred volitvami in v času volitev) za vsa tri predhodna obdobja nastopil ravno s prehodom med osnovnošol- sko izobrazbo in končano poklicno šolo, vidimo, da je v četrtem ob- dobju volitev skupina z najnižjim družbenoekonomskim položajem opazno napredovala v stopnji izražanja mnenja. Najvišja vrednost standardnega odklona je tudi v tej časovni točki najvišja pri skupini z najnižjim družbenoekonomskim položajem. Spet pa je ta vrednost nižja kot v drugih obdobjih, katere vrednosti smo si že ogledali39. Višje povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti so opazne tudi pri drugih družbenoekonomskih skupinah. Najvišja povprečna vred- nost indeksa opredeljenosti pa je spet opazna pri skupini z najvišjim družbenoekonomskim položajem. Kot je moč razbrati iz Pregledni- ca 5.21, so statistično značilno različne stopnje izražanja mnenja v četrtem obdobju volitev samo med skupino s končano osnovno šolo ali manj in drugimi izobrazbenimi skupinami. Največja razlika, a še vedno majhna, je spet med skupino s končano osnovno šolo ali manj in skupino s končano višjo ali visoko šolo oziroma več, največji napre- dek v stopnji opredeljevanja pa je nastopil s končano poklicno šolo. Povprečja sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenj- ska vprašanja glede na družbenoekonomski položaj so nam že razkrila, da je bila opredeljenost v četrtem obdobju volitev precej višja v primer- javi z drugimi predhodnimi obdobji. Največja razlika v opredeljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami je opazna pri skupini s končano poklicno izobrazbo, pa tudi pri skupini s končano osnovno šolo ali manj. Že manjši je bil napredek v opredeljevanju pri skupini s končano srednjo šolo in opazno manjši pri skupini s končano višjo ali visoko šolo ali manj. V naši hipotezi smo najprej predpostavili poveča- nje opredeljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. To se je prvič potrdilo v četrtem obdobju. Hkrati pa smo predpostavili, 39 Razlog za manjši standardni odklon tudi pri skupini s končano osnovno šolo v četrtem obdobju volitev v primerjavi s predhodnimi obdobji najverjetneje lahko pripišemo višji povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti in izrazito asi- metrični distribuciji odgovorov. Razkorak v izražanju mnenja 59 da bodo v času volitev, ko je na voljo več informacij, povezanih s politič- nimi tematikami, bolj napredovale skupine z višjim družbenoekonom- skim položajem. Vendar so v četrtem obdobju volitev v opredeljevanju bolj napredovale skupine z nižjim družbenoekonomskim položajem. Preglednica 5.21: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljeno- sti na politična mnenjska vprašanja med družbeno- ekonomskimi skupinami v četrtem obdobju volitev (Bonferronijev test)40 stopnja izobrazbe razlika v povprečni vrednosti standardna napaka signifikanca osnovna šola poklicna šola -0,338* 0,063 0,000 srednja šola -0,417* 0,061 0,000 višja ali visoka šola -0,451* 0,073 0,000 poklicna šola osnovna šola -0,338* 0,063 0,000 srednja šola -0,079 0,062 1,000 višja ali visoka šola -0,114 0,074 0,735 srednja šola osnovna šola -0,417* 0,061 0,000 poklicna šola 0,079 0,062 1,000 višja ali visoka šola -0,034 0,072 1,000 višja ali visoka šola osnovna šola --0,451* 0,073 0,000 poklicna šola -0,114 0,074 0,735 srednja -0,034 0,072 1,000 Razkorak v opredeljevanju med posameznimi družbenoekonom- skimi skupinami se je v času volitev zmanjšal v primerjavi s časom pred volitvami. Razkorak v opredeljevanju v času volitev v primer- javi s časom pred volitvami se je povečal samo med skupino s kon- čano osnovno šolo in skupino s končano poklicno šolo. Zmanjšanje razkoraka v opredeljevanju med družbenoekonomskimi skupinami v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami potrjuje tudi nižja največja razdalja v stopnji izražanja mnenja med družbenoekonom- skimi skupinami, ki je bila v času pred volitvami 0,645, v času volitev pa 0,451. Nižja je tudi povprečna vrednost razlik v stopnji izraža- nja mnenja med družbenoekonomskimi skupinami. Ta je bila v času pred volitvami 0,358 in je višja le od povprečne vrednosti razlik v stopnji izražanja mnenja med družbenoekonomskimi skupinami v prvem obdobju pred volitvami (ko je bila 0,345). Še nižja pa je ta vrednost v času volitev v četrtem obdobju, 0,239. 40 Pare družbenoekonomskih skupin, ki imajo statistično značilno različno stop- njo izražanja mnenja, smo v Preglednici 5.21 označili z zvezdico (*). Kot stati- stično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. 60 Izražanje političnih mnenj v anketah Peto opazovano obdobje Peto opazovano obdobje je osredotočeno na prve predčasne parla- mentarne volitve v Sloveniji, ki so potekale jeseni leta 2011. To opa- zovano obdobje je zaznamovala predvsem večja odmevnost in večja aktiviranost političnega ozračja (Kurdija in skupina, 2011; Novak, 2014). Poleg predčasnih volitev in politične krize pa tudi finančna in gospodarska kriza ter upad zadovoljstva z demokracijo in zaupanja v politične institucije (Haček, 2013). Za obdobje pred volitvami smo iz- brali meritve iz jeseni 2009. Leta 2010 so namreč v Sloveniji potekale še lokalne volitve in smo zato ocenili, da podatki iz leta 2010 ne bi bili primeren odsev anketnega vedenja v času zakonodajnega obdobja. Spomladi 2009 pa so sicer potekale volitve v evropski parlament. Glede na to, da so te volitve potekale pol leta pred časovno točko, ki smo jo izbrali za čas pred volitvami, in da je za volitve v evropski par- lament značilna zelo nizka udeležba (Kropivnik, 2010), domnevam, da te volitve niso imele velikega vpliva na izražanje mnenja anketi- rancev. Podatki, zbrani jeseni 2009, so tako še vedno ustrezni podatki za odslikavo izražanja mnenja v času pred volitvami. Uporabili smo meritve iz novembra 2009 (Toš in skupina, 2011a) in januarja 2010 (Toš in skupina, 2011b). Preglednica 5.22: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opre- deljenosti glede na družbenoekonomski položaj za peto obdobje pred volitvami stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola skupaj povprečna vrednost 6,93 7,30 7,48 7,52 7,29 število enot 483 474 564 284 1805 standardni odklon 1,410 0,923 0,747 0,777 1,038 Povprečna vrednost indeksa opredeljenosti je tudi v petem opa- zovanem obdobju najnižja pri skupini z najnižjim družbenoeko- nomskim položajem in se veča z vsako naslednjo stopnjo izobrazbe. Povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti so dokaj visoke in podob- ne vrednostim iz četrtega obdobja volitev, višje pa so v primerjavi s povprečnimi vrednostmi indeksa opredeljenosti v prvem, drugem in tretjem obdobju. Povprečna vrednost indeksa opredeljenosti za sku- pino s končano višjo ali visoko šolo in več je tako kar 7,52. Razlike v stopnji izražanja mnenja na politična mnenjska vprašanja se kažejo tudi na populaciji med skupino s končano osnovno šolo ali manj in Razkorak v izražanju mnenja 61 drugimi izobrazbenimi skupinami ter med skupino s končano po- klicno šolo in preostalimi izobrazbenimi skupinami (glej Preglednica 5.23). Statistično značilnih razlik v povprečnih vrednostih indeksa opredeljenosti tako ni samo med skupino s končano srednjo šolo in skupino s končano višjo ali visoko šolo oziroma več. Čeprav so te raz- like statistično značilne pa so še vedno majhne. Podobno kot v prvem obdobju pred volitvami in v tretjem obdobju volitev tudi v tej časovni točki opazimo razlike med več izobrazbenimi skupinami v stopnji opredeljenosti. Največjo razliko opazimo, tako kot v vseh časovnih točkah, ki smo jih že analizirali, med skupino s končano osnovno šolo ali manj in skupino s končano višjo ali visoko šolo oziroma več. Naj- večji napredek v opredeljenosti ob dvigu izobrazbe za eno stopnja pa je spet med osnovnošolsko in poklicno izobrazbo. Preglednica 5.23: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredelje- nosti na politična mnenjska vprašanja med družbe- noekonomskimi skupinami v petem obdobju pred volitvami (Bonferronijev test)41 stopnja izobrazbe razlika v povprečni vrednosti standardna napaka signifikanca osnovna šola poklicna šola -0,368* 0,065 0,000 srednja šola -0,549* 0,063 0,000 višja ali visoka šola 0,594* 0,076 0,000 poklicna šola osnovna šola 0,368* 0,065 0,000 srednja šola -0,182* 0,063 0,024 višja ali visoka šola -0,226* 0,076 0,018 srednja šola osnovna šola 0,549* 0,063 0,000 poklicna šola 0,182* 0,063 0,024 višja ali visoka šola -0,045 0,074 1,000 višja ali visoka šola osnovna šola 0,594* 0,076 0,000 poklicna šola 0,226* 0,076 0,018 srednja šola 0,045 0,074 1,000 V petem opazovanem obdobju so volitve potekale 4. 12. 2011. Uporabili smo meritve iz oktobra 2011 (Kurdija in Toš, 2012) in janurja 2012 (Kurdija in skupina, 2013). 41 Pare družbenoekonomskih skupin, ki imajo statistično značilno različno stop- njo izražanja mnenja, smo v Preglednici 5.23 označili z zvezdico (*). Kot stati- stično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. 62 Izražanje političnih mnenj v anketah Preglednica 5.24: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opre- deljenosti glede na družbenoekonomski položaj za peto obdobje volitev stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola skupaj povprečna vrednost 6,96 7,32 7,38 7,32 7,25 število enot 469 499 619 338 1925 standardni odklon 1,280 0,904 0,851 0,933 1,011 Tako kot ob vseh opazovanih časovnih točkah doslej lahko tudi za peto obdobje volitev opazimo, da je najnižja stopnja izražanja mnenja na politična mnenjska vprašanja opazna pri skupini z naj- nižjim družbenoekonomskim položajem. Se pa peto obdobje volitev od drugih opazovanih časovnih točk razlikuje po tem, da je najvišja povprečna vrednost indeksa opredeljenosti opazna pri skupini s kon- čano srednjo šolo, in ne pri skupini z najvišjim družbenoekonomskim položajem. Pri drugih opazovanih obdobjih je bila najvišja povpreč- na vrednost indeksa opredeljenosti vedno pri skupini s končano višjo ali visoko šolo in več. Hkrati pa so povprečne vrednosti indeksa opre- deljenosti za skupino s končano poklicno šolo, skupino s končano srednjo šolo in skupino s končano višjo ali visoko šolo in več zelo bli- zu. Razlike v stopnji izražanja mnenja na anketna vprašanja so tudi na populaciji med skupinami s končano osnovno šolo in preostalimi izobrazbenimi skupinami (glej Preglednica 5.25). Razlika v stopnji opredeljenosti se tako pokaže zgolj med skupino s končano osnovno šolo ali manj in drugimi anketiranci, a so tudi te razlike majhne. Največja razlika v stopnji izražanja mnenja je tokrat med skupino z najnižjim družbenoekonomskim položajem in skupino s končano srednjo šolo. Največji napredek v stopnji opredeljenosti z dvigom iz- obrazbe za eno stopnjo pa tudi v petem obdobju volitev, tako kot v vseh opazovanih točkah, nastopi s končano poklicno šolo. Razkorak v izražanju mnenja 63 Preglednica 5.25: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljeno- sti na politična mnenjska vprašanja med družbeno- ekonomskimi skupinami v petem obdobju volitev (Bonferronijev test)42 stopnja izobrazbe razlika v povprečni standardna signifikanca vrednosti napaka osnovna šola poklicna šola -0,360* 0,064 0,000 srednja šola -0,415* 0,061 0,000 višja ali visoka šola -0,363* 0,071 0,000 poklicna šola osnovna šola 0,360* 0,064 0,000 srednja šola -0,055 0,060 1,000 višja ali visoka šola -0,004 0,070 1,000 srednja šola osnovna šola 0,415* 0,061 0,000 poklicna šola 0,055 0,060 1,000 višja ali visoka šola 0,051 0,068 1,000 višja ali visoka šola osnovna šola 0,363* 0,071 0,000 poklicna šola 0,004 0,070 1,000 srednja šola -0,051 0,068 1,000 Povprečna vrednost indeksa opredeljenosti v petem obdobju je bila ne glede na družbenoekonomski položaj v času pred volitvami 7,27, v času volitev pa 7,24. Razlike v povprečnih vrednostih so zelo majhne, zato za peto obdobje ne moremo govoriti o povišanju ali zmanjšanju opredeljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Največja razlika v povprečnih vrednostih sestavljenega in- deksa opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami v času pred volitvami je bila 0,594, v času volitev pa 0,363. V času volitev je nižja tudi povprečna vrednost razlik v stopnji izražanja mnenja med skupinami. Ta je bila v času pred volitvami 0,327, v času volitev pa 0,208. Gre za najnižjo povprečno vrednost razlik v stopnji izražanja mnenja med družbenoekonomskimi skupinami med vsemi opazo- vanimi časovnimi točkami. Druga najnižja taka vrednost je bila v četrtem obdobju v času volitev, ko je bila 0,239. V petem obdobju volitev se je razkorak v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti zmanjšal med vsemi družbenoekonomskimi skupinami. Za malen- kost se je povečal le med skupino s končano srednjo šolo in skupino s končano višjo ali visoko šolo in več. Toda v obeh časovnih točkah 42 Pare družbenoekonomskih skupin, ki imajo statistično značilno različno stop- njo izražanja mnenja, smo v Preglednici 5.25 označili z zvezdico (*). Kot stati- stično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. 64 Izražanje političnih mnenj v anketah (tako v času volitev kot v času pred njimi) je šlo le za manjšo razliko. Več sprememb pa se je zgodilo pri posamezni družbenoekonom- ski skupini. Za skupino s končano osnovno šolo ali manj in skupino s končano poklicno šolo lahko rečemo, da v tem obdobju ni prišlo do nobenih razlik. Iz podatkov v preglednici 5.22 in preglednici 5.24 lahko razberemo, da je za ti dve skupini povprečna vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja upadla le minimalno v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Razlika je nekoli- ko večja, če si ogledamo skupino s končano srednjo šolo in skupino s končano višjo ali visoko šolo in več. Predvsem za skupino s končano višjo ali visoko šolo je povprečna stopnja opredeljenosti v času volitev upadla v primerjavi s povprečno stopnjo opredeljenosti pred volitva- mi. Podobno se je zgodilo tudi za skupino s končano srednjo šolo, a se je povprečna vrednost indeksa opredeljenosti za to skupino v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami zmanjšala manj. Šesto opazovano obdobje Šesto opazovano obdobje poteka okrog drugih predčasnih volitev v Sloveniji, ki so bile organizirane 13. julija 2013. Tudi za te volitve je značilen kratek časovni rok priprav nanje. Prvega junija 2013 je predsednik RS sprejel odlok o razpustitvi Državnega zbora RS in o razpisu drugih predčasnih volitev (Državna volilna komisija, 2015). Istega leta so 25. maja potekale tudi volitve v Evropski parlament. Spomladi 2014 sta bila tako javnost in politično dogajanje še usmer- jena v priprave na volitve v Evropski parlament. Pozneje pa je druge predčasne volitve zaznamovalo ustanavljanje novih strank z novimi obrazi, ki so prepričljivo zmagali na volitvah (Fink Hafner in drugi, 2015). Za šesto obdobje pred volitvami smo uporabili meritve iz ja- nuarja (Kurdija in Toš, 2013a) in junija 2013 (Kurdija in Toš, 2013b). V šestem obdobju pred volitvami opazimo zelo visoko povpreč- no vrednost indeksa opredeljenosti ter majhne razlike med druž- b e n o ekonomskimi skupinami. Prav tako ni več skupina z najnižjim družbeno ekonomskim položajem tista, ki bi v povprečju izkazovala najnižjo vrednost indeksa opredeljenosti. Razlike med družbenoeko- nomskimi skupinami so v resnici manjše. Opaziti je le razliko med skupino z največ osnovnošolsko izobrazbo in skupino s končano po- klicno šolo, ki izražata nekoliko manjšo opredeljenost v primerjavi s skupinama s končano srednjo šolo oziroma višjo ali visoko šolo. Razlik na populaciji skoraj ni. Statistično značilna razlika je le med skupino s končano poklicno šolo, pri kateri smo opazili najnižjo povprečno Razkorak v izražanju mnenja 65 vrednost indeksa opredeljenosti, ter skupino s končano višjo ali visoko šolo, kjer lahko opazimo najvišjo vrednost indeksa opredeljenosti. Preglednica 5.26: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opre- deljenosti glede na družbenoekonomski položaj za šesto obdobje pred volitvami stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka skupaj šola povprečna vrednost 7,20 7,16 7,30 7,35 7,26 število enot 422 398 584 354 1758 standardni odklon 0,971 0,905 0,952 0,882 0,934 Preglednica 5.27: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredelje- nosti na politična mnenjska vprašanja med družbe- noekonomskimi skupinami v šestem obdobju pred volitvami (Bonferronijev test)43 stopnja izobrazbe razlika v povprečni standardna signifikanca vrednosti napaka osnovna šola poklicna šola 0,038 0,065 1,000 srednja šola -0,099 0,060 0,584 višja ali visoka šola -0,150 0,067 0,153 poklicna šola osnovna šola -0,038 0,065 1,000 srednja šola -0,137 0,061 0,146 višja ali visoka šola -0,188* 0,068 0,035 srednja šola osnovna šola 0,099 0,060 0,584 poklicna šola 0,137 0,061 0,146 višja ali visoka šola -0,051 0,063 1,000 višja ali visoka šola osnovna šola 0,150 0,067 0,153 poklicna šola 0,188* 0,068 0,035 srednja šola 0,051 0,063 1,000 Zadnje obdobje, ki ga opazujemo, je šesto obdobje volitev. Ker se je leta 2014 raziskava Politbarometer izvajala le enkrat, smo v tem obdobju analizo opravili le na eni bazi podatkov in ne na dvojni. Uporabili smo meritev iz junija 2014 (Kurdija in Toš, 2014). Ker pa je bila meritev opravljena v času, ko se je že formirala zmagovalna 43 Pare družbenoekonomskih skupin, ki imajo statistično značilno različno stop- njo izražanja mnenja, smo v Preglednici 5.27 označili z zvezdico (*). Kot stati- stično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. 66 Izražanje političnih mnenj v anketah stranka na volitvah44, menimo, da ta meritev dobro odseva stanje javnega mnenja v času volitev45. Preglednica 5.28: Povprečne vrednosti sestavljenega indeksa opre- deljenosti glede na družbenoekonomski položaj za šesto obdobje volitev stopnja izobrazbe: osnovna šola poklicna šola srednja šola višja ali visoka šola skupaj povprečna vrednost 7,07 7,33 7,24 7,21 7,21 število enot 175 154 267 159 754 standardni odklon 1,273 0,765 0,879 1,202 1,037 Preglednica 5.29: Razlika v povprečni vrednosti indeksa opredeljeno- sti na politična mnenjska vprašanja med družbeno- ekonomskimi skupinami v šestem obdobju volitev (Bonferronijev test)46 stopnja izobrazbe razlika v povprečni vrednosti standardna napaka signifikanca osnovna šola poklicna šola -,0263 0,114 0,131 srednja šola -0,171 0,101 0,535 višja ali visoka šola -0,135 0,114 1,000 poklicna šola osnovna šola 0,263 0,114 0,131 srednja šola 0,092 0,105 1,000 višja ali visoka šola 0,128 0,117 1,000 srednja šola osnovna šola 0,171 0,101 0,535 poklicna šola -0,092 0,105 1,000 višja ali visoka šola 0,036 0,104 1,000 višja ali visoka šola osnovna šola 0,135 0,114 1,000 poklicna šola -0,128 0,117 1,000 srednja šola -0,036 0,104 1,000 44 Na predčasnih volitvah v Državni zbor leta 2014 je prepričljivo zmagala Stran- ka modernega centra (v času volitev poimenovana Stranka Mira Cerarja), ki je pridobila kar 36 mandatov (Državna volilna komisija, 2015). 45 Največ anketirancev je v uporabljeni javnomnenjski meritvi na vprašanje, koga bi najverjetneje volili na bližajočih se volitvah, odgovorilo z izbiro Stranke Mira Cerarja (21 %) (Kurdija in Toš, 2014). 46 Pare družbenoekonomskih skupin, ki imajo statistično značilno različno stop- njo izražanja mnenja, smo v Preglednici 5.29 označili z zvezdico (*). Kot stati- stično značilne vrednosti so vrednosti s signifikanco, manjšo od 0,05. Razkorak v izražanju mnenja 67 Tudi v zadnjem opazovanem obdobju lahko tako kot za peto ob- dobje in četrto obdobje volitev opazimo visoke povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti. Najmanj opredeljena je skupina s končano osnovno šoloali manj. Opazimo pa lahko največjo opredeljenost pri skupini s končano poklicno šolo. To je tudi edina skupina, ki je bolj opredeljena v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Raz- like v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami v času volitev so majhne in statistično neznačilne, zato ne moremo govoriti o razlikah med njimi. Največja razlika v povprečnih vrednostih sestavljenega indeksa opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami v času pred volitvami je 0,188, v času volitev je ta razlika nekoliko večja, 0,263. Izredno nizka je tudi povprečna vrednost razlik v stopnji izražanja mnenja med skupinami. V času pred volitvami je 0,111, v času vo- litev pa 0,138. To so še nižje povprečne vrednosti razlik med druž- benoekonomskimi skupinami kot v petem obdobju. Rezultat v re- snici sploh ni presenetljiv, saj nam je že test analize variance razkril, da med družbenoekonomskimi skupinami skoraj ni razlik v stopnji opredeljenosti. Tudi v šestem obdobju se je razkorak v opredeljeva- nju med družbenoekonomskimi skupinami v času volitev zmanjšal v primerjavi s časom pred volitvami, a so razlike res zelo majhne. 68 Izražanje političnih mnenj v anketah sprememba razkoraka v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami Spremembo razkoraka v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami smo si že ogledali za vsako opazovano obdobje posebej. Zdaj pa si oglejmo še, do kakšne spremembe v opredeljenosti je v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami prišlo pri posamezni družbenoekonomski skupini in kako se je spreminjal razkorak v sto- pnji opredeljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami med družbenoekonomsko skupino z najvišjim in skupino z najnižjim položajem (glej Slika 5.4)47. Slika 5.4: Razlika v povprečnih vrednostih indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih gle- de na družbenoekonomski položaj 47 Negativna vrednost razkoraka v povprečnih vrednostih opredeljenosti kaže na manjšo stopnjo opredeljenosti oziroma na manjšo stopnjo izražanja mnenja v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Čim večja je ta vrednost in tem daljši je stolpič v stolpčnem grafu, tem bolj neopredeljeni so bili anketiran- ci v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Pozitivna vrednost razko- raka v povprečnih vrednostih indeksa opredeljenosti pa kaže na večjo oprede- ljenost v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Čim višji je stolpič pozitivnih vrednosti v stolpičnem grafu, tem bolj so anketiranci napredovali v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Razkorak v izražanju mnenja 69 V naši hipotezi smo predpostavili, da se bo razkorak v opredelje- nosti na politična mnenjska vprašanja med družbenoekonomskimi skupinami povečeval v času volitev. Večjo opredeljenost v času volitev kot v času pred volitvami opazimo samo v četrtem obdobju48. Za to časovno točko lahko rečemo, da so v opredeljenosti bolj napredovale skupine z nižjim družbenoekonomskim položajem. Razlika v stopnji izražanja mnenja med skupino z višjim in nižjim družbenoekonom- skim položajem se je zmanjšala. V večini opazovanih obdobij pa je bila opredeljenost nižja v času volitev kot v času pred volitvami. Povečan razkorak med družbeno- ekonomskimi skupinami opazimo za prvo in tretje obdobje. Pred- vsem v prvem obdobju se je opredeljenost za skupino s končano osnovno šolo ali manj bolj zmanjšala v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami, kot pa je to opazno za skupino s končano višjo ali visoko šolo in več. Podobno se je zgodilo tudi v tretjem obdobju, le da tu lahko opazimo, da se opredeljenost skupine s končano poklicno šolo in skupino s končano srednjo šolo ni spremenila v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Drugačno je stanje v drugem obdobju, ko je opredeljenost v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami precej manjša za skupino z najvišjim družbenoekonom- skim položajem, za skupino z najnižjim družbenoekonomskim polo- žajem pa je komajda opazna. Razkorak med družbenoekonomskimi skupinami se je v tem primeru zmanjšal. Enako opazimo tudi za peto obdobje, ko je skupina z družbenoekonomsko najnižjim položajem svojo opredeljenost v času volitev celo povečala v primerjavi s časom pred volitvami. Družbenoekonomska skupina z najvišjim položajem pa se je v času volitev opredeljevala manj kot v času pred volitvami. V šestem opazovanem obdobju je skupina s končano poklicno šolo edina napredovala v opredeljenosti v času volitev v primerjavi s ča- som pred volitvami. Preostale tri družbenoekonomske skupine so se v času volitev manj opredeljevale kot v času volitev. To velja predvsem za skupino s končano višjo ali visoko šolo in skupino z najnižjim druž- benoekonomskim položajem. Za vseh šest obdobij pa lahko opazimo, da so razlike v opredeljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami v globalnem pomenu le manjše. Razlika v opredeljenosti 48 Povečanje razkoraka bi bilo iz grafa razvidno v primerih, ko bi bil ob večji opredeljenosti v času volitev razkorak med povprečno vrednostjo indeksa opredeljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami večji za družbeno- ekonomske skupine z višjim položajem (višji stolpec) in manjši za družbenoeko- nomske skupine z nižjim položajem (nižji stolpec). 70 Izražanje političnih mnenj v anketah ni niti za eno vprašanje, saj je razkorak vselej manj kot 0,4 razlike v povprečnih vrednostih sestavljenega indeksa opredeljenosti na anket- na vprašanja med časom volitev in časom pred volitvami. Razlika v opredeljenosti je tako v povprečju manjša kot za pol vprašanja. Ker se je skoraj v vseh časovnih točkah49 opredeljenost povečevala s stopnjo izobrazbe, bomo primerjali še razkorak v opredeljenosti med skupino s končano osnovno šolo ali manj in skupino s končano višjo ali visoko šolo in več50. Slika 5.5: Razkorak v opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja med skupino z družbenoekonomsko najnižjim položajem in skupino z družbenoekonomsko najvišjim položajem 49 Izjema je peto obdobje volitev, ko je imela najvišjo opredeljenost skupina s kon- čano srednjo šolo. Toda ta vrednost opredeljenosti je bila le malenkost večja od povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti za skupino s končano višjo ali viso- ko šolo in več. Zato bomo tudi za peto obdobje volitev razkorak izračunali enako kot za preostala štiri obdobja. Izjemo predstavlja tudi šesto obdobje. V šestem obdobju pred volitvami je bila najnižja opredeljenost pri skupini s kon- čano poklicno šolo. V šestem obdobu volitev pa je pokazala najvišjo stopnjo opredeljenosti tudi skupina s končano poklicno šolo. Ker so v šestem obdobju razlike med družbenoekonomskimi skupinami zelo majhne in opazne pred- vsem na vzorcu, bomo tudi za šesto obdobje uporabili enako metodologijo. 50 Tudi pri preverjanju razkoraka v znanju je v rabi primerjava znanja med naj- nižjo in najvišjo družbenoekonomsko skupino (Gaziano, 2010). Poleg tega je naša analiza v prejšnjem poglavju razkrila, da se glavna razlika v stopnji opre- deljenosti dejansko pojavlja med skupino z najnižjo stopnjo izobrazbe in skupi- no z najvišjo stopnjo izobrazbe. Razkorak v izražanju mnenja 71 Ko je razkorak v opredeljevanju med skupino z družbenoekonom- sko najnižjim položajem in skupino z družbenoekonomsko najvišjim položajem največji, predstavlja povprečno razliko v opredeljevanju skoraj za eno vprašanje. Razkorak v opredeljevanju med družbenoe- konomskima skupinama se je tudi razlikoval v posameznem obdobju v času volitev in v času pred volitvami. Ta razlika je bila opaznejša v prvem, četrtem in petem obdobju. V prvem obdobju lahko prav tako kot v tretjem obdobju opazimo večji razkorak v času volitev, v četr- tem in petem obdobju, ko je bila opredeljenost večja kot v zgodnejših obdobjih, pa je bil opaznejši večji razkorak v času pred volitvami. Na podlagi petih opazovanih obdobij tako lahko opazimo, da je bil raz- korak v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami v več primerih večji v času pred volitvami, v času volitev pa se je zmanjšal. V prvem opazovanem obdobju je bil sicer razkorak večji v času voli- tev, in to predvsem zaradi večjega zmanjšanja opredeljenosti v času volitev pri skupini s končano osnovno šolo ali manj, opredeljenost pri skupini z najvišjim družbenoekonomskim položajem pa se je zmanj- šala le za malenkost. V drugem in petem opazovanem obdobju se je razkorak zmanjšal v času volitev predvsem zaradi manjše opredelje- nosti v času volitev skupine z višjo ali visoko šolo ali več, v četrtem obdobju volitev pa se je razkorak zmanjšal, ker je skupina z najviš- jim družbenoekonomskim položajem v stopnji opredeljevanja manj napredovala v primerjavi s skupino z nižjim družbenoekonomskim položajem. V šestem obdobju je razkorak med najnižjo in najvišjo družbenoekonomsko skupino zelo majhen, hkrati pa lahko opazimo skoraj enak razkorak v času pred volitvami kot v času volitev. Kot smo opazili že v prejšnjem poglavju, so le majhne razlike v povprečni vrednosti indeksa opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupi- nami v šestem obdobju, pa tudi stopnja opredeljenosti v času pred volitvami in času volitev je v tem obdobju enaka. 72 Izražanje političnih mnenj v anketah Razkorak v izražanju mnenja glede na izobrazbo, spol in starost Razkorak v izražanju mnenja glede na spol Številne raziskave kažejo na razkorak med spoloma v številu neod- govorov na politična in aktualna mnenjska vprašanja (Ferber, 1966; Gergen in Beck, 1966; Glenn, 1969; Rapoport, 1981; Ferligoj in dru- gi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990; Krosnick in Milburn, 1990; Atke- son, 2003; Atkeson in Rapoport, 2003; Novak, 2009; Fraile, 2014a: 9; Fraile, 2014b). Poleg neenakosti v številu neodgovorov na anketna vprašanja med spoloma številne raziskave opozarjajo tudi na razko- rak v znanju glede na spol, pri čemer moški izražajo višjo stopnjo političnega znanja kot ženske (Delli Carpini in Keeter, 1991; Delli Carpini in Keeter, 1996; Verba in drugi, 1997, Mondak in Ander- son, 2004; Liu in Eveland, 2005; Banwart, 2007; Fraile in Schuman, 2010; Dolan, 2011; Fraile, 2011; Fraile, 2014a; Fraile, 2014b, Ferrin in drugi, 2015). Nas pa bo v tem poglavju zanimalo predvsem, kaj se dogaja z razkorakom v opredeljevanju med spoloma, ko imamo priložnost primerjati čas volitev s časom pred volitvami. Poleg tega, da nas bo zanimalo, do kakšnih razlik prihaja v stopnji izražanja na politična mnenjska vprašanja glede na spol, si bomo ogledali tudi, kaj se s to neenakostjo v izražanju mnenja zgodi v času volitev v primer- javi s časom pred volitvami (glej Sliko 5.6). Opredeljenost na politična mnenjska vprašanja za moške je sko- raj v vseh opazovanih obdobjih višja kot za ženske (glej Sliko 5.6). To smo tudi pričakovali, predvsem na podlagi preteklih raziskav ( Rapoport, 1981; Rapoport, 1982; Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990; Novak, 2009). Hkrati pa moramo opozoriti, da ta razlika ni tako zelo velika. Moški se v povprečju opredeljujejo na manj kot eno vprašanje več v primerjavi z ženskami. To seveda ni zanemarljivo, sploh glede na to, da lahko višje opredeljevanje moških opazimo skoraj v vseh opazovanih točkah. Podobno tudi raziskave političnega znanja med spoloma kažejo na majhne, a trajno prisotne razlike (Dolan, 2011: 102). Obenem lahko opazimo različno velik razkorak med spoloma v posameznih časovnih točkah. Največji raz- korak je opazen v drugem obdobju volitev, v četrtem obdobju volitev pa je skoraj neopazen. Tudi v petem opazovanem obdobju je tako v času pred volitvami kot v času volitev razkorak manjši. Šesto obdob- je volitev je izjema. To je edino obdobje, ko je povprečna vrednost Razkorak v izražanju mnenja 73 indeksa opredeljenosti višja za ženske kot za moške. Zdi se, da se je z večjo opredeljenostjo anketirancev skozi čas zmanjšal tudi razkorak v opredeljenosti glede na spol. Slika 5.6: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na spol Tako moški kot ženske so bili v večini opazovanih obdobij bolj opredeljeni v času pred volitvami kot v času volitev, to smo opazili že pri primerjavi povprečij na celotnem vzorcu in glede na družbeno- ekonomske skupine. Izjema je četrto obdobje in pa peto obdobje, a le za moške, ter šesto obdobje za ženske. Obenem lahko opazimo, da je sprememba opredeljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami navadno večja za ženske kot za moške. Izjema je šesto obdobje, ko je sprememba opredeljenosti večja za moške. V prvem, drugem in tretjem obdobju se tako povprečna vrednost sestavljene- ga indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja za ženske zmanjša bolj kot za moške v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Enako se v četrtem obdobju povprečna vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja precej bolj poveča za 74 Izražanje političnih mnenj v anketah ženske kot za moške v času volitev v primerjavi s časom pred voli- tvami. To vodi v skorajšnje izenačenje povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v četrtem obdobju volitev za oba spola (Slika 5.6). V petem obdobju opazimo, da se je povprečna vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja bolj zmanjšala za ženske kot povečala za moške v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. V šestem, zadnjem opa- zovanem obdobju se je za moške v času volitev bolj zmanjšala stopnja opredeljenosti, kot se je dvignila stopnja opredeljenosti za ženske. Ker spol v naši analizi opredeljenosti predstavlja dodatno spre- menljivko, si bomo ogledali še, kaj se dogaja z razkorakom v oprede- ljenosti med družbenoekonomsko najvišjim položajem v primerjavi z opredeljenostjo za skupino z družbenoekonomsko najnižjim polo- žajem v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami glede na spol (glej Slika 5.7). Razkorak med obema družbenoekonomskima skupinama je navadno višji pri ženskah kot pri moških. To velja za prvo, drugo in tretje obdobje, ko sta oba razkoraka pri ženskah (v času pred volitvami in v času volitev) višja od obeh razkorakov pri moških. V četrtem obdobju je razkorak med družbenoekonomskima skupinama za ženske v času volitev zelo majhen, praktično ne mo- remo govoriti o razkoraku, v času pred volitvami pa je razkorak pri ženskah višji kot razkorak pri moških. V petem obdobju je največji razkorak med družbenoekonomskima skupinama za moške v času pred volitvami. Če v petem obdobju opazujemo samo čas volitev, je spet višji razkorak pri ženskah. V šestem obdobju je razkorak v času pred volitvami med moškimi in ženskami skoraj enak. V času volitev pa je razkorak pri moških večji. Pri ženskah pa je razkorak med sku- pino z najvišjim družbenoekonomskim položajem in skupino z naj- nižjim družbenoekonomskim položajem, čeprav tako majhen, da ga skorajda ni, negativen. Do negativnega razkoraka pride, ker so bile v šestem obdobju volitev ženske s končano višjo ali visoko šolo slabše opredeljene kot druge družbenoekonomske skupine žensk. V šestem obdobju volitev pri ženskah lahko najvišjo povprečno vrednost inde- ksa opredeljenosti opazimo pri skupini s končano poklicno šolo (7,34), sledi skupina s končano srednjo šolo (7,25) ter skupina z osnovno šolo (7,24). Skupina žensk s končano višjo ali visoko šolo pa je tista, ki ima v šestem obdobju volitev najnižjo stopnjo opredeljenosti. Razkorak v izražanju mnenja 75 Slika 5.7: Razkorak v opredeljenosti na politična mnenjska vpraša- nja med skupino z družbenoekonomsko najvišjim položa- jem in skupino z družbenoekonomsko najnižjim položa- jem glede na spol Razkorak v izražanju mnenja glede na starost Vpliv starosti se kaže tako v doseženem znanju kot v stopnji izra- žanja mnenja. V raziskavah razkoraka v znanju se je kot skupina z višjim političnim znanjem pokazala delovno aktivna skupina (Fraile in Schuman, 2010: 11; Fraile, 2011: 174), oziroma se je znanje pove- čevalo s starostjo (Delli Carpini in Keeter, 1996: 176). Po drugi strani pa raziskave opredeljenosti kažejo na to, da neodgovore oziroma od- govore “Ne vem” pogosteje izbirajo starejši (Ferber, 1966; Gergen in Beck, 1966; Glenn, 1969; Rapoport, 1981; Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990; Novak, 2009). Na podlagi poprejšnjih razis- kav tako lahko opazimo, da se znanje kumulativno nabira in z njim bolj razpolagajo starejši, obenem pa upada njihova pripravljenost na izražanje mnenja. Glede na rezultate raziskav političnega znanja vzrok za večjo opredeljenost starejše populacije najbrž ni v pomanj- kanju objektivnega znanja, temveč v pomanjkanju subjektivnega znanja (Rapoport, 1981; Rapoport, 1982), oziroma v izrinjenosti iz javne sfere (Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990). Upo- raba starosti kot dodatne neodvisne spremenljivke je zato vsekakor 76 Izražanje političnih mnenj v anketah smiselna. Ne samo, da ugotovimo, ali se stopnja izražanja mnenja razlikuje med starostnimi skupinami, temveč da opredelimo vpliv vo- litev na izražanje mnenja pri različnih starostnih skupinah. Slika 5.8: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih obdobjih glede na starost V skoraj vseh časovnih točkah se je najmanj opredeljevala najsta- rejša starostna skupina, stari 61 let in več (glej Slika 5.8). Najstarejši izražajo opazno manjšo opredeljenost v primerjavi z drugimi sku- pinami. Rezultati naše analize so tako podobni rezultatom raziskav neopredeljenosti. Tako kot v teh raziskavah so tudi v naši analizi od- govore “Ne vem” pogosteje izbrali starejši. Izjema je šesto obdobje volitev, ko je najnižjo stopnjo opredeljenosti izražala najmlajša sku- pina, stari do 30 let. Je pa skupina najstarejših tista, ki druga izka- zuje najnižjo stopnjo opredeljenosti. Obenem je treba poudariti, da so v šestem obdobju razlike med starostnimi skupinami tako v času pred volitvami kot v času volitev le manjše. Tudi v drugih obdobjih so razlike med preostalimi starostnimi skupinami, razen najstarejše skupine, le manjše in le na vzorcu. Razkorak v opredeljenosti se tako Razkorak v izražanju mnenja 77 kaže med najstarejšo starostno skupino in preostalimi skupinami, ne pa med posameznimi starostnimi skupinami. V četrtem in petem ob- dobju se je opredeljenost najstarejše starostne skupine začela pribli- ževati opredeljenosti drugih starostnih skupin. V šestem opazovanem obdobju pa jih je celo dohitela. To kaže na potencialno zvečanje opredeljenosti za najstarejšo starostno skupino. V času se razkorak v izražanju mnenja med starostnimi skupinami zmanjšuje predvsem zaradi večje opredeljenosti skupine, stare 61 let in več. Pri primerjavi opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja za vsako starostno skupino posebej v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami v enem opazovanem obdobju vse starostne skupine ne izkazujejo bodisi napredka v opredeljenosti bodisi manjše opre- deljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Izjema je četrto opazovano obdobje, za katero lahko opazimo, da so vse starostne skupine kazale na večjo opredeljenost v času volitev v pri- merjavi s časom pred volitvami. Razkorak v opredeljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami je za starostne skupine pogosto le minimalen. Opaznejši razkorak je opazen predvsem v četrtem obdobju, ko so vse starostne skupine precej napredovale v opredeljenosti, najopazneje najmlajša skupina do 30 let. Za starostne skupine tako lahko opazimo, da se je razkorak v izražanju mnenja v času zmanjšal, obdobje volitev pa ne vpliva pomembneje na stopnjo opredeljenosti glede na posamezno starostno skupino. Razlike so tudi v razkoraku v opredeljenosti med najmlajšo in najstarejšo skupino v času volitev in v času pred volitvami. Razen za peto obdobje, ko sta razkoraka med obema skupinama skoraj enaka v času volitev in v času pred volitvami, opazimo razliko v razkorakih med časom volitev in časom pred volitvami med obema skupinama za predhodna štiri obdobja, čeprav ta razlika ni velika51. V drugem opazovanem obdobju je razkorak med obema starostnima skupina- ma manjši v času volitev, v preostalih treh obdobjih pa je razkorak v opredeljenosti med najmlajšo in najstarejšo starostno skupino večji v času volitev. Obenem opazimo tudi postopno upadanje razkoraka v opredeljenosti med obema starostnima skupinama skozi čas, saj so predvsem v četrtem in petem obdobju ti razkoraki manjši kot v prvih 51 Razlika med najstarejšo in najmlajšo skupino v času pred volitvami in času volitev je skoraj enaka tudi v šestem obdobju. Spomnimo pa se, da je v šestem obdobju najmlajša skupina tista, ki izraža najnižjo stopnjo opredeljenosti. Raz- lika med starostno skupino, ki je najbolj opredeljena, in najmanj opredeljeno pa je v šestem obdobju večja v času volitev kot v času pred volitvami. 78 Izražanje političnih mnenj v anketah treh obdobjih. Ta razkorak je najmanjši v petem obdobju volitev in v šestem obdobju, ko primerjamo najstarejšo in najmlajšo starostno skupino. Razkoraki v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupina- mi so za najstarejše v primerjavi z najmlajšimi (glej Sliko 5.9) višji tako v prvem, drugem, tretjem, četrtem obdobju volitev kot v petem obdobju volitev in šestem obdobju pred volitvami. V petem obdob- ju pred volitvami je med opazovanimi razkoraki med družbeno- ekonomskimi skupinami razkorak največji pri najmlajših. Enako je v šestem obdobju volitev, le da je pri najmlajših razkorak negativen. Pri mlajših je razkorak v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami v večini opazovanih obdobij (razen v drugem in šestem obdobju) večji v času pred volitvami kot v času volitev. Za najmlajše se je razkorak v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupina- mi v času volitev zmanjšal. Slika 5.9: Razkorak v opredeljenosti na politična mnenjska vpra- šanja med skupino z družbenoekonomsko najvišjim po- ložajem in skupino z družbenoekonomsko najnižjim po- ložajem glede na starostno skupino (primerjava glede na najmlajše in najstarejše) Razkorak v izražanju mnenja 79 Razkorak v izražanju mnenja glede na izobrazbo, spol in starost v posameznem opazovanem obdobju Na stopnjo izražanja mnenja vplivata poleg družbenoekonomskega položaja tudi spol in starost anketirancev. Ker smo spol in starost v našo analizo vpeljali kot dodatni spremenljivki, ki nam omogo- čata neenakosti v izražanju mnenja razumeti tudi intersekcionalno ( Hrženjak in Jalušič, 2011: 33), nas bolj kot njun posamičen vpliv na izražanje mnenja zanima vpliv družbenoekonomskega položaja tudi glede na starost in spol. V nadaljevanju si bomo tako za vsako obdobje posebej ogledali stopnjo opredeljenosti glede na vse tri spre- menljivke. Zanimalo nas bo, katere demografske skupine dosegajo najvišjo in katere najnižjo stopnjo opredeljenosti v posamezni časov- ni točki. Prvo obdobje Najvišjo povprečno vrednost indeksa opredeljenosti v prvem obdob- ju v času pred volitvami opazimo za skupino s končano višjo ali vi- soko šolo, moških, starih med 31 do 45 let (Preglednica 5.30). Skoraj vsi anketiranci v tej skupini so se opredelili na vseh osem vprašanj, zajetih v naš indeks. Največja stopnja izražanja mnenja pri tej sku- pini je skorajda pričakovana. Z analizo primerjave stopenj oprede- ljenosti glede na posamezne neodvisne dejavnike smo že pokazali, da se bolj opredeljujejo anketiranci z višjim družbenoekonomskim položajem, pa tudi moški in tisti, ki niso v najstarejši starostni skupini. Podobno lahko najvišjo povprečno vrednost indeksa opredeljenosti v času volitev opazimo za skupino s končano višjo ali visoko šolo in več, moških, starih do 30 let. Najvišja povprečna vrednost indeksa opredeljenosti v času volitev je nekoliko nižja kot v času volitev. A to se je že pokazalo v predhodni primerjavi povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti za celoten vzorec, ko je bila opredeljenost v prvem obdobju višja v času pred volitvami kot v času volitev. Po dru- gi strani lahko najnižjo povprečno vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v času pred volitvami opazimo za skupino s končano osnovno šolo ali manj, žensk, starih 61 let in več. Anketiranke v tej skupini so se v povprečju opredelile na šest vpra- šanj od osmih. Najnižja povprečna vrednost indeksa opredeljenosti v času volitev je prav tako pri skupini s končano osnovno šolo ali manj, žensk, starih 61 let in več. 80 Izražanje političnih mnenj v anketah Preglednica 5.30: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa oprede- ljenosti in razkoraka med povprečnimi vrednostmi glede na družbenoekonomski položaj, spol in sta- rost v prvem obdobju stopnja spol starost opredeljenost pred opredeljenost volitve razkorak izobrazbe volitvami osnovna šola moški do 30 let 7,11 7,28 0,17 31 do 45 let 7,21 7,28 0,07 46 do 60 let 7,12 6,74 -0,38 61 let in več 6,78 6,58 -0,20 ženske do 30 let 6,92 7,10 0,18 31 do 45 let 7,20 6,49 -0,71 46 do 60 let 6,82 6,63 -0,19 61 let in več 6,04 5,65 -0,39 poklicna šola moški do 30 let 7,16 6,91 -0,25 31 do 45 let 7,52 7,03 -0,49 46 do 60 let 7,15 7,43 0,28 61 let in več 6,83 7,24 0,41 ženske do 30 let 6,86 7,43 0,57 31 do 45 let 6,82 6,53 -0,29 46 do 60 let 6,80 6,66 -0,14 61 let in več 6,60 6,80 0,20 srednja šola moški do 30 let 7,43 7,33 -0,10 31 do 45 let 7,58 7,33 -0,25 46 do 60 let 7,34 7,30 -0,04 61 let in več 7,25 7,10 -0,25 ženske do 30 let 7,16 6,99 -0,17 31 do 45 let 7,42 7,04 -0,38 46 do 60 let 7,27 7,10 -0,17 61 let in več 6,78 6,82 0,04 višja ali visoka šola moški do 30 let 7,43 7,55 0,12 31 do 45 let 7,70 7,48 -0,22 46 do 60 let 7,27 7,47 0,20 61 let in več 7,45 7,03 -0,42 ženske do 30 let 7,26 7,14 -0,12 31 do 45 let 7,34 7,30 -0,04 46 do 60 let 7,04 7,36 0,32 61 let in več 7,12 6,66 -0,46 Razkorak v izražanju mnenja 81 Povprečna vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja je bila v prvem obdobju za celoten vzorec pa tudi za posa- mezne družbenoekonomske skupine in za oba spola v prvem obdob- ju nižja v času volitev kot v času pred volitvami. Toda to ne velja za vse skupine, ko jih razdelimo glede na družbenoekonomski položaj, spol in starost. Najbolj je stopnja opredeljenosti v času volitev upadla pri skupini žensk s končano osnovno šolo ali manj, starih od 31 do 45 let. Ta skupina se je v času pred volitvami v povprečju opredelila na več kot pol vprašanj več v primerjavi s časom volitev. Najbolj pa se je stopnja opredeljenosti povečala v času volitev za skupino žensk s končano poklicno šolo, mlajših od 31 let. Ta skupina se je v povprečju opredelila na več kot pol vprašanja več v času volitev kot v času pred volitvami. Drugo obdobje Najvišjo stopnjo opredeljenosti lahko tudi v drugem obdobju pred volitvami opazimo pri skupini moških z višjo ali visoko stopnjo iz- obrazbe, mlajših od 30 let (Preglednica 5.31). Presenetljivo drugo najvišjo vrednost indeksa opredeljenosti opazimo za skupino žensk, starejših od 61 let in s končano višjo ali visoko stopnjo izobrazbe. Če- prav so nam primerjave povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti glede na družbenoekonomski položaj potrdile, da je opredeljenost navadno višja za skupine s končano višjo ali visoko šolo in več, nas je kljub temu presenetila visoka povprečna vrednost indeksa opre- deljenosti za to skupino. Primerjava povprečnih vrednostih indeksa opredeljenosti glede na spol in glede na starost je pokazala, da so ženske in najstarejši tisti, ki bolj izbirajo odgovore “Ne vem”. Toda upoštevati moramo, da je klub velikemu vzorcu v vsaki opazovani časovni točki, ko ta vzorec razdelimo na 32 skupin, v posameznih skupinah možno le manjše število enot. Predvsem starejše ženske z visoko izobrazbo so maloštevilne, zato bržkone ni presenetljivo, da skupina žensk, starejših od 60 let, s končano višjo ali visoko šolo v tej časovni točki šteje le 14 enot. Iz tega razloga povprečni vrednosti za to skupino ne smemo pripisati prevelikega pomena. 82 Izražanje političnih mnenj v anketah Preglednica 5.31: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa oprede- ljenosti in razkoraka med povprečnimi vrednostmi glede na družbenoekonomski položaj, spol in sta- rost v drugem opazovanem obdobju stopnja spol starost opredeljenost pred opredeljenost razkorak izobrazbe volitvami volitve osnovna šola moški do 30 let 7,37 6,76 -0,61 31 do 45 let 7,05 7,09 0,04 46 do 60 let 6,88 6,98 0,10 61 let in več 6,13 6,64 0,51 ženske do 30 let 6,95 6,65 -0,30 31 do 45 let 6,44 6,14 -0,30 46 do 60 let 6,69 6,72 0,03 61 let in več 5,59 5,69 0,10 poklicna šola moški do 30 let 7,34 6,98 -0,36 31 do 45 let 7,05 7,26 0,21 46 do 60 let 7,32 7,40 0,08 61 let in več 7,04 6,55 -0,49 ženske do 30 let 6,57 6,69 0,12 31 do 45 let 6,86 6,65 -0,21 46 do 60 let 7,01 6,62 -0,39 61 let in več 6,95 5,89 -1,06 srednja šola moški do 30 let 7,38 6,99 -0,39 31 do 45 let 7,32 7,04 -0,28 46 do 60 let 7,25 7,16 -0,09 61 let in več 6,75 6,78 0,03 ženske do 30 let 6,92 6,71 -0,21 31 do 45 let 6,97 6,92 -0,05 46 do 60 let 7,21 6,85 -0,36 61 let in več 6,83 6,61 -0,22 višja ali visoka šola moški do 30 let 7,64 7,43 -0,21 31 do 45 let 7,25 7,32 0,07 46 do 60 let 7,40 7,18 -0,22 61 let in več 7,05 7,10 0,05 ženske do 30 let 7,47 7,12 -0,35 31 do 45 let 7,21 7,24 0,03 46 do 60 let 7,26 7,10 -0,16 61 let in več 7,57 6,86 -0,71 Razkorak v izražanju mnenja 83 Najnižjo povprečno vrednost sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja je tako v času pred volitvami kot v času volitev spet pri skupini žensk, starejših od 61 let, s končano osnovno šolo ali manj. Čeprav je napredek v opredeljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami za to skupino le manj- ši, pa je vsekakor pomembno, da je napredovala prav skupina, ki je v opredeljevanju najbolj neenaka, se najmanj opredeljuje. Najvišjo povprečno vrednost indeksa opredeljenosti v času volitev pa lahko spet opazimo pri skupini moških, mlajših od 30 let, s končano višjo ali visoko šolo in več. Povprečna vrednost indeksa opredeljenosti v času volitev je za to skupino sicer nekoliko nižja kot v času pred volitvami. Ker smo s prejšnjo analizo podatkov že ugotovili, da je povprečna vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v času volitev nižja kot v času pred volitvami, je pričakovano, da se podoben trend kaže tudi pri večini posameznih skupin. Za nekate- re skupine pa lahko kljub temu opazimo višjo opredeljenost v času volitev kot v času pred volitvami v drugem opazovanem obdobju. Nekoliko bolj se je opredeljenost povečala za skupino moških, sta- rejših od 60 let, s končano osnovno šolo ali manj. Po drugi strani se je opredeljenost v času volitev najbolj zmanjšala pri skupini žensk, starejših od 60 let, s končano poklicno šolo, in sicer za kar 1,06 pov- prečne vrednosti. To je dejansko zmanjšanje opredeljenosti za več kot eno vprašanje. Tretje obdobje V tretjem opazovanem obdobju je bila povprečna vrednost sestavlje- nega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v času pred volitvami na celotnem vzorcu približno enake vrednosti kot v času volitev. Spomnimo se, da je bila povprečna vrednost za celoten vzorec v tretjem obdobju pred volitvami 6,87, v času volitev pa 6,90. Stopnja izražanja mnenja na celotnem vzorcu v času volitev v pri- merjavi s časom pred volitvami se torej ni spremenila. To pa seveda ne pomeni, da ni prišlo do razlik med časom volitev in časom pred volitvami pri posameznih skupinah glede na opazovane demografske spremenljivke. 84 Izražanje političnih mnenj v anketah Preglednica 5.32: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa oprede- ljenosti in razkoraka med povprečnimi vrednostmi glede na družbenoekonomski položaj, spol in sta- rost v tretjem opazovanem obdobju stopnja izobrazbe spol starost opredeljenost pred opredeljenost razkorak volitvami volitve osnovna šola moški do 30 let 6,44 6,87 0,43 31 do 45 let 7,25 6,44 -0,81 46 do 60 let 6,72 6,74 0,02 61 let in več 6,81 6,39 -0,42 ženske do 30 let 7,06 7,22 0,16 31 do 45 let 6,83 7,02 0,19 46 do 60 let 6,69 6,69 0,00 61 let in več 6,09 6,03 -0,06 poklicna šola moški do 30 let 7,40 7,30 -0,10 31 do 45 let 7,10 7,39 0,29 46 do 60 let 7,00 7,20 0,20 61 let in več 7,01 7,04 0,03 ženske do 30 let 6,41 6,98 0,57 31 do 45 let 7,01 6,71 -0,30 46 do 60 let 6,90 6,75 -0,15 61 let in več 6,67 6,44 -0,23 srednja šola moški do 30 let 7,48 7,42 -0,06 31 do 45 let 7,30 7,28 -0,02 46 do 60 let 7,37 7,47 0,10 61 let in več 7,21 7,09 -0,12 ženske do 30 let 7,09 7,09 0,00 31 do 45 let 6,97 7,15 0,18 46 do 60 let 7,22 7,16 -0,06 61 let in več 7,06 7,06 0,00 višja ali visoka šola moški do 30 let 7,43 7,19 -0,24 31 do 45 let 7,37 7,34 -0,03 46 do 60 let 7,52 7,62 0,10 61 let in več 7,48 7,36 -0,12 ženske do 30 let 7,33 7,48 0,15 31 do 45 let 7,31 7,04 -0,27 46 do 60 let 7,49 7,39 -0,10 61 let in več 7,08 7,24 0,16 Razkorak v izražanju mnenja 85 Najvišja povprečna vrednost indeksa opredeljenosti je bila v tret- jem obdobju pri skupini moških, starih med 46 in 60 let, z višjo ali visoko izobrazbo in več (Preglednica 5.32). Spet se je za najbolj opre- deljene pokazala skupina moških s končano višjo ali visoko stopnjo izobrazbe, ki niso v najstarejši starostni skupini. Stopnja izražanja mnenja za to skupino se je v času volitev rahlo povečala. Najnižjo povprečno vrednost indeksa opredeljenosti v času pred volitvami in v času volitev opazimo zopet pri skupini žensk, starejših od 60 let, z osnovno šolo ali manj. Povprečna vrednost za to skupino je v obeh časovnih točkah tretjega obdobja višja od vrednosti šest, ista skupina pa se je v drugem obdobju tako v času pred volitvami kot v času vo- litev v povprečju opredelila na manj kot šest vprašanj. Povprečna vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenj- ska vprašanja za celoten vzorec je bila v tretjem obdobju približno enake vrednosti v času volitev kot v času pred volitvami. To opazimo predvsem za skupine s končano srednjo šolo in skupine s končano višjo ali visoko šolo. Večje spremembe v opredeljenosti v času voli- tev v primerjavi s časom pred volitvami opazimo predvsem za šti- ri skupine. Opredeljenost se je v času volitev opazneje povečala pri moških, mlajših od 30 let, z osnovnošolsko izobrazbo (za 0,43), in pri ženskah, mlajših od 30 let, s poklicno šolo (za 0,57). Opazneje se je ta opredeljenost zmanjšala v času volitev pri skupini moških z osnov- nošolsko izobrazbo, in sicer pri starih med 31 in 45 let (za -0,81) ter pri starejših od 61 let (za -0,42). Do največjih razlik v opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v času med volitvami v primerjavi s časom pred volitvami za tretje obdobje je tako prišlo predvsem pri skupinah moških s končano osnovno šolo ali manj. Četrto obdobje Četrto opazovano obdobje je še posebej zanimivo, ker je edino, ko se na celotnem vzorcu kaže višja povprečna vrednost indeksa opre- deljenosti v času volitev kot v času pred volitvami. Spomnimo se, da so bila to naša pričakovanja v hipotezi za vsa obdobja. Glede na to, da se je pri preostalih opazovanih obdobjih pokazalo, da je opredeljenost večja v obdobju pred volitvami, in ne v obdobju voli- tev, domnevamo, da je razlog za višjo opredeljenost v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami v četrtem obdobju posledica višje opredeljenosti skozi čas. 86 Izražanje političnih mnenj v anketah Preglednica 5.33: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa oprede- ljenosti in razkoraka med povprečnimi vrednostmi glede na družbenoekonomski položaj, spol in sta- rost v četrtem opazovanem obdobju stopnja spol starost opredeljenost pred opredeljenost razkorak izobrazbe volitvami volitve osnovna šola moški do 30 let 7,03 7,65 0,62 31 do 45 let 7,00 7,22 0,22 46 do 60 let 7,02 7,06 0,04 61 let in več 6,90 6,18 -0,72 ženske do 30 let 7,04 7,10 0,06 31 do 45 let 6,85 7,14 0,29 46 do 60 let 6,64 7,29 0,65 61 let in več 6,24 6,85 0,61 poklicna šola moški do 30 let 6,88 7,40 0,52 31 do 45 let 7,18 7,18 0,00 46 do 60 let 7,39 7,63 0,24 61 let in več 7,09 7,19 0,10 ženske do 30 let 6,66 7,02 0,36 31 do 45 let 6,64 7,46 0,82 46 do 60 let 7,06 7,33 0,27 61 let in več 6,49 7,31 0,82 srednja šola moški do 30 let 7,31 7,49 0,18 31 do 45 let 7,45 7,53 0,08 46 do 60 let 7,39 7,39 0,00 61 let in več 7,48 7,49 0,01 ženske do 30 let 6,78 7,44 0,66 31 do 45 let 7,12 7,26 0,14 46 do 60 let 7,31 7,52 0,21 61 let in več 6,89 7,23 0,34 višja ali visoka šola moški do 30 let 7,41 7,61 0,20 31 do 45 let 7,33 7,40 0,07 46 do 60 let 7,52 7,57 0,05 61 let in več 7,51 7,41 -0,10 ženske do 30 let 7,40 7,63 0,23 31 do 45 let 7,18 7,28 0,10 46 do 60 let 7,35 7,62 0,27 61 let in več 7,15 7,43 0,28 V četrtem obdobju pred volitvami je najvišja povprečna vrednost indeksa opredeljenosti pri skupini moških, starih med 46 in 60 let, s končano višjo ali visoko šolo in več. Pri tem opozorimo, da je v Razkorak v izražanju mnenja 87 času pred volitvami pri skupini moških, starih nad 60 let, s končano višjo ali visoko šolo in več, povprečna vrednost indeksa opredelje- nosti 7,51, torej je približno enako visoka kot za skupino z najviš- jo povprečno vrednostjo indeksa opredeljenosti v četrtem obdobju pred volitvami. Najnižja povprečna vrednost indeksa opredeljenosti je spet pri skupini žensk, starejših od 60 let, s končano osnovno šolo ali manj. V četrtem obdobju volitev pa je najnižja povprečna vred- nost indeksa opredeljenosti pri skupini moških, starejših od 60 let, s končano osnovno šolo ali manj. Precej nepričakovano je v četrtem obdobju volitev največja povprečna vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja pri skupini moških, mlajših od 30 let, s končano osnovno šolo ali manj. Najvišja povprečna vrednost za to skupino je tako nepričakovana, ker se je v analizi doslej pokazalo, da se manj opredeljujejo tisti z nižjim družbenoekonomskim polo- žajem. Lahko pa opazimo podobno vrednost opredeljenosti tudi pri nekaterih skupinah žensk in pri nekaterih skupinah z nižjim druž- benoekonomskim položajem, čeprav navadno odgovore “Ne vem” več izbirajo, kot smo že rekli, skupine z družbenoekonomsko nižjim položajem, starejši, pa tudi ženske. Pri tako visoki opredeljenosti, kot jo lahko opazimo prvič v četrtem obdobju volitev, ko so najvišje povprečne vrednosti opredeljenosti že 7,65 na lestvici od 0 do 8, lahko postanemo pozorni na morebitni stekleni strop (Ettema in Kline, 1977). Stopnja opredeljenosti v četr- tem obdobju v času volitev in v času pred volitvami je precej stabilna za skupine s končano višjo ali visoko šolo in več, pa tudi za skupine moških s končano srednjo šolo. Te skupine so tako že dosegle najvišjo možno opredeljenost, dohitevati pa so jih začele tudi nekatere skupi- ne z nižjo stopnjo izobrazbe. Pri teh skupinah namreč opazimo večje razlike v opredeljenosti v času pred volitvami in v času volitev. Večina skupin je v četrtem obdobju v opredeljenosti napredovala v času vo- litev, skupine, ki dosegajo višje povprečne vrednosti indeksa oprede- ljenosti v času pred volitvami, so tako v četrtem obdobju bolj izjema. V četrtem opazovanem obdobju pri več skupinah opazimo precejšen razkorak v stopnji izražanja mnenja v času volitev v primerjavi s ča- som pred volitvami. Povprečna vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja se je v času volitev najbolj povečala za skupino žensk, starih od 31 do 45 let, s končano poklicno šolo, in za skupino žensk, starejših od 60 let, s končano poklicno šolo. Za obe skupini se je povprečna vrednost indeksa opredeljenosti povečala za več kot 0,8. To predstavlja povečanje opredeljenosti za skoraj eno 88 Izražanje političnih mnenj v anketah vprašanje. Za skupino moških, starejših od 60 let, s končano osnovno šolo ali manj, pa se je opredeljenost v času volitev pomanjšala za več kot 0,6 povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti. Peto obdobje Peto opazovano obdobje je zanimivo tudi zato, ker je to obdobje prvih predčasnih državnozborskih volitev v Sloveniji, ki jih je zazna- movalo tudi aktivirano politično ozračje (Kurdija in skupina, 2011; Novak, 2014). V času pred volitvami je najvišjo vrednost indeksa opredeljenosti dosegala skupina moških, mlajših od 30 let, s končano višjo ali viso- ko šolo in več. Najnižjo povprečno vrednost indeksa opredeljenosti v času pred volitvami pa opazimo pri moških, mlajših od 30 let, s končano osnovno šolo ali manj. To je tudi edina skupina, ki ima pov- prečno vrednost indeksa opredeljenosti nižjo od šest v petem obdob- ju v času pred volitvami. Le še pri treh skupinah v petem obdobju pred volitvami opazimo povprečno opredeljenost manj kot na sedem vprašanj od osmih. Najnižjo stopnjo opredeljenosti v času volitev pa opazimo pri skupini žensk, mlajših od 30 let, z osnovno šolo ali manj. Presenetljivo je predvsem to, da najvišjo povprečno vrednost indeksa opredeljenosti v času volitev opazimo pri skupini moških, mlajših od 30 let, s končano osnovno šolo ali manj. To je tista skupina, ki je ime- la v času pred volitvami najnižjo stopnjo opredeljenosti. Povprečna vrednost indeksa opredeljenosti v času volitev pa je za to skupino kar 8. To pomeni, da so se vse enote (vsi moški, mlajši od 30 let, s konča- no osnovno šolo ali manj v vzorcu) opredelile na vseh osem vprašanj. Pri tem naj poudarimo, da četudi gre za isto skupino, ki se je v času pred volitvami najmanj opredelila, v času volitev pa se je opredelila na vsa vprašanja, to niso isti posamezniki. Primerjavo povprečij lah- ko na danih podatkih opravimo samo na generirani ravni. V petem obdobju opazimo enako opredeljenost v času volitev in v času pred volitvami. Večjih razlik tudi ni med povprečnimi vred- nostmi, ki jih zasedajo skupine s končano poklicno, srednjo ali viš- jo in visoko šolo ali več. Opazimo pa večjo opredeljenost moških v primerjavi z ženskami na vsaki stopnji izobrazbe. Obenem so pri vsaki stopnji izobrazbe za vsak spol povprečne vrednosti razporejene tako, da prikazujejo naraščanje povprečnih vrednosti v obdobju de- lovne aktivnosti ter upad povprečnih vrednosti na starost. Nekoliko bolj različne povprečne vrednosti so pri skupini s končano osnovno šolo ali manj. Razlike so tako med povprečnimi vrednostmi indeksa Razkorak v izražanju mnenja 89 opredeljenosti v času volitev in v času pred volitvami, med moški- mi in ženskami, pa tudi med starostnimi skupinami. Dodatno lahko opazimo, da so povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti različne za skupino s končano osnovno šolo ali manj v primerjavi z drugimi družbenoekonomskimi skupinami. Preglednica 5.34: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa oprede- ljenosti in razkoraka med povprečnimi vrednostmi glede na družbenoekonomski položaj, spol in sta- rost v petem opazovanem obdobju stopnja spol starost opredeljenost pred opredeljenost volitve razkorak izobrazbe volitvami osnovna šola moški do 30 let 5,91 8,00 2,09 31 do 45 let 6,86 7,50 0,64 46 do 60 let 7,32 7,07 -0,25 61 let in več 6,43 6,77 0,34 ženske do 30 let 7,20 6,33 -0,87 31 do 45 let 7,21 7,18 -0,03 46 do 60 let 7,08 7,21 0,13 61 let in več 6,88 6,73 -0,15 poklicna šola moški do 30 let 7,20 7,06 -0,14 31 do 45 let 7,60 7,70 0,10 46 do 60 let 7,28 7,48 0,20 61 let in več 7,19 7,10 -0,09 ženske do 30 let 7,47 7,37 -0,10 31 do 45 let 7,13 7,18 0,05 46 do 60 let 7,28 7,26 -0,02 61 let in več 7,02 7,18 0,16 srednja šola moški do 30 let 7,59 7,39 -0,20 31 do 45 let 7,54 7,70 0,16 46 do 60 let 7,63 7,51 -0,12 61 let in več 7,47 7,44 -0,03 ženske do 30 let 7,31 7,23 -0,08 31 do 45 let 7,27 7,14 -0,13 46 do 60 let 7,54 7,41 -0,13 61 let in več 7,47 7,26 -0,21 višja ali visoka šola moški do 30 let 7,85 7,04 -0,81 31 do 45 let 7,55 7,33 -0,22 46 do 60 let 7,59 7,51 -0,08 61 let in več 7,52 7,41 -0,11 ženske do 30 let 7,30 7,12 -0,18 31 do 45 let 7,45 7,22 -0,23 46 do 60 let 7,57 7,47 -0,10 61 let in več 7,36 7,33 -0,03 90 Izražanje političnih mnenj v anketah Za peto obdobje smo že na podlagi primerjave povprečnih vred- nosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja za ce- loten vzorec ugotovili, da v času volitev ni bilo razlik v opredeljenosti v primerjavi s časom pred volitvami. Pri večini skupin je prišlo le do manjših razlik v stopnji izražanja mnenja, je pa nekaj tudi takih, kjer so te razlike precej velike, sploh v primerjavi z razkoraki v povprečnih vrednostih v predhodnih obdobjih. Tako se je opredeljenost v času volitev opazneje povečala za moške, stare med 31 in 45 let, z osnov- nošolsko izobrazbo (za 0,64), in za moške, starejše od 60 let, z osnov- nošolsko izobrazbo (za 0,34). Opredeljenost se je v času volitev opa- zneje zmanjšala pri skupini moških, mlajših od 30 let, s končano višjo ali visoko šolo in več (za -0,81), in pri skupini žensk, mlajših od 30 let, z osnovnošolsko izobrazbo (za -0,87). Največji razkorak v povprečnih vrednostih indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja pa opazimo pri skupini moških, mlajših od 30 let, s končano osnovno šolo ali manj (za 2,09). To pomeni, da so se moški, mlajši od 30 let, s končano osnovno šolo ali manj, v povprečju v petem obdobju v času volitev opredelili na dve vprašanji več kot v času pred volitvami. To je tudi največji razkorak v povprečnih vrednostih indeksa oprede- ljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami, kar smo jih opazili v naši analizi. Zakaj je nastal razmeroma velik razkorak v opredeljevanju ravno pri tej skupini, je težko pojasniti. Raziskave neopredeljenosti so že pokazale, da so se moški in mlajši bolj pri- pravljeni opredeljevati (na primer Rapoport, 1981; Rapoport, 1982; Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990). Poleg tega nekatere analize kažejo tudi na to, da so moški v primerjavi z ženskami bolj pripravljeni ugibati, kot priznati neznanje (Mondak in Anderson, 2004: 497; Ferrin in drugi, 2015). Peto obdobje volitev, ki označuje čas prvih predčasnih volitev v državni zbor RS in čas aktiviranega političnega ozračja (Kurdija in skupina, 2011) je tako lahko dodatno spodbudilo k opredeljevanju skupino, ki je najbolj nagnjena k vzpo- stavljanju pozitivnega vtisa pri anketarju (Bishop v Uhan, 1998: 104). Rezultat tega vpliva pa je bilo največje povečanje opredeljenosti pri skupini moških s končano osnovno šolo ali manj. Šesto obdobje Šesto opazovano obdobje predstavlja obdobje drugih predčasnih volitev. Zaznamovano je predvsem z nastajanjem novih strank in kratkim obdobjem priprave na kampanjo. Nekaj mesecev pred pred- časnimi volitvami je bila kampanja usmerjena predvsem na volitve Razkorak v izražanju mnenja 91 v Evropski parlament. Analiza za šesto obdobje volitev je zaradi po- manjkanja razpoložljivih podatkov narejena le na eni meritvi (pri preostalih časovnih točkah smo združili dve meritvi za analizo). Preglednica 5.35: Primerjava povprečnih vrednosti indeksa oprede- ljenosti in razkoraka med povprečnimi vrednostmi glede na družbenoekonomski položaj, spol in sta- rost v šestem opazovanem obdobju stopnja izobrazbe spol starost opredeljenost pred opredeljenost volitve razkorak volitvami osnovna šola moški do 30 let 7,51 7,50 -0,01 31 do 45 let 7,25 - -0 46 do 60 let 7,57 7,00 -0,57 61 let in več 7,1 5,66 -1,44 ženske do 30 let 7,33 6,00 -1,33 31 do 45 let 7,32 - - 46 do 60 let 7,29 7,77 0,48 61 let in več 7,01 7,18 0,17 poklicna šola moški do 30 let 6,76 8,00 1,24 31 do 45 let 7,44 7,00 -0,44 46 do 60 let 7,26 7,46 0,20 61 let in več 7,18 7,26 0,08 ženske do 30 let 6,81 7,35 0,54 31 do 45 let 7,02 - - 46 do 60 let 7,29 7,34 0,05 61 let in več 7,05 7,33 0,28 srednja šola moški do 30 let 7,38 6,96 -0,42 31 do 45 let 7,37 7,51 0,14 46 do 60 let 7,35 7,37 0,02 61 let in več 7,51 7,62 0,11 ženske do 30 let 7,38 7,34 -0,04 31 do 45 let 6,87 7,01 0,14 46 do 60 let 7,32 7,42 0,10 61 let in več 7,26 7,37 0,11 višja ali visoka šola moški do 30 let 7,45 7,00 -0,45 31 do 45 let 7,57 6,98 -0,59 46 do 60 let 7,43 7,28 -0,15 61 let in več 7,40 7,63 0,23 ženske do 30 let 7,30 5,85 -1,45 31 do 45 let 7,10 7,54 0,44 46 do 60 let 7,41 7,31 -0,10 61 let in več 7,37 7,21 -0,16 92 Izražanje političnih mnenj v anketah Opazili bomo, da zaradi primerjave povprečja glede na družbenoe- konomsko skupino, spol in starost (celoten vzorec je bil pri tem raz- deljen na 32 skupin) nekatere celice ostanejo prazne. V šestem obdobju volitev lahko najvišjo vrednost indeksa oprede- ljenosti opazimo pri skupini moških s končano višjo ali visoko šolo, starih med 31 in 45 let. Ta rezultat nas ne preseneča, saj se je že v drugih obdobjih in prejšnih analizah pokazalo, da se najbolj oprede- ljujejo moški v aktivni dobi in z visokim družbenoekonomskim po- ložajem. Enako stopnjo opredeljenosti v tej časovni točki pa dosega tudi skupina moških, starih med 46 in 60 let, z največ osnovnošolsko izobrazbo. Čeprav so skupine z nižjim družbenoekonomskim polo- žajem v prvih obdobjih dosegale nižjo opredeljenost, pa se z dvigom opredeljenosti od četrtega obdobja volitev razlike v opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami zmanjšujejo. Najmanj opre- deljeni so moški s končano poklicno izobrazbo, stari do 30 let. V šestem obdboju volitev moramo biti pozorni pri interpretaciji povprečnih vrednosti glede na opazovane spremenljivke. Že v prejš- njih časovnih točkah so nekatere skupine vsebovale le po nekaj enot. V šestem obdobju volitev je zaradi uporabe enojne meritve pri ana- lizi to še bolj opazno, saj so nekatere skupine ostale celo brez enot. Rezultate za to obdobje tako jemljemo z rahlim zadržkom. Opazimo lahko, da se je kot najbolj opredeljena pokazala skupina moških s končano poklicno šolo, starih do 30 let. To je skupina, ki je bila v času pred volitvami najmanj opredeljena. V obdobju volitev pa so vsi anketiranci, ki sodijo v to skupino, odgovorili na vsa vprašanja, zajeta v indeks opredeljenosti. Najmanj opredeljena je skupina moških z najnižjim družbenoekonomskim položajem in iz najstarejše starostne skupine. Na manj kot šest vprašanj se je opredelila tudi skupina žensk s končano višjo ali visoko šolo, starih do 30 let. Na splošno opazimo približno enako stopnjo opredeljenosti v času pred volitvami in v času volitev. Razlike med povprečnimi vrednost- mi opredeljenosti v času pred volitvami in času volitev so zelo majh- ne, razen nekaj skupin z najnižjo stopnjo izobrazbe, pa tudi s konča- no poklicno šolo, kjer je prišlo do večjih razlik v opredeljenosti v času pred volitvami in v času volitev. Tako se je skupina moških, starejši od 61 let, z najnižjim družbenoekonomskim položajem, ter skupina žensk, starih do 30 let, v času volitev opredelila za več kot eno vpra- šanje manj v primerjavi s časom volitev. Enako velja tudi za skupino žensk, starih do 30 let, z najvišjim družbenoekonomskim položajem. Skupina moških s končano poklicno šolo, starih do 30 let, pa se je Razkorak v izražanju mnenja 93 v času volitev opredelila za več kot eno vprašanje več v primerjavi s časom pred volitvami. Do večjih razlik pri nekaterih skupinah je lahko prišlo tudi zaradi majhnega števila enot v posamezni skupini. Opredeljenost se namreč na splošno ne razlikuje bistveno glede na družbenoekonomski položaj ali spol. Najbolj in najmanj opredeljene skupine Ob koncu pregleda rezultatov bomo opravili še pregled povprečnih vrednosti sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja glede na družbenoekonomski položaj, spol in starost v po- samezni opazovani točki. Za ta namen smo oblikovali preglednico 5.36. V njej smo zapisali, katere skupine (glede na doseženo stopnjo izobrazbe, spol in starostno skupino) so v posamezni časovni točki dosegle najvišjo povprečno vrednost indeksa opredeljenosti. Poleg skupine z najvišjo povprečno vrednostjo indeksa opredeljenosti nas je zanimala tudi skupina, ki je dosegla najnižjo povprečno vrednost in- deksa opredeljenosti v posamezni časovni točki, ter razkorak v stop- nji opredeljenosti med obema skupinama. Iz podatkov v pregled nici lahko razberemo določene trende, na katere smo opozorili že sko- zi celotno analizo. V večini opazovanih časovnih točk so se najbolj opredeljevali tisti z najvišjim družbenoekonomskim položajem, mo- ški, ki ne sodijo v najstarejšo starostno skupino. Tako je bilo v prvem, drugem in tretjem obdobju ter v četrtem, petem in šestem obdobju v času pred volitvami. Izjema sta tu četrto in peto obdobje volitev, ko sta se v obeh primerih kar najbolj opredelili skupini s končano osnov- no šolo ali manj, moških, mlajših od 30 let, in šesto obdobje volitev, ko se je najbolj opredelila skupina s končano poklicno šolo, moških, mlajših od 30 let. Četrto, peto in šesto obdobje volitev nedvomno predstavljajo posebna obdobja. Četrto obdobje volitev je drugačno, ker glede na analizirane podatke opažamo splošen dviga opredelje- nosti ravno med četrtim obdobjem pred volitvami in četrtim obdob- jem volitev. Peto obdobje volitev ohranja visoko opredeljenost, obe- nem pa ga zaznamuje čas prvih predčasnih volitev v državni zbor RS. Enako tudi v šestem opazovanem obdobju opazimo razmeroma visoko opredeljenost. Obenem je to obdobje drugih predčasnih voli- tev. Ker sta zadnji dve opazovani obdobji osredotočeni na predčasne volitve, so opazovana obdobja tudi časovno vedno bliže. Če volitve v DZ potekajo vsaka štiri leta, pa so bila po rednih volitvah leta 2008 organizirane predčasne volitve še leta 2011 in 2014. Tako opazuje- mo vedno krajše obdobje, v katerem bi lahko prišlo do dolgoročnih 94 Izražanje političnih mnenj v anketah razlik. Z zvečanjem povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti od četrtega obdobja volitev naprej je tudi večja verjetnost, da smo pri raziskovanju naleteli na stekleni strop (Ettema in Kline, 1977), ko skupine z nižjim družbenoekonomskim položajem dohitijo skupine z višjim družbenoekonomskim položajem. Če primerjamo še skupine z najnižjimi povprečnimi vrednostmi indeksa opredeljenosti, opazi- mo, da so bile to v prvem, drugem, tretjem in pa četrtem obdobju samo v času pred volitvami skupina s končano osnovno šolo ali manj, žensk, starejših od 60 let. To je tudi skupina, za katero se je skozi analize kazalo, da bolj izbira odgovore “Ne vem”. Kot skupina z družbenoekonomsko najnižjim položajem se je tako pokazala skupina neizobraženih starejših žensk. Na to opozar- jajo tudi nekatere druge avtorice (Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990; Hlebec in drugi, 2010). Izjema je četrto obdobje volitev, ko se je najmanj opredelila skupina s končano osnovno šolo ali manj, moških, starejših od 60 let. V petem obdobju se je v obdobju volitev najmanj opredelila skupina s končano osnovno šolo ali manj, žensk, mlajših od 30 let; v obdobju pred volitvami pa skupina s končano osnovno šolo ali manj, moških, mlajših od 30 let. V petem obdobju se je tako ista skupina (moški s končano osnovno šolo ali manj, stari do 30 let) v času pred volitvami najmanj opredelila, v času volitev pa najbolj. Za to skupino, čeprav jo lahko na podlagi razpoložljivih po- datkov primerjamo zgolj na generirani ravni, opazimo precejšen na- predek v opredeljevanju ravno v času prvih predčasnih državnozbor- skih volitev. Enako se je zgodilo v šestem obdobju, ko je v času pred volitvami najmanj opredeljena skupina moških s končano poklicno šolo, mlajših od 30 let. Ista skupina se je v času volitev opredelila na vsa vprašanja. V času volitev pa se je najmanj opredelila skupina mo- ških s končano osnovno šolo ali manj, starejših od 61 let. S povprečno vrednostjo opredeljenosti v zadnjih treh obdobjih starejše, neizobra- žene ženske niso več najbolj ranljiva skupina v smislu opredeljevanja. Za vsako opazovano časovno točko smo tudi izračunali razkorak v opredeljevanju med skupino, ki se je opredelila najbolj, in skupi- no, ki se je opredelila najmanj52. Kot lahko razberemo iz podatkov v pregled nici 5.36, je največji in najmanjši razkorak opazen v šestem 52 Takšna primerjava je sicer nekoliko problematična, ker se ni v vseh časovnih točkah ista skupina kar najbolj opredelila, oziroma se ni v vseh časovnih točkah ista skupina najmanj opredelila. Nam pa je ta primerjava ponudila dodaten pogled na razkorak v opredeljevanju med družbenoekonomskimi skupinami, zato smo jo obdržali. Razkorak v izražanju mnenja 95 obdobju. Največji razkorak je v šestem obdobju volitev, kar 2,34. Najmanjši razkorak pa je v šestem obdobju pred volitvami, 0,81. Če si ogledamo še vsako obdobje posebej, opazimo, da je bil razkorak med skupino, ki se je najbolj opredeljevala, in skupino, ki se je naj- manj opredeljevala, večji v času pred volitvami v drugem obdobju in pa v petem obdobju. Razkorak pa je bil večji v času volitev v prvem, tretjem, četrtem in šestem obdobju, torej v času, ko bi bil s stališ- ča vplivanja na svojo prihodnost zaželen manjši razkorak v oprede- ljenosti med družbenoekonomskimi skupinami. S tem smo sklenili pregled opredeljenosti in gibanja izražanja mnenja v času volitev in v času pred volitvami za vsa obdobja, tako glede na družbenoeko- nomski položaj kot z uvedbo dodatnih neodvisnih spremenljivk spol in starost. Preglednica 5.36: Skupine glede na družbenoekonomski položaj, spol in starost z najvišjo in najnižjo povprečno vrednost- jo sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v posameznih opazovanih ča- sovnih točkah z razkorakom med najvišjo in najniž- jo povprečno vrednostjo indeksa skupina z najvišjo opredeljenostjo skupina z najnižjo opredeljenostjo orak ednost ednost časovna točka izobrazba spol starost vr izobrazba spol starost vr razk 1. obdobje pred volitvami višja/ visoka moški 31–45 let 7,70 osnovna ženske 61 let in več 6,04 1,66 1. obdobje volitev višja/ visoka moški do 30 let 7,55 osnovna ženske 61 let in več 5,65 1,9 2. obdobje pred volitvami višja/ visoka moški do 30 let 7,64 osnovna ženske 61 let in več 5,59 2,05 2. obdobje volitev višja/ visoka moški do 30 let 7,40 osnovna ženske 61 let in več 5,69 1,71 3. obdobje pred volitvami višja/ visoka moški 46-60 let 7,52 osnovna ženske 61 let in več 6,09 1,43 3. obdobje volitev višja/ visoka moški 46-60 let 7,62 osnovna ženske 61 let in več 6,03 1,59 4. obdobje pred volitvami višja/ visoka moški 46-60 let 7,52 osnovna ženske 61 let in več 6,24 1,28 4. obdobje volitev osnovna moški do 30 let 7,65 osnovna moški 61 let in več 6,18 1,47 5. obdobje pred volitvami višja/ visoka moški do 30 let 7,85 osnovna moški do 30 let 5,91 1,94 5. obdobje volitev osnovna moški do 30 let 8,00 osnovna ženske do 30 let 6,33 1,67 6. obdobje pred volitvami osnovna višja/visoka moški 46-60 let 31-45 let 7,57 poklicna moški do 30 let 6,76 0,81 6. obdobje volitev poklicna moški do 30 let 8,00 osnovna moški 61 let in več 5,66 2,34 96 Izražanje političnih mnenj v anketah 97 6 RazPRava Za nami je obsežna analiza primerjave izražanja mnenja v času voli- tev v primerjavi s časom pred volitvami glede na družbenoekonomski položaj in, dodatno, glede na spol in starost. V razpravi bomo po- skušali opraviti pregled te obsežne analize, ki jo lahko povzamemo v treh točkah: 1. primerjava izražanja mnenja v anketnem položaju v času voli- tev, ko imamo na voljo več političnih informacij, in v času pred volitvami, 2. primerjava izražanja mnenja v anketnem položaju glede na druž- benoekonomski položaj in primerjava razkoraka v stopnji izraža- nja mnenja med družbenoekonomskimi skupinami v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami ter 3. primerjava izražanja mnenja v anketnem položaju z upošteva- njem dodatnih spremenljivk glede na družbenoekonomski polo- žaj, spol in starost ter primerjava razkoraka v stopnji izražanja mnenja glede na družbenoekonomski položaj, spol in starost v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. Takšna razdelitev analize je bila smiselna glede na postavljeno hipo- tezo. Toda pridobljene rezultate je treba še sintetizirati in povzeti. Za namene razprave bomo na tem mestu hipotezo še enkrat ponovili: s povečevanjem informacij v množičnih občilih v času poli- tične kampanje posamezne družbene skupine prevzemajo te informacije različno hitro, to pa se empirično pokaže kot razkorak v deležih opredeljenih anketirancev pri političnih anketnih kazalcih. Za lažjo analizo podatkov smo pred empiričnim delom gene- ralno hipotezo razdelili še na 3 podhipoteze, ki opredeljujejo vpliv 98 Izražanje političnih mnenj v anketah konkretnih dejavnikov. Za lažji povzetek rezultatov na tem mestu po- navljamo tudi te: 1. Anketiranci se do političnih in aktualnih mnenjskih vprašanj bolj opredeljujejo v obdobju volitev kot v obdobju vladanja. 2. Do političnih in aktualnih mnenjskih vprašanj se bolj opredeljuje- jo družbenoekonomske skupine z višjim položajem v primerjavi z družbenoekonomskimi skupinami z nižjim položajem. 3. V obdobju kampanje je razlika v izražanju mnenja na politična in aktualna mnenjska vprašanja med bolj izobraženimi in manj izobraženimi večja. Analizo smo dopolnili z dvema dodatnima hipotezama, s katerima smo vanjo vpeljali neodvisni spremenljivki spol in starost: 1. Do političnih in aktualnih mnenjskih vprašanj se bolj opredeljuje- jo moški kot ženske. 2. Do političnih in aktualnih mnenjskih vprašanj se bolj opredeljuje mlajši kot starejši. V prvi podhipotezi smo tako predpostavili, da se bo opredeljenost anketirancev povečala v času volitev v primerjavi s časom pred vo- litvami. Za obdobje volitev je namreč značilen čas kampanje, ki proizvaja nove informacije in sporočila, namenjena potencialnim volivcem (Holbrook, 2006). Številne raziskave so že potrdile, da se v obdobju volilne kampanje poveča informiranost in politično zna- nje volivcev (na primer Moore, 1987; Lemert, 1993; Kwak, 1999; Eveland in Scheufele, 2000; Holbrook, 2002; Liu in Eveland, 2005 …). Glede na to, da je opredeljevanje na mnenjska vprašanja pove- zano tudi s političnim znanjem (Rapoport, 1981; Rapoport, 1982; Krosnick in Milburn, 1990: 50–51), smo domnevali, da bo imelo povečanje informacij in aktivirano politično ozračje v času kampanje pozitiven vpliv tudi na opredeljevanje anketirancev. Ne nazadnje se je to skozi čas pri posameznih vprašanjih, kot je na primer vpraša- nje strankarskih preferenc in vprašanje politične orientacije, že po- trdilo (Novak, 2014). Kljub naši predpostavki se to v naši analizi ni potrdilo. Naša predpostavka, da se bo stopnja opredeljenosti (višja povprečna vrednost sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja) povečala v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami, se je namreč potrdila le za četrto obdobje. V tretjem obdobju je bila opredeljenost sicer prav tako nekoliko višja v času volitev, a je razlika premajhna, da bi lahko govorili o različni stopnji Razprava 99 opredeljenosti. Prav tako je bila razlika v stopnji opredeljenosti v času volitev in v času pred volitvami premajhna v petem in šestem opa- zovanem obdobju. Za prve in druge opazovane volitve pa je bila opredeljenost višja v času pred volitvami kot v času volitev. Glede na to, da se je naša predpostavka potrdila le v enem primeru, mo- ramo predpostaviti tudi druge možne razlage za višjo opredeljenost v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami za četrto obdob- je. Spomnimo se, da so bili podatki za čas pred volitvami za četrto obdobje zbrani leta 2005, volitve v četrtem obdobju pa so potekale leta 2008. Poleg tega smo opazili opazno višjo stopnjo opredeljenosti tudi v petem in šestem obdobju (tako v času volitev kot v času pred volitvami), opredeljenost v prvem, drugem in tretjem obdobju pa je bila nekoliko nižja. Na podlagi te ugotovitve smo že sklepali o trendu večjega opredeljevanja anketirancev skozi čas. Prelom v večjem opre- deljevanju pa je očitno nastopil ravno med četrtim obdobjem pred volitvami in četrtim obdobjem volitev. Razlog za večje opredeljeva- nje anketirancev v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami za četrto obdobje je tako lahko tudi v večanju opredeljevanja v 23 letih samostojnosti in demokratičnega sistema. Če je možna razlaga za višje opredeljevanje v času volitev za če- trto obdobje na splošnem zvečanju opredeljenosti skozi čas, ostaja odprto vprašanje, kako pojasniti nižjo stopnjo opredeljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami za preostala obdobja (predvsem prvo in drugo obdobje). Možno je, da se zaradi množice različnih, konfliktnih sporočil v obdobju kampanje (Holbrook, 2002) anketiranci težje odločajo in mnenjsko opredeljujejo. Vsaka politič- na stranka se želi predstaviti v najboljši luči, stranke pa kljub pred- postavki o večji diferenciaciji v programih zaradi večstrankarskega sistema v obdobju volitev poudarjajo iste tematike (Kustec Lipicer in drugi, 2011; Zajc in drugi, 2012). Podobno je potrdila tudi analiza, ki jo je opravila Fraile, ko je primerjala raven političnega znanja med državami članicami Evropske unije (2013). Ko se število strankarskih kandidatov na volitvah precej poveča, je težko potegniti razliko med njimi. Presežek informacij v večstrankarskih sistemih tako volivcem preprečuje, da bi lahko razbrali informacije, ki jih potrebujejo v ome- jenem časovnem obdobju. Učinek infromiranja pa postane negativen (Fraile, 2013: 122, 133). Po drugi strani je analiza volilnih progra- mov slovenskih parlamentarnih strank skozi zgodovino demokratič- nih parlamentarnih volitev v Sloveniji pokazala, da so si vsebinske prioritete strank podobne, značilna je visoka stopnja skladnosti in 100 Izražanje političnih mnenj v anketah uniformnosti tako volilnih vsebin kot stališč53 (Zajc in drugi, 2012: 41). Predpostavljena diferencirana sporočila političnih strank v času kampanje (McCann in Lawson, 2006: 14; Fraile, 2013) niso dovolj diferencirana, da bi anketirancem omogočila lažjo odločitev pri iz- biri odgovora na politična mnenjska vprašanja, oziroma so preveč diferencirana, da bi lahko volivci izluščili najbolj potrebne informa- cije (Fraile, 2013: 133). Obenem pa lahko sporočila v času kampanje proizvedejo tudi konfliktne informacije, s tem ko strankarski pred- stavniki različna stališča predstavljajo kot edino pravo izbiro. Kot je opredelil že Zaller (2003), anketiranci težje izberejo svoje stališče, ko so soočeni z množico konfliktnih informacij. Več informacij tako za anketiranca lahko pomeni težjo izbiro, in ne lažje. tu moramo torej zavrniti našo prvo podhipotezo, da se anketiranci do političnih in aktualnih mnenjskih vprašanj bolj opredeljujejo v obdobju volitev kot v obdobju vladanja. V drugi podhipotezi smo predpostavili, da se bo višji družbenoe- konomski položaj bolj opredeljeval do političnih mnenjskih vprašanj od nižjega družbenoekonomskega položaja. Ker smo za indikator družbenoekonomskega položaja opredelili stopnjo izobrazbe, smo to hipotezo preverili s primerjavo stopnje opredeljenosti glede na stopnjo izobrazbe. Raziskave razkoraka v znanju so potrdile, da z več znanja razpolagajo skupine z višjim družbenoekonomskim po- ložajem (na primer Tichenor in drugi, 1970; Gandy in El Waylly, 1985; Moore, 1987; Delli Carpini in Keeter, 1991; Lemert, 1993; Delli Carpini in Keeter, 1996; Rhine in drugi, 2001; Holbrook, 2002). Prav tako so se tisti z višjim znanjem in višjo stopnjo izobrazbe tudi bolj opredeljevali na anketna vprašanja (Ferber, 1956; Almond, 1960; Campbell in drugi, 1960; Stillman in drugi, 1960; Francis in Busch, 1975; Converse, 1976; Faulkenbeery in Mason, 1978; Bishop in drugi, 1980; Judd in drugi, 1981; Rapoport, 1981; Reese in Miller, 1981; Sigelman, 1981; Rapoport, 1982; Smith, 1982; Krosnick in Milburn, 1990; Delli Carpini in Keeter, 1996; Schuman in Presser, 53 Povprečni profili parlamentarnih strank so si bili čez čas izrazito podobni. V volilnih programih ni razlik glede “izpostavljanja vsebin s področij blaginje in kakovosti življenja, mednarodnih odnosov ter pravic in svoboščin” (Zajc in drugi, 2012: 82). Pri vseh programih je tako v povprečju največ pozornosti namenjene blaginji in kakovosti življenja, potem pa mednarodnim odnosom ter pravicam in svoboščinam. Največ razlik je bilo pri gospodarskih politikah, političnem sistemu, družbenih skupinah in, ne nazadnje, družbenih odnosih, a so bile tudi tu razlike “razmeroma majhne” (Zajc in drugi, 2012: 82). Razprava 101 1996; Novak, 2013). Enak trend se kaže tudi v naši analizi. Tako smo lahko za skoraj celoten vzorec (izjema je peto in šesto obdobje) opazili najvišjo povprečno vrednost indeksa opredeljenosti na poli- tična mnenjska vprašanja pri skupini z višjo ali visoko stopnjo izo- brazbe in več, najnižjo povprečno vrednost pa pri skupini z osnovno šolo ali manj. Izjema je peto obdobje volitev, ki so ga zaznamovale prve predčasne volitve v državni zbor RS. Za to obdobje lahko si- cer še vedno opazimo najnižjo stopnjo opredeljenosti pri skupini z najnižjo stopnjo izobrazbe oziroma z najnižjim družbenoekonom- skim položajem. Najvišjo povprečno vrednost opredeljenosti pa smo opazili pri skupini s končano srednjo šolo. Vendar je bila povprečna vrednost indeksa opredeljenosti za to skupino le za malenkost višja od povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti za skupino s konča- no poklicno šolo in za skupino s končano višjo ali visoko šolo in več (obe skupini sta imeli isto povprečno vrednost indeksa opredeljeno- sti). Drugo izjemo pa predstavlja šesto obdobje, kjer so bile razlike med družbenoekonomskimi skupinami premajhne. V vseh drugih opazovanih časovnih točkah smo opazili statistično značilno različno stopnjo izražanja mnenja med skupino s končano osnovno šolo ali manj in drugimi družbenoekonomskimi skupinami (skupino s konča- no poklicno osnovno šolo, skupino s končano srednjo šolo in skupino s končano višjo ali visoko šolo in več). A ta razlika je bila le majhna. V nekaterih časovnih točkah smo opazili statistično značilno različ- no stopnjo opredeljevanja tudi med drugimi skupinami. Tu moramo poudariti, da se glavna razlika v stopnji opredeljevanja kaže med skupino z najnižjim družbenoekonomskim položajem in drugimi družbenoekonomskimi skupinami. drugo podhipotezo, da se do političnih in aktualnih mnenjskih vprašanj bolj opredeljujejo bolj izobraženi v primerjavi z manj izobraženimi, ne zavrnemo. obenem pa opozarjamo, da se poglavitna razlika v opredeljevanju kaže med skupino z najnižjim družbenoekonomskim položajem in drugimi. S tem, ko nismo zavrgli podhipoteze, da se bolj opredeljujejo skupine z višjim družbenoekonomskim položajem v primerjavi s skupinami z nižjim družbenoekonomskim položajem, smo hkra- ti predpostavili tudi, da je med tema dvema skupinama razkorak v opredeljevanju. Prvotna hipoteza razkoraka v znanju predpo- stavlja, da se v obdobju povečanja informacij in obveščanja razko- rak v znanju med družbenoekonomskimi skupinami povečuje, ker 102 Izražanje političnih mnenj v anketah družbenoekonomske skupine z višjim položajem hitreje napredujejo v znanju. Nas je zanimalo, ali do podobnega primera pride tudi pri izražanju mnenja na anketna vprašanja. Razkorak v stopnji oprede- ljenosti med skupino z najvišjim in najnižjim položajem je bil večji v času volitev v prvem in tretjem obdobju, v drugih obdobjih pa je bil višji v času pred volitvami, v šestem obdobju pa je bil približno enak v času volitev in v času pred volitvami. Na zmanjšanje razkoraka v opredeljevanju v času volitev je v drugem in petem obdobju vplival upad opredeljenosti v času volitev pri skupini z najvišjim družbenoe- konomskim položajem, v četrtem obdobju pa je bil dvig opredeljeno- sti za skupino z višjim družbenoekonomskim položajem manjši kot za skupino z najnižjim družbenoekonomskim položajem. Nasprotujoče si informacije v času volitev so očitno bolj vplivale na skupino z družbenoekonomsko najvišjim položajem (vsaj v dru- gem, četrtem in petem obdobju). Kot sta poudarila že Krosnick in Milburn, so lahko bolj izobraženi posamezniki in tisti z več znanja manj pripravljeni podati preproste posplošljive odgovore na komple- ksna politična vprašanja (Krosnick in Milburn, 1990: 64). Volivci, ki imajo razmeroma dobro znanje o političnem dogajanju, tako bolj verjetno oblikujejo mnenje v povezavi z različnimi tematikami, a manj verjetno podajo svoj pogled na tematike, za katere menijo, da o njih niso dovolj informirani, ali v primerih, ko menijo, da med dani- mi odgovori ni primerne izbire (Delli Carpini in Keeter, 1996: 231). To bi bila tudi verjetna razlaga predvsem za peto obdobje volitev, ki predstavlja obdobje prvih predčasnih parlamentarnih volitev in zajema obdobje tako finančne kot politične krize. V petem opazova- nem obdobju za skupino s končano osnovno šolo ali manj in skupi- no s sred njo šolo ali več sploh ni bilo razlik v stopnji opredeljenosti od časa pred volitvami do časa volitev, oziroma je bila povprečna vrednost opredeljenosti nesignifikantno večja (glej Preglednico 5.22 in 5.24). Za skupino s končano srednjo šolo in predvsem za skupino s končano višjo ali visoko šolo in več pa lahko rečemo, da je stopnja opredeljenosti v času volitev opazno upadla v primerjavi s časom pred volitvami. Podobno se je zgodilo tudi v drugem opazovanem obdobju, ko je skupini s končano višjo ali visoko šolo in več opredelje- nost upadla v času volitev v primerjavi s skupino s končano osnovno šolo. V četrtem obdobju volitev je bil napredek v opredeljevanju v obdobju volitev večji za skupino s končano osnovno šolo ali manj kot za skupino s končano višjo ali visoko šolo in več. Obdobje kampanje je tako lahko ponudilo nove kompleksne informacije in dani odgovori Razprava 103 na anketna vprašanja so bili morda preveč splošni, da bi tisti z več znanja lahko svoje mnenje izrazili. Hkrati lahko opazimo tudi, da so se z višjo stopnjo opredeljevanja v četrtem in petem opazovanem obdobju tudi na splošno zmanjšali razkoraki v opredeljevanju (tako za čas volitev kot za čas pred volitvami), ki so nižji v primerjavi s prvim, drugim in tretjim opazovanim obdobjem. Še bolj se to kaže v šestem obdobju, ko razlik praktično ni. Kaže se trend zmanjševanja razkoraka v stopnji izražanja mnenja na anketna vprašanja skozi čas. tretjo podhipoteze, da je v obdobju kampanje razlika v opredeljevanju na politična in aktualna mnenjska vpraša- nja med bolj izobraženimi in manj izobraženimi večja kot v času pred volitvami, tako zavrnemo. Analizo smo dopolnili z dvema dodatnima hipotezama, ki opre- deljujejo naša pričakovanja do vpliva neodvisnih spremenljivk spola in starosti na stopnjo opredeljenosti na politična mnenjska vpraša- nja v času volitev in v času pred volitvami. V analizo razkoraka v opredeljevanju na politična mnenjska vprašanja smo kot prvo do- datno neodvisno spremenljivko vpeljali spol, da bi preverili, ali so neenakosti v opredeljevanju tudi med spoloma. Glede na to, da so že predhodnje raziskave opozorile na večjo izbiro odgovorov “Ne vem” pri ženskah (na primer Rapoport, 1981; Rapoport, 1982; Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990; Novak, 2009; Fraile, 2014b), nas večja neopredeljenost s strani žensk tudi v naši analizi ni presenetila. Povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja so bile za ženske skoraj vselej nižje od povprečne vredno- sti indeksa opredeljenosti za moške (glej Slika 5.5). Izjema je šesto obdobje volitev, ko je bila vrednost indeksa opredeljenosti višja pri ženskah kot pri možkih. Če si ogledamo preostale časovne točke, je bil razkorak med spoloma najmanjši v četrtem obdobju volitev, ko so se povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti precej približale in je bila razlika med obema povprečnima vrednostma zgolj 0,09. V četrtem obdobju je bilo neenako opredeljevanje med spoloma54 tako višje v času pred volitvami kot v času volitev, ko se je ta neenakost zmanjšala. Četrto obdobje je obenem tudi edino, ko lahko opazimo večjo neenakost v opredeljevanju med moškimi in ženskami v času 54 Z neenakostjo v opredeljevanju med spoloma mislimo na razkorak v opredelje- vanju med spoloma. Za drugačno izrazoslovje v tem primeru smo se odločili predvsem zato, ker se je za razkorak v opredeljevanju na anketna vprašanja med spoloma že uveljavil izraz neenakost v opredeljevanju (Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990). 104 Izražanje političnih mnenj v anketah pred volitvami. Izjema je tudi šesto obdobje, kjer je neenakost prav tako manjša v času volitev, a so v slednjem primeru v bolj neenakem položaju moški. Za vsa druga opazovana obdobja pa opazimo večjo neenakost v opredeljevanju med spoloma ravno v obdobju volitev. Razlika v neenakosti pri opredeljevanju v času pred volitvami v pri- merjavi z neenakostjo pri opredeljevanju v času volitev je sicer razen v četrtem obdobju razmeroma majhna, a prisotna in s tega stališča ni zanemarljiva. Več informacij, za katere na tej točki lahko predpo- stavljamo, da gre tudi za konfliktne informacije, vpliva na še večjo razliko v opredeljevanju med moškimi in ženskami ravno v obdobju, ko je opredeljenost s stališča vplivanja na to, kdo bo oblikovalec po- litik, toliko pomembnejša. Opazili smo tudi sistematično večje razli- ke v stopnji opredeljenosti v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami za ženske kot za moške (glej Slika 5.6). V prvem, drugem, tretjem in petem obdobju se je tako stopnja opredeljenosti v času volitev bolj zmanjšala za ženske kot za moške. V četrtem obdobju volitev pa se je stopnja opredeljenosti bolj povečala za ženske kot za moške. Zdi se, da čas volitev bolj vpliva na opredeljenost žensk kot na opredeljenost moških, čeprav to večinoma pomeni upad v stopnji opredeljenosti. Ferligoj, Rener in Ule (1989; 1990) so že opozorile na možnost, da ženske bolj izbirajo odgovore “Ne vem” tudi v znak pro- testa zaradi večje potisnjenosti v zasebno sfero in slabšega dostopa v javno. Takšno stališče bi ženske lahko toliko bolj verjetno zavzele rav- no v obdobju volitev, ko je vloga javne sfere toliko bolj poudarjena. Pri analizi smo bili pozorni tudi na to, kaj se dogaja z razkorakom v stopnji opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami glede na spol. Razkorak med skupino z najvišjim in najnižjim družbenoe- konomskim položajem je bil navadno višji pri ženskah kot pri moških (glej Slika 5.7); to se je pokazalo tako za prvo, drugo kot tretje obdob- je. V četrtem obdobju volitev je bil izjema razkorak med družbenoe- konomskimi skupinami v času volitev pri ženskah, ko praktično sploh ne moremo govoriti o razkoraku v stopnji opredeljenosti. V petem obdobju pred volitvami je izjema razkorak v stopnji opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami pri moških, ko lahko opa- zimo največji razkorak v stopnji opredeljenosti med družbenoeko- nomskimi skupinami za moške. V šestem obdobju pred volitvami ni razlik v stopnji opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami pri moških in ženskah. V šestem obdobju volitev pa je bil razkorak bistveno večji pri moških kot pri ženskah. Z večjim razkorakom v stopnji izražanja mnenja med družbenoekonomskimi skupinami pri Razprava 105 ženskah kot pri moških se potrjuje teza Rapoporta (1981; 1982), da ženske potrebujejo višjo raven objektivnega znanja, da se dvigne tudi raven subjektivne kompetence, samozavesti za izražanje mnenja. Po- dobno kažejo tudi novejši podatki, ko so ženske s pridobitvijo nove- ga znanja napredovale tudi v samozavesti pri izražanju tega znanja (Fraile, 2014b). Vpeljava spola v analizo razkoraka v opredeljevanju nam je poka- zala ne samo, da se ženske manj opredeljujejo na politična mnenjska vprašanja, s čimer ne zavrnemo prve dodatne hipoteze, da se do političnih in aktualnih mnenjskih vprašanj bolj oprede- ljujejo moški kot ženske. V več opazovanih točkah se je pokazalo tudi, da je razkorak med skupino z družbenoekonomsko najvišjim položajem in skupino z družbenoekonomsko najnižjim položajem večji pri ženskah kot pri moških. Kot drugo dodatno neodvisno spremenljivko smo v analizo vpe- ljali tudi starostno skupino. Na podlagi predhodnih raziskav smo predpostavili, da se bodo mlajši opredeljevali bolj od starejših (Rapo- port, 1981; Delli Carpini in Keeter, 1996: 176; Fraile in Schuman, 2010: 11; Fraile, 2011: 174). To se je pokazalo tudi v naši analizi in je razvidno iz Slike 5.8. Najstarejša starostna skupina se je v povprečju opredeljevala manj kot preostale skupine. Druge tri starostne skupine (do 30 let, od 31 do 45 let in od 45 do 60 let) pa so dosegale višje povprečne vrednosti indeksa opredeljenosti, pri čemer nobena od teh treh ni izstopala v opredeljenosti v vseh časovnih točkah. Pokazalo se je, da se je razkorak v opredeljenosti med starostnimi skupinami tako pokazal med najstarejšo skupino in drugimi starostnimi skupinami, ne pa med vsemi starostnimi skupinami. Izjema je le šesto obdobje volitev, ko se je stopnja opredeljenosti tudi pri najstarejši skupini dvi- gnila toliko, da najstarejša skupina ni več najmanj opredeljena, med starostnimi skupinami pa ni bistvenih razlik. Raziskovalci političnega znanja so pokazali na kumulativno večanje znanja s starostjo (Delli Carpini in Keeter, 1996: 176), za primer opredeljenosti pri starej- ših pa lahko ugotovimo podobno kot za ženske, da bolj izstopajo iz javnega življenja, predvsem ko gre za politično participacijo v smi- slu opredeljevanja na aktualna politična vprašanja (Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990), oziroma kažejo nižjo stopnjo subjektiv- ne kompetence (Rapoport, 1981; Rapoport, 1982). Razlike v stopnji opredeljenosti med najstarejšimi in najmlajšimi so bile navadno večje ravno v času volitev. Razkorak v stopnji opredeljenosti med najsta- rejšimi in najmlajšimi je bil večji v času volitev kar v treh opazovanih 106 Izražanje političnih mnenj v anketah obdobjih: v prvem, tretjem in četrtem obdobju, za peto in šesto ob- dobje pa je opazen skoraj enak razkorak v stopnji opredeljenosti med najstarejšimi in najmlajšimi pred volitvami in v času volitev (glej Sliko 5.8). Neenakost v opredeljevanju se je glede na stopnjo izobrazbe in starost seštevala (manj so bili opredeljeni tisti, ki so bili hkrati starejši in slabše izobraženi). Razkorak v stopnji opredeljenosti med skupino z najnižjim in skupino z najvišjim družbenoekonomskim položajem pa je bil navadno večji pri starejših kot pri mlajših (glej Sliko 5.9). Podobno kot pri ženskah tudi pri starejših opazimo večjo potrebo po večanju objektivnega znanja za dvig samozavesti pri izražanju svoje- ga mnenja (Rapoport, 1981; Rapoport, 1982). na podlagi primerjave povprečnih vrednosti indeksa opredeljenosti tudi drugo dodatno hipotezo, s katero smo predpostavili, da se bodo do političnih in aktualnih mnenj- skih vprašanj bolj opredeljevali mlajši kot starejši, ne za- vrnemo. znova pa izpostavljamo, da se razlika v stopnji opredeljevanja kaže le med najstarejšo starostno skupino in preostalimi tremi skupinami. stekleni strop Koncept steklenega stropa sta na področje raziskovanja razkoraka v znanju vpeljala šele Ettema in Kline (1977), prvotni avtorji hipoteze Tichenor, Donohue in Olien pa niso predvideli obstoja steklenega stropa (Gaziano in Gaziano, 2009). Učinek steklenega stropa namreč predpostavlja razmere, ko informacijsko in komunikacijsko bogati ne morejo več pridobiti novih informacij. Pri tem informacijsko revni, navadno tisti z nižjim družbenoekonomskim položajem, nadoknadijo svoje znanje in dohitijo posameznike z družbenoekonomsko višjega položaja (Dervin, 2003: 22; Eveland in Scheufele, 2000: 225; Ettema in Kline, 1977; Viswanath in Finnegan, 1996: 190). Učinek stekle- nega stropa se je dodobra uveljavil v raziskavah razkoraka v znanju, pri čemer se avtorji raziskav razkoraka v znanju redno sprašujejo, ali je zmanjšanje razkoraka v znanju v njihovi analizi samo posle- dica steklenega stropa (na primer Salmon in drugi, 1996; Eveland in Scheufele, 2000; Rhine in drugi, 2001; Bonfadelli, 2002; Dervin, 2003; Le Heron in Sligo, 2005; Nadeau in drugi, 2008; Hindman, 2012), mi pa si zastavljamo vprašanje, ali lahko o steklenem stropu govorimo tudi pri opredeljevanju. Ettema in Kline predvidita več vrst steklenega stropa: artefaktni stekleni strop, ki je posledica merskega Razprava 107 instrumenta; uvedeni stekleni strop, ki je posledica omejenih infor- macij v sporočilu; resnični stekleni strop, ko informacijsko bogati v posameznem znanju pridobijo vse informacije, predpostavita pa tudi obstoj steklenega stropa občinstva, ko se informacijsko bogati zado- voljijo z informacijami, ki jih imajo na voljo, in ne iščejo več dodatnih informacij (Ettema in Kline, 1977: 197–199). V primeru razkoraka v opredeljevanju bi tako lahko govorili pred- vsem o prisotnosti artefaktnega steklenega stropa. Indeks, s katerim merimo opredeljenost, lahko ni dovolj senzibilen, da bi meril razlike v opredeljenosti. Distribucija vrednosti sestavljenega indeksa opre- deljenosti na politična mnenjska vprašanja nam je namreč razkrila, da se anketiranci, ki privolijo v anketni intervju, veliko opredeljujejo na anketna vprašanja (glej Slika 5.2). Po drugi strani pa nekatere tuje raziskave kažejo na dobršen delež anketirancev, ki nimajo izobliko- vanega mnenja do posameznih političnih tematik in so v tem smi- slu neopredeljeni (Campbell in drugi, 1960; Delli Carpini in Keeter, 1994). Zajetje večjega števila spremenljivk v sam sestavljeni indeks opredeljenosti bi lahko potencialno pomenilo tudi večjo diferencia- cijo tako med anketiranci kot med časovnimi točkami (predvsem ob- dobje volitev v primerjavi z obdobjem pred volitvami). Težko je sicer napo vedati, koliko spremenljivk bi morali zajeti v indeks, da bi prido- bili večjo diferenciacijo. V analizi smo uporabili osem spremenljivk, težava z asimetrično distribucijo odgovorov pa se je pokazala tudi v primeru zajetja trinajst spremenljivk v sestavljeni indeks ( Novak, 2013). Tako bi bilo treba razmisliti bolj v smeri uporabe težjih in laž- jih vprašanj za opredeljevanje. Raziskave političnega znanja so na- mreč že opozorile na razliko med težjimi in lažjimi vprašanji ( Kahlor in drugi, 2004: 9), pri čemer težja vprašanja v nasprotju z lažjimi pogosteje kažejo na razkorak v znanju med družbenoekonomskimi skupinami (Kleinnijenhuis, 1991). Prav tako so neodgovori pogostejši pri kognitivno zahtevnejših vprašanjih in vprašanjih z zahtevnejšo lestvico (Smith, 1982; Leigh in Martin, 1987). Vprašanja, ki smo jih mi uvrstili v indeks opredeljenosti, so bila precej splošne narave. Veljalo bi preveriti, kako se stopnja opredelje- nosti razlikuje glede na družbenoekonomski položaj, tudi ko vzame- mo opredeljenost do, na primer, posameznih konkretnih politik ali ko dodamo v anketni vprašalnik tudi kognitivno zahtevnejša vprašanja. Naša analiza je sicer potrdila, da se opredeljenost razlikuje glede na družbenoekonomski položaj, pa tudi glede na spol in starostno skupi- no. Bolj pa nas zanima, kaj se dogaja z opredeljenostjo v času volitev 108 Izražanje političnih mnenj v anketah v primerjavi s časom pred volitvami. V naši analizi so se anketiranci sicer manj opredeljevali v času volitev, ko imajo na voljo več infor- macij. Ne vemo pa, ali se morda opredeljenost poveča do vprašanj, ki merijo odnos in na primer stališče do posameznih politik, in ne le vprašanj, ki merijo splošen odnos do trenutnega političnega ozrač- ja, kot je ocena zaupanja v posamezne institucije ali zadovoljstvo z demokracijo. Prav tako bi bilo zanimivo videti, kako se anketiranci v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami opredeljujejo do težjih in bolj kompleksnih vprašanj. Nekatere raziskave kažejo tudi na to, da povečana informiranost vpliva na bolj intenzivno izražanje stališča (Kim in drugi, 2005). Namesto zgolj primerjave opredeljenih in neopredeljenih anketirancev bi morali morda primerjati anketi- rance tudi na podlagi intenzivnosti njihovih stališč. Poleg artefaktnega steklenega stropa lahko tudi pri razkoraku v opredeljenosti govorimo o resničnem steklenem stropu, ko so naj- bolj opredeljeni praktično opredeljeni do vseh vprašanj. Toda tudi tu, enako kot pri resničnem steklenem stropu, moramo biti pozorni na to, da opredeljenosti do nekega področja ne opredelimo preozko, ko imamo zopet opraviti z artefaktnim steklenim stropom (Ettema in Kline, 1977: 199). Težje pa v primeru razkoraka v znanju govorimo o uvedenem steklenem stropu in pa steklenem stropu občinstva. Pri razkoraku v opredeljevanju namreč ne govorimo o seznanjenosti z informacijami, oziroma o sprejemu teh informacij, kar meri razko- rak v znanju in, na to opozarjata slednja dva koncepta steklenega stropa, ko posameznik enostavno nima več dostopa do novih infor- macij in ko meni, da ima dovolj informacij. Opredeljenost se sicer povezuje s količino informacij, ki so posamezniku na voljo55, ne meri pa pridobljenih informacij. 55 Kot je opredelil že Rapoport (Rapoport, 1981: 35; Rapoport, 1982: 87), anke- tiranci ne odgovorijo na anketno vprašanje iz dveh razlogov, zaradi pomanjka- nja objektivne kompetence oziroma znanja in pomanjkanja subjektivne kom- petence oziroma samozavesti, ki pa je odvisna od objektivne kompetence. 109 7 sklePnI del kako razumeti razkorak v opredeljevanju Analiza javnomnenjskih podatkov v šestih obdobjih državnozborskih volitev ter vzporedno šestih obdobjih vladanja, zakonodajnih obdob- jih, je prinesla zanimive rezultate. Če so se raziskovalci razkoraka v političnem znanju soočali z visokim deležem neznanja med držav- ljani, kjer je imel graf distribucije odgovorov kazalnika političnega znanja obliko diamanta, z nizkim deležem tistih z dobrim političnim znanjem in nizkim deležem tistih z odsotnostjo političnega znanja ter prevladujočo večino s srednjim znanjem (Delli Carpini in Keeter, 1994; Delli Carpini in Keeter, 1996), smo se mi soočili z drugačnim stanjem. Naša distribucija indeksa opredeljenosti je pokazala, da se večina anketirancev opredeljuje do političnih mnenjskih vprašanj. Pripravljenost na izražanje mnenja je večja kot samo politično znanje (Almond in Verba, 1965: 59–61), prav tako opredeljevanje zahteva manjšo kognitivno sposobnost in samozavest (Rapoport, 1982: 88), obenem pa skuša anketiranec v anketnem položaju narediti dober vtis in se predstaviti kot kompetenten sogovornik z oddajo svojega glasu (Bishop v Uhan, 1998: 104). V želji, odgovoriti na anketno vprašanje in se hkrati izogniti odgovoru “Ne vem”, lahko anketiranci tudi izberejo srednjo modaliteto lestvice (Krosnick, 1991: 215–216; Van de Maat, 2014: 12), ki je pogosto izraz prikrite neopredeljenosti. Zato najbrž ni presenetljivo, da je imela distribucija opredeljenih od- govorov v našem primeru obliko narobe obrnjene piramide z visokim deležem povsem oziroma skoraj povsem opredeljenih anketirancev in zelo ozkim dnom s povsem ali skoraj povsem neopredeljenimi an- ketiranci (glej Slika 5.2). Anketiranci so tako večinoma pripravljeni 110 Izražanje političnih mnenj v anketah izraziti svoje stališče, oziroma se opredeliti. Pri sklepnem povzemanju rezultatov naše analize moramo tako imeti v mislih, da je razkorak v opredeljevanju med popolnoma in malo manj opredeljenimi, raz- korak v znanju pa med popolnoma nevednimi in tistimi z znanjem. Kljub temu da se stopnja opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja (razen četrtega opazovanega obdobja) ni zvečala v času volitev, pa se je stopnja opredeljenosti razlikovala med opazovanimi obdobji. Tako smo lahko v prvem, drugem in petem obdobju opazili višjo opredeljenost v času pred volitvami, obenem pa je bila oprede- ljenost višja v zadnjih treh opazovanih obdobjih, šestem, petem in če- trtem, v primerjavi s prvimi tremi obdobji. V nasprotju z našimi pri- čakovanji se je tako v večini opazovanih obdobij povprečna vrednost indeksa opredeljenosti v obdobju volitev zmanjšala, povečala pa se je skozi čas. Že več kot dvajsetletno obdobje slovenske samostojnosti in demokracije pa tudi že dalj trajajoče spremljanje javnega mnenja je tako imelo vpliv na razumevanje javnomnenjskih vprašanj ter razu- mevanje politike na način zaupanja v institucije, zadovoljstva z de- mokracijo ter opredeljenosti na političnem kontinuumu levo- desno (Linzer, 2011), in to je omogočilo zvečanje opredeljenosti skozi čas. Predpostavljena povečana stopnja opredeljenosti v času volitev se je po drugi strani izkazala za napačno. Razloge za nižjo opredeljenost prav v obdobju aktiviranega političnega ozračja in povečane količine razpoložljivih informacij pripisujemo velikemu številu strankarskih kandidatov na volitvah in presežka informacij, zato je težko izluščiti potrebne informacije v sporočilu strank, učinek informacij pa posta- ne negativen (Fraile, 2013), pa tudi enakim vsebinskim poudarkom strank v volilnih programih (Kustec Lipicer in drugi, 2011; Zajc in drugi, 2012) in, ne nazadnje, povečanemu številu konfliktnih infor- macij, zaradi katerih se volivci težje opredeljujejo (Zaller, 2003). Razlike v stopnji opredeljenosti pa se niso kazale samo med opazo- vanimi časovnimi točkami, temveč tudi glede na družbenoekonomski položaj. Kot bolj opredeljena se je pokazala skupina z najvišjim druž- benoekonomskim položajem, operacionalizirana s končano višjo ali visoko šolo ali več, kot manj opredeljena pa se je pokazala skupina z najnižjim družbenoekonomskim položajem, operacionalizirana s končano osnovno šolo ali manj. Pri tem pa je največji napredek v izražanju mnenja nastopil s končano poklicno šolo. Največja neena- kost v izražanju mnenja je bila tako opazna med skupino s končano osnovno šolo ali manj ter drugimi družbenoekonomskimi skupinami. Razlika v stopnji opredeljenosti med izobrazbenimi skupinami je bila Sklepni del 111 v globalnem smislu majhna (razlika v opredeljenosti za eno vpraša- nje ali manj), a sistematično statistično značilna. K temu je gotovo prispevala izrazito asimetrična distribucija odgovorov sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja. Tu se ne- dvomno ponuja vprašanje, ali smo z merskim instrumentom zadeli v stekleni strop in bi morali za zaznano večjo razliko v stopnji oprede- ljevanja uporabiti ne samo večje število vprašanj, temveč tudi težja in lažja vprašanja in poleg splošnih tudi bolj specifična vprašanja, vezana na opredeljevanje do posameznih politik. Poleg razkoraka v opredeljevanju med družbenoekonomskimi skupinami se je pokazal tudi razkorak v opredeljenosti glede na do- datni neodvisni spremenljivki spol in starost. Kot bolj opredeljeni so se tako pokazali moški v primerjavi z ženskami, kar kaže na razkorak v opredeljenosti glede na spol, s tem da je bil razkorak med spoloma večji v prvem in drugem obdobju kot v četrtem in petem. V šestem obdobju volitev pa se je razkorak celo obrnil. Z večanjem opredelje- nosti skozi čas se zdi, da se je zmanjševala neenakost v opredeljeno- sti med spoloma. Čas volitev pa je bolj vplival na izražanje mnenja pri ženskah kot pri moških. V primerjavi s časom pred volitvami se je stopnja opredeljenosti v času volitev navadno zmanjšala bolj pri ženskah kot pri moških, razen v četrtem in šestem obdobju, ko se je stopnja izražanja mnenja bolj povečala spet pri ženskah v primerjavi z moškimi. Večje deleže neodgovorov na politična mnenjska vpra- šanja pri ženskah v primerjavi z moškimi avtorice Ferligoj, Rener in Ule (1989; 1990) pojasnjujejo s protestnim izstopom žensk iz javnega življenja, kar bi lahko pojasnilo tudi zmanjšanje stopnje opredeljeno- sti pri ženskah ravno v času volitev, ko javna sfera od volivcev zahteva opredeljevanje in participacijo, obenem pa je bolj zaznana odrinje- nost žensk iz te sfere (Ferligoj in drugi, 1990). Manj se opredeljuje tudi najstarejša starostna skupina (skupina anketirancev, starih 61 let in več) v primerjavi z drugimi mlajšimi starostnimi skupinami. In tudi za to skupino je opazno zmanjšanje razkoraka v neopredelje- nosti skozi čas. V četrtem, petem in šestem obdobju se je razkorak v izražanju mnenja med najstarejšo in drugimi starostnimi skupinami zmanjšal predvsem zaradi večje opredeljenosti skupine anketirancev, starih 61 let in več. Čeprav raziskave razkoraka v znanju kažejo na kumulativno večanje znanja pri starejših (Delli Carpini in Keeter, 1996), pa naša raziskava kaže na upadanje pripravljenosti starejših za opredeljevanje, kar bi lahko podobno kot za ženske kazalo na iz- stop starejših iz javne sfere (Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 112 Izražanje političnih mnenj v anketah 1990). Tako pri ženskah kot pri starejših pa se je pokazala tudi ve- čja potreba po zvečanju objektivnega znanja za dvig samozavesti pri opredeljevanju na politična mnenjska vprašanja. Razlike v stopnji opredeljenosti med skupino z družbenoekonomsko najvišjim polo- žajem in skupino z družbenoekonomsko najnižjim položajem so bile namreč večje pri moških kot pri ženskah in pri najstarejši starostni skupini v primerjavi z najmanjšo. Z analizo smo želeli opozoriti tudi na vpliv razkoraka v opredelje- vanju na neenakost, ki se kaže kot posledica. Za najbolj neopredelje- no skupino se je izkazala ne samo skupina s končano osnovno šolo ali manj, temveč skupina žensk s končano osnovno šolo ali manj, starej- ših od 61 let. Ta skupina se kaže kot skupina z najnižjim družbenoe- konomskim položajem. In to je hkrati tudi skupina, ki je glede na ge- rontološke raziskave tista, pri kateri je največje tveganje za soočenje z revščino (Hlebec in drugi, 2010). Še bolj zaskrbljujoče je, da ta skupi- na ni manj opredeljena zgolj v zakonodajnem obdobju, temveč tudi v času volitev, ko lahko posameznik z oddajo informiranega glasu po načelu demokracije vpliva na oblikovanje politik ter potencialno na družbene spremembe in izboljša svoj družbenoekonomski položaj (Delli Carpini in Keeter, 1996; Tichenor in drugi, 1970). Neenakost je bilo tako v analizi nujno razumeti intersekcionalno (Hrženjak in Jalušič, 2011: 33), saj se ni pokazala le kot neenakost v stopnji izo- brazbe ali spola, temveč v interakciji stopnje izobrazbe, spola in sta- rostne skupine. Hkrati pa za zadnja opazovana obdobja lahko ugoto- vimo, da se je opredeljenost toliko povečala, da med demografskimi skupinami skoraj ni bilo več razlik. Za najbolj opredeljeno skupino se je po drugi strani pokazala skupina moških s končano višjo ali visoko šolo ali več, ki ne pripada najstarejši starostni skupini. Večinoma se je razkorak med družbenoekonomskimi skupinami v obdobju vladanja zmanjšal (v drugem, četrtem in petem obdobju)56, in to predvsem zaradi manjše opredeljenosti skupin z višjim druž- benoekonomskim položajem (drugo in peto opazovano obdobje), opredeljenost skupine z najnižjim družbenoekonomskim položajem pa se ni spremenila. V četrtem opazovanem obdobju se je razkorak zmanjšal, ker je skupina z najvišjim družbenoekonomskim položajem napredovala manj kot skupina z najnižjim družbenoekonomskim po- 56 V prvem opazovanem obdobju je bil razkorak v opredeljevanju med družbe- noekonomskimi skupinami sicer višji v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. V tretjem obdobju pa je razkorak v opredeljevanju med družbeno- ekonomskimi skupinami manjši in je le malenkost višji v času volitev. Sklepni del 113 ložajem. V šestem obdobju praktično ni bilo razlike med družbeno- ekonomskima skupinama v času pred volitvami v primerjavi s časom volitev. Mi smo v naši hipotezi sicer predpostavili, da se bo razkorak v opredeljevanju med skupino z nižjim družbenoekonomskim položa- jem v primerjavi s skupino z višjim družbenoekonomskim položajem povečal v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami. In čeprav so ugotovitve v nasprotju z našimi pričakovanji, se kaže večji vpliv kampanje na skupine z višjim družbenoekonomskim položajem. Če primerjamo zgolj razkorak v opredeljenosti med najbolj in najmanj opredeljeno skupino glede na stopnjo izobrazbe, spol in starost, lah- ko v več primerih opazimo večji razkorak v času volitev. Še vedno je torej razkorak v opredeljevanju in ga je treba obravnavati. Čeprav ob pregledu nezavrnjenih in zavrnjenih podhipotez ter dodatnih domnev kar nekaj hipotez nismo zavrgli, pa moramo za- vrniti generalno hipotezo. Pri tem je treba ovrednotiti zavrnitev te hipoteze, kaj pridobljeni rezultati dejansko pomenijo. Nedvomno je zmanjšanje opredeljenosti v času volitev problematično. Lahko pa tudi pomeni, da si volivci vzamejo čas za razmislek, preden oddajo svoj glas. Vprašanja, ki merijo aktualno politično ozračje, postanejo preveč splošna za anketirance, da bi ustrezno izrazila njihovo stališ- če. Ker je bilo povečanje neopredeljenosti opazno predvsem pri bolj izobraženih, je ta razlaga smiselna predvsem zanje. Smo pa obenem opazili tudi zmanjšanje razkoraka v opredeljevanju med družbeno- ekonomskimi skupinami skozi čas. Razkorak med skupinami je tako nižji v šestem, petem in četrtem opazovanem obdobju v primerjavi s prvim, drugim in tretjim opazovanim obdobjem. Kljub zmanjšanju razkoraka med družbenoekonomskimi skupinami glede na stopnjo izobrazbe se razkorak med najbolj in najmanj opredeljeno skupino skozi čas ni bistveno zmanjšal. Pri tem je treba poudariti, da je bila v četrtem in petem obdobju volitev ter v šestem obdobju pred voli- tvami najbolj opredeljena skupina tista s končano osnovno šolo ali manj. omejitve analize Nobena raziskava ni popolna, vsaka ima številne omejitve. Dobro je, da se teh omejitev zavedamo, ker nam dajejo priložnost za izboljšanje raziskovalnega dela tudi v prihodnosti. Omejitve temeljijo predvsem na omejenih razpoložljivih podatkih. Zavedati se moramo, da je ne glede na kakovost vzorčenja pri analizi opredeljenih anketirancev 114 Izražanje političnih mnenj v anketah v primerjavi z neopredeljenimi anketiranci problematično to, da je analiza opravljena zgolj na tistih, ki so privolili v anketo. Razlogi za nesodelovanje v anketi so lahko različni. Predpostavljamo pa, da nesodelovanje največkrat odklonijo ravno tisti, ki nimajo stališča, in tisti z bolj skrajnimi stališči (Kurdija in Štebe, 1997). Opredeljenost na populaciji bi bila tako najverjetneje nižja v primerjavi z visoko opredeljenostjo v naši analizi. In ko govorimo o visoki opredeljenosti anketirancev in pripravljenosti anketirancev na izražanje stališč, mo- ramo hkrati imeti v mislih, da smo del populacije iz analize izpustili, pa tudi, da sama opredeljenost ne ponuja informacije, koliko truda in premisleka so v odgovor vložili anketiranci. Zaradi asimetrične distribucije odvisne spremenljivke in visoke povprečne vrednosti sestavljenega indeksa na celotnem vzorcu (pov- prečna vrednost sestavljenega indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja je bila 6,99, kjer je bila maksimalna vrednost 8) bi v prihodnosti veljalo indeks opredeljenosti sestaviti iz večjega števila vprašanj. Tu moramo priznati, da smo indeks opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja želeli sestaviti iz 14 in celo več vpra- šanj. Ker smo si hkrati zadali tudi zelo ambiciozen cilj, da primerja- mo vsa obdobja volitev v državni zbor od leta 1996 skupaj z obdobji pred volitvami, se je pozneje izkazalo, da vsaka meritev kljub vsemu ne razpolaga z nekaterimi vprašanji, kot so na primer ocena dela in- stitucij (vlade, predsednika vlade, predsednika republike, državnega zbora, predsednika državnega zbora, parlamentarne opozicije). Po drugi strani analiza opredeljenosti, kjer je bil indeks opredeljenosti sestavljen iz trinajst javnomnenjskih političnih aktualnih vprašanj, enako kaže na problem asimetrične distribucije indeksa opredeljeno- sti (Novak, 2013). V prihodnje tako vsekakor ostaja potencial razis- kovanja stopnje opredeljenosti, razkoraka v stopnji opredeljenosti in vpliva družbenoekonomskega položaja na indeks opredeljenosti s kazalnikom, ki bo obsegal več vprašanj ter manj in bolj kompleksna in kognitivno zahtevna vprašanja, pa tudi splošna in specifična vpra- šanja, četudi bo opazovan v krajšem časovnem okviru. Celoten vzorec smo v analizi razdelili kar na 32 skupin, ker nas je zanimalo, kakšna bo povprečna vrednost indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja za vsako družbenoekonomsko skupino tudi glede na spol in starostno skupino. Pri tem smo vzorec zelo raz- drobili in posamezne skupine so štele le manjše število enot. Vseka- kor bi bilo za našo analizo lažje, če bi razpolagali z večjim vzorcem, pri čemer pa moramo poudariti, da je bil naš vzorec že tako dvakrat Sklepni del 115 večji od običajnega (razen za šesto obdobje volitev), saj smo v posa- mezni časovni točki upoštevali podatke dveh merjenj. Pri interpretaciji rezultatov pa moramo opozoriti tudi na mo- rebiten vpliv anketnega vprašalnika. Čeprav smo v analizi težili k uporabi enakih vprašanj v vseh časovnih točkah, tega nismo mogli vedno zagotoviti. Vprašanja tako niso bila vedno popolnoma enaka, so si pa bila kar najbolj podobna. V primerih, ko je vprašanje merilo zaupanje v politično institucijo, obenem pa tudi poimensko navajalo nosilca te institucije, so se ti v različnih časovnih točkah razlikova- li. Podobno v nekaterih časovnih točkah nosilec ni bil omenjen, v drugih pa je bil. Različen kontekst so lahko prispevala tudi različna aktualna vprašanja, ki so uvrščena v raziskavo Politbarometer glede na trenutno politično dogajanje. S stališča operacionalizacije je najočitnejša omejitev naše analize nedvomno neodvisna spremenljivka družbenoekonomskega položa- ja. Čeprav se stopnja izobrazbe povezuje s poklicem in višino dohod- ka, hkrati pa kaže tudi na samo kognitivno sposobnost anketiranca in njegovo predhodno znanje, bi bila analiza nedvomno bolj pre- pričljiva, če bi lahko kazalnik družbenoekonomskega položaja obli- kovali tudi na podlagi drugih spremenljivk (kot so višina dohodka, samo ocena družbenoekonomskega položaja …). Na žalost drugih takih podatkov nismo imeli na razpolago, obenem pa se zavedamo pomanjkljivosti drugih spremenljivk, kot so višina dohodka, kjer obi- čajno zaznamo višji delež manjkajočih vrednosti kot pri stopnji izo- brazbe. Pri samooceni družbenoekonomskega položaja pa analize kažejo na to, da se preveč različnih ljudi uvršča v srednji razred (Mal- nar, 1996). Druga pomembna omejitev naše analize pa je vpeljava neodvisnih dejavnikov v analizo, ki bi kazali na anketirančev interes in motivacijo za politična vprašanja. Celotna veja raziskav razkora- ka v znanju opozarja na vpliv interesa in motivacije na pridobljeno znanje (predvsem Ettema in Kline, 1977). Čeprav se zavedamo, da se interes pogosto povezuje tudi z znanjem, bi bilo kljub temu uporab- no preveriti tudi vpliv interesa na opredeljevanje. Tudi tu so nas od takšne namere odvrnili podatki, ki smo jih imeli na razpolago. Razis- kava Politbarometer periodično ne spremlja interesa anketirancev za politična vprašanja. S prejšnjim odstavkom smo odprli še eno pomembno tematiko. Vsa naša pozornost pri tej analizi je bila namenjena spremembi raz- koraka v opredeljenosti v času pred volitvami in v času volitev. Naša spoznanja pa bi bila pomembno obogatena, če bi lahko primerjali 116 Izražanje političnih mnenj v anketah tudi razkorak v zanimanju za politična vprašanja. Interes za politi- ko se je predvsem v raziskovanju razkoraka v znanju uporabljal kot neodvisna spremenljivka, ki pomembno pojasnjuje napredovanje v političnem znanju (utemeljitelja Ettema in Kline, 1977), manj pa so se te raziskave lotile sprememb v sami stopnji zanimanja za politična vprašanja v času volitev ter v času pred volitvami. Čeprav se je opre- deljenost na politična mnenjska vprašanja v naši raziskavi praviloma zmanjšala, bi bilo zanimivo preveriti, kaj se je s politično aktivacijo in povečanjem medijskih sporočil o volilnih kandidatih in njihovih programih v času volitev zgodilo z zanimanjem za vprašanja tudi glede na družbenoekonomski položaj. V analizi smo se sicer posvetili predvsem problematiki razkoraka med družbenoekonomskimi skupinami, a nam je uporaba dodatnih neodvisnih spremenljivk nedvomno pokazala, da je razkorak v opre- deljevanju tudi med spoloma in se v obdobju aktiviranega politične- ga ozračja navadno celo povečuje. S stališča položaja žensk in nee- nakosti med spoloma je to zagotovo pomembna ugotovitev, ki kliče po nadaljnjem raziskovanju tudi na tem področju. Različni avtorji so že opozorili, da je neenakost v opredeljenosti med spoloma posle- dica procesa politične socializacije in političnega učenja (Rapoport, 1981; Rapoport, 1985; Delli Carpini in Keeter, 1996; Mondak in Anderson, 2004; Ferrin in drugi, 2012) ter neenakega položaja žensk in potisnjenosti žensk, predvsem zaradi dvojne obremenjenosti, v za- sebno sfero (Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990; Ferrin in drugi, 2012). Vprašanje, ki ostaja brez odgovora, pa je, kaj se zgodi v obdobju politične aktiviranosti, ko bi od državljanov pričakovali višjo stopnjo opredeljenosti, zanimanje za politične tematike in participa- cijo, z neopredeljenostjo žensk, ki se v razmerju do moških kaže v še večji neenakosti. Poleg neenakosti v izražanju mnenja med spoloma bi veljalo podrobneje preučiti tudi razkorak v opredeljenosti med sta- rostnimi skupinami. Naša analiza je razkrila, da je bila povprečna vrednost sestavljene- ga indeksa opredeljenosti na politična mnenjska vprašanja v različnih obdobjih različna. Tako smo opazili trend večjega opredeljevanja v četrtem, petem in šestem opazovanem obdobju kakor v prvem, dru- gem in tretjem obdobju. Razlike pa so bile med vsemi obdobji. Tu bi veljalo razmisliti o morebitnih kontekstualnih dejavnikih in vplivu trenutnih dogodkov (ne le volitev) na stopnjo opredeljenosti. Nujno bi bilo torej poznati širše sistemsko kontekstualno ozadje posameznih volitev in opazovanih časovnih točk. Smiselno bi bilo vpeljati tudi Sklepni del 117 značilnosti kampanje posameznega obdobja, kot so tedaj aktualne družbene, ekonomske in politične razmere, dejavnik odmevnosti in lastnosti poteka predvolilnih kampanj in pomena konkretnega vo- lilnega obdobja ter, ne nazadnje, oddaljenost opazovanih meritev od samega dneva volitev. Mogoče je, da je vpliv kampanje veliko bolj kratkotrajen in podatki, ki so bili zbrani najbližje času volitev, še vedno niso pod dovolj velikim vplivom volilne kampanje. Zdi se, da smo s to analizo odprli več vprašanj, kot pa nam je uspelo najti odgovorov. To je bolj uspeh kot neuspeh. Področje raz- koraka v opredeljenosti oziroma izražanju mnenja nam tako pušča številne možnosti za nadaljnje raziskovanje. Izvirni prispevek monografije Glavni namen monografije in s tem njen prispevek k znanosti je bil dopolniti raziskave razkoraka v znanju z raziskavami razkoraka v izražanju mnenja oziroma razkoraka v opredeljevanju. Razkorak v izražanju mnenja, kot smo že omenili, zajema razlike v tem, ali anketiranec na anketno vprašanje izbere vsebinski odgovor, oziroma se odgovoru izogne in izbere odgovor “Ne vem” ali na vprašanje ne odgovori. Obsežen pregled literature s področja razkoraka v znanju nam je razkril, da se je področje raziskovanja od ubeseditve hipoteze razkoraka v znanju (Tichenor in drugi, 1970) hitro razvijalo in je deležno vedno novih raziskav in analiz (Gaziano, 1983; Viswanath in drugi, 1991; Gaziano, 1995; Gaziano in Gaziano, 1996; Gaziano, 1997; Hwang in Jeong, 2009; Gaziano, 2010). Kljub vsemu pa se je področje raziskovanja širilo predvsem na različne vsebinske tema- tike, ki jih je preučevalo (od področja varovanja zdravja, lokalnih tematik, do političnega znanja …); na raziskovanje okoliščin, v ka- terih se razkorak v znanju veča ali manjša; na področje teoretskega pojasnjevanja razkoraka v znanju ter vpliva različnih medijev na razkorak v znanju. Seveda so se ta področja med seboj v posame- znem prispevku k znanosti tudi prepletala. Glede na to, da razko- rak v znanju prispeva k razumevanju celotne družbe (Viswanath in Finnegan, 1996: 218), je hkrati področje raziskovanja ostalo precej omejeno in se je le delno širilo na področje raziskovanja razkoraka v prepričanju ( Hindman, 2009; Hindman, 2012) in mnenjskega raz- koraka (Schreiber, 1978; Tichenor in drugi, 1980), še manj pa na področje razkoraka v vedenju in razkoraka v vrednotah (Gaziano in Gaziano, 1996). 118 Izražanje političnih mnenj v anketah Tako menimo, da nam je uspelo s to analizo pomembno prispe- vati k znanosti, ko smo med seboj povezali dve področji raziskovanja, področje raziskovanja razkoraka v znanju in področje raziskovanja neodgovorov. Z povezovanjem obeh področij smo pokazali, da četudi opredeljevanje oziroma izražanje mnenja zahteva manj truda kakor izražanje znanja in lahko razlikujemo samo med popolnoma opre- deljenimi in dobro opredeljenimi, so v opredeljevanju razlike tako v času kot glede na to, ali opazujemo zakonodajno obdobje ali volitve, pa tudi glede na družbenoekonomski položaj. Za politični sistem de- mokracije, ki naj bi temeljil na informiranem volivcu (Delli Carpini in Keeter, 1996), je pomembno, da se ta volivec tudi politično od- loča, opredeljuje, predvsem pa, da ima izoblikovano trdno mnenje. V nasprotju z raziskavami, ki kažejo na povečano stopnjo znanja v času volilne kampanje (na primer Holbrook, 1999; Holbrook, 2002; Holbrook, 2006), se ta model ni potrdil za opredeljevanje v primeru Slovenije, kjer je bila stopnja opredeljenosti v času volilne kampanje manjša kot v času pred volitvami. S to ugotovitvijo smo odprli po- membno nišo nadaljnjega raziskovanja vpliva volilne kampanje na naš prostor. Raziskava je tudi pokazala, da pri opredeljevanju prihaja do razlik glede na družbenoekonomski položaj in glede na starost, spol in stopnjo izobrazbe. Neodgovori so se tako spet pokazali kot učinkovita mera družbenoekonomskega položaja (Ferligoj in drugi, 1989; Ferligoj in drugi, 1990). Pri tem pa se moramo zavedati, da so bile razlike v stopnji opredeljenosti med družbenoekonomskimi skupinami majhne. Naša analiza se je od večine raziskav razkoraka v političnem znanju razlikovala tudi v tem, da smo raziskovanje razkoraka v iz- ražanju mnenja opravili v odnosu do državnozborskih volitev, in ne predsedniških. Za večstrankarske sisteme velja predpostavka, da bo posamezna stranka ponudila več informacij z namenom, da se diferencira od konkurenčnih političnih kandidatov (McCann in Lawson, 2006: 14). Poleg tega je na vpliv političnega kontekstualne- ga dejavnika na razkorak v znanju opozorila tudi primerjava stop- nje političnega znanja med članicami EU (Fraile, 2013a). Analize volilnih programov za Slovenijo sicer kažejo, da se med seboj ne razlikujejo bistveno (Kustec Lipicer in drugi, 2011; Zajc in drugi, 2012), to pa lahko dodatno pojasnjuje manjšo stopnjo opredelje- vanja v času volilne kampanje v primerjavi s časom pred volitvami in bolj kaže na potencialno konfliktna sporočila v obdobju kam- panje. Obenem se potrjuje ugotovitev Frailove (2013), da sistemi z Sklepni del 119 večjim številom strankarskih kandidatov na volitvah pomenijo že presežek informacij, ko volivcem v omejenem časovnem obdobju ne uspe pridobiti najpotrebnejših informacij, ne za dvig politične- ga znanja (Fraile, 2013: 133) in, kot kaže, tudi ne za dvig stopnje opredeljenosti. Analizo razkoraka v opredeljevanju smo postavili tudi v demo- kratičen kontekst. Raziskave razkoraka v znanju so bile večinoma opravljene na primeru uveljavljenih demokracij. Eno od izjem pred- stavlja analiza, ki sta jo opravila McCann in Lawson (2006) na pri- meru držav v tranziciji (Mehiko, Rusijo in Brazilijo). Fraile (2013) je po drugi strani opozorila, da kontekstualni dejavniki posameznih držav, kot je med drugim tudi politični kontekst, pojasnjujejo stop- njo pridobljenega političnega znanja. Slovenija tako s svojo kratko demokratično tradicijo v raziskovanje opredeljenosti vnaša kontekst demokratizacije. Čeprav se opredeljenost anketirancev na politična mnenjska vprašanja ni pokazala v času volitev v primerjavi s časom pred volitvami, smo opazili povečanje opredeljenosti v četrtem, pe- tem in šestem opazovanem obdobju v primerjavi s prvim, drugim in tretjim obdobjem. Zdi se, da so se z daljšo demokratično tradicijo tudi volivci pripravljeni bolj opredeljevati. Podobno se je skozi daljše časovno obdobje povečala tudi opredeljenost na vprašanje orientaci- je oziroma politične preference levo-desno (Novak, 2014). Razume- vanje politike v dihotomnem razmerju levo-desno se namreč vzpo- stavi šele z daljšim obdobjem demokracije (Linzer, 2011: 9). Ne nazadnje nam preučevanje vpliva družbenoekonomskih ka- zalcev in drugih demografskih kazalcev na delež neodgovorov v raz- ličnih časovnih točkah in obdobjih ponuja dodatne dragocene infor- macije, ki nam omogočajo boljše razumevanje anketnega vedenja. Izvirni prispevek pričujoče monografije je tako gotovo tudi aplikacija spoznanj v izboljšanje anketnega raziskovanja, kakovost anketnih podatkov in prispevek k razumevanju in interpretaciji dobljenih jav- nomnenjskih podatkov. Glede na to, da so delni manjkajoči odgovori iz anketne analize pogosto izpuščeni, s čimer predpostavljamo, da so neodgovori naključno razporejeni, analiza sistematično opozarja na izgubljene informacije, do katerih pride ob takem ravnanju z manj- kajočimi odgovori. Monografija pomembno prispeva tudi k področju razumevanja in uporabe javnomnenjskih podatkov pri oblikovanju javnih politik. Če nameravajo odločevalci slediti javnomnenjskim podatkom pri oblikovanju politik, je pomembno, da se zavedajo, kdo so tisti, ki se 120 Izražanje političnih mnenj v anketah opredeljujejo. Sprejemanje mnenj na podlagi opredeljenih dodatno diskriminira neopredeljene in utrjuje ter ustvarja nove neenakosti (Delli Carpini in Keeter, 1994: 21; Althaus, 2003: 311). 121 seznam virov in literature Almond, Gabriel A. (1960): The American People and Foreign Policy. New York: Frederick A. Praeger. Almond, Gabriel A. in Sydney Verba (1965): The Civic Culture. Political Attitudes and Democracy in Five Nations. Boston, Toronto: Little, Brown and Company. Althaus, Scott L. (2003): Collective Preferences in Democratic Politics. Cambridge: Cambridge University Press. Atkeson, Lonna Rae (2003): Not All Cues are Created Equal: The Conditional Impact of Female Candidates on Political Engagement. The Journal of Politics 65 (4): 1040–1061. Atkeson, Lonna Rae in Robert B. Rapoport (2003): The More Things Change the More They Stay the Same: Examining Gender Differences in Political Attitude Expression, 1952–2000. Public Opinion Quarterly 67 (4): 495–521. Banwart, Christine Mary (2007): Gender and Young Voters in 2004: The Influence of Perceived Knowledge and Interest. American Behavioral Scientist 50 (9): 1152–1168. Bishop, George F., Robert W. Oldendick, Alfred J. Tuchfarber in Stephen Earl Bennett (1980): Pseudo-opinions on Public Affairs. Public Opinion Quarterly 44 (2): 198–209. Bogart, Leo (1967): No Opinion, Don’t Know, and Maybe No Answer. Public Opinion Quarterly 31 (3): 331–345. Boh, Tomaž (2001): Samopredstavitve strank in medstrankarska soočenja kot orodje političnega prepričevanja. Teorija in praksa 38 (5): 832–847. 122 Izražanje političnih mnenj v anketah Bonfadelli, Heinz (2002): The Internet and Knowledge Gap: A Theoretical and Empirical Investigation. European Journal of Communication 17 (1): 65–84. Campbell, Angus, Philip E. Converse, Warren E. Miller in Donald E. Stokes (1960): The American Voter. Chicago, London: The University of Chicago Press. Canache, Damarys, Jeffery J. Mondak in Mitchell A. Seligson (2001): Meaning and Measurement in Cross-national Research on Satisfaction with Democracy. Public Opinion Quarterly 65 (4): 506–528. Center za raziskovanje javnega mnenja. Dostopno preko http:// www.cjm.si/, 14. 1. 2014. Chew, Fiona in Sushma Palmer (1994): Interest, the Knowledge Gap, and Television Programming. Journal of Broadcasting & Electronic Media 38 (3): 271–287. Citrin, Jack in Christopher Muste (1999): Trust in Government. V John P. Robinson, Phillip R. Shaver in Lawrence S. (ur.), Wrightsman Measures of Political Attitudes, 465–532. San Diego: Academic Press. Clarke, Peter in Eric Fredin (1978): Newspapers, Television and Political Reasoning. Public Opinion Quarterly 42 (2): 143–160. Converse, Jean M. (1976): Predicting No Opinion in the Polls. Public Opinion Quarterly 40 (4): 515–530. Converse, Philip E. (1962): Information Flow and the Stability of Partisan Attitudes. Public Opinion Quarterly 26 (4): 578–599. Delli Carpini, Michael X. (2000): In Search of the Informed Citizen: What Americans Know About Politics and Why it Matters. The Communication Review 4 (1): 129–164. Delli Carpini, Michael X. in Scott Keeter (1991): Stability and Change in the U.S. Public’s Knowledge of Politics. Public Opinion Quarterly 55 (4): 583–612. Delli Carpini, Michael X. in Scott Keeter (1993): Measuring Political Knowledge: Putting First Things First. American Journal of Political Science 37 (4): 1179–1206. Delli Carpini, Michael X. in Scott Keeter (1994): The Public’s Knowledge of Politics. V J. David Kennamer (ur.), Public Opinion, the Press, and Public Policy, 19–40. Westport, CT: Praeger. Seznam virov in literature 123 Delli Carpini, Michael X. in Scott Keeter (1996): What Americans Know about Politics and Why It Matters. New Haven: Yale University Press. Dervin, Brenda (2003): Communication Gaps and Inequities: Moving Towards a Reconceptualization. V Brenda Dervin, L. Foreman Wernet in E. Lauterbach (ur.), Sense-Making Methodology reader: Selected writings of Brenda Dervin, 17–46. Cresskill, NJ: Hampton Press. Deželan, Tomaž in Maja Sever (2009): Citizen Comprehension of the Left-right Ideological Continuum in Central and Eastern European post-communist countries. Akta Fakulty filozofické Západočeské univerzity v Pizni 3: 15–35. Dolan, Kathleen (2011): Do Women and Men Know Different Things? Measuring Gender Differences in Political knowledge. The Journal of Politics 73 (1): 97–107. Donohue, George A., Phillip J. Tichenor in Clarice N. Olien (1975): Mass Media and the Knowledge Gap: A Hypothesis Reconsidered. Communication Research 2 (1): 3–23. Dostopno preko http://www.docin.com/p-250283527.html, 8. 2. 2013. Državna volilna komisija (2013): Zgodovina volitev. Dostopno preko http://www.dvk-rs.si/, 26. 8. 2013. Državna volilna komisija (2015): Volitve v Evropski parlament – leto 2014. Dostopno preko http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv- evropski-parlament/volitve-v-evropski-parlament-2014, 14. 11. 2015. Ettema, James S. in F.G. Kline (1977): Deficits, Differences and Ceilings: Contingent Conditions for Understanding the Knowledge Gap. Communication Research 4 (2): 179–202. Ettema, James S., James W. Brown in Russell V. Luepker (1983): Knowledge Gap Effects in a Health Information Campaign. Public Opinion Quarterly 47 (4): 516–527. European Commission Public Opinion. Dostopno preko http:// ec.europa.eu/public_opinion/index_en.htm, 14. 1. 2014. Eveland, William P., Jr. in Dietrm A. Scheufele (2000): Connecting News Use with Gaps in Knowledge and Participation. Political Communication 17 (3): 215–237. 124 Izražanje političnih mnenj v anketah Eveland, William P., Jr. in Myiah Hutchens Hively (2009): Political Discussion Frequency, Network Size, and ‘Heterogeneity’ of Discussion as Predictors of Political Knowledge and Participation. Journal of Communication 59 (2): 205–224. Faulkenberry, David G. in Robert Mason (1978): Characteristics of Nonopinion and No Opinion Response Groups. Public Opinion Quarterly 42 (4): 533–543. Ferber, Robert (1956): The Effect of Respondent Ignorance on Survey Results. Journal of the American Statistical Association 51 (276): 576–586. Ferber, Robert (1966): Item Nonresponse in a Consumer Survey. Public Opinion Quarterly 30 (3): 399–415. Ferligoj, Anuška, Mirjana Ule in Tanja Rener (1989): “Ne vem” – učinkovita mera družbeno-ekonomskega položaja ženk. Metodološki zvezki 5: 129–147. Ferligoj, Anuška, Mirjana Ule in Tanja Rener (1990): Ženska, zasebno, politično ali “Ne vem, sem neodločena”. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Ferrin, Monica, Marta Fraile in Gema García-Albacete (2015): The Gender Gap in Political Knowledge: Is it All About Guessing? An Experimental Approach. International Journal of Public Opinion Research, doi: 10.1093/ijpor/edv042, 18. 12. 2015. Ferrin, Monica, Marta Fraile in Martiño Rubal (2012): Young and Gapped? Differences in Political Knowledge Between Girls and Boys in Europe. Referat, predstavljen na zaključni konferenci ELECDEM, Advancing Electoral Research v Firencah, 28.–30. 6. 2012. Fink Hafner, Danica, Matej Knep in Meta Novak (2015): The Slovenian Greens: From Early Success to Long-Term Failure. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Fraile, Marta (2011): Widening or Reducing the Knowledge Gap? Testing the Media Effects on Political Knowledge in Spain (2004– 2006). International Journal of Press/Politics 16 (2): 163–184. Fraile, Marta (2013): Do Information-rich Contexts Reduce Knowledge Inequalities? The Contextual Determinants of Political Knowledge in Europe. Acta Politica 48 (2): 119–143. Seznam virov in literature 125 Fraile, Marta (2014a): Do Women Know Less About Politics Than Men? The Gender Gap in Political Knowledge in Europe. Social Politics, doi: 10.1093/sp/jxu006, 17. 2. 2014. Fraile, Marta (2014b): Does Deliberation Contribute to Decreasing the Gender Gap Knowledge? Dostopno preko https://www. academia.edu/6073735/Does_deliberation_contribute_to_ decreasing_the_gender_gap_in_knowledge, 8. 3. 2014. Fraile, Marta in Robert Schuman (2010): A Comparative Study of Political Knowledge in the 2009 European Elections. Referat, predstavljen na zaključni konferenci PIREDEU v Bruslju, 18.–20. 11. 2010. Francis, Joe D. in Lawrence Busch (1975): What We Now Know About “I Don’t Knows”. Public Opinion Quarterly 39 (2): 207– 218. Gandy, Oscar H. in Mohamed El Waylly (1985): The Knowledge of Foreign Affairs: The Palestinian-Israeli Conflict. Journalism Quarterly 62 (4): 777–783. Garramone, Gina M. (1983): TV News and Adolescent Political Socialization. V Robert N. Bostrom (ur.), Communication Yearbook 7, 651–669. Beverly Hills, CA: Sage. Gaziano, Cecilie (1983): The Knowledge Gap: An Analytical Review of Media Effects. Communication Research 1 (4): 447–486. Gaziano, Cecilie (1984): Neighborhood Newspapers, Citizen Groups and Public Affairs Knowledge Gaps. Journalism Quarterly 61 (3): 556–566, 599. Gaziano, Cecilie (1995): A Twenty-Five-Year Review of Knowledge Gap Research. Referat, predstavljen na Annual Conference of the American Association for Public Opinion Research v Forth Lauderdale, Florida, 21. 5. 1995. Gaziano, Cecilie (1997): Forecast 2000: Widening Knowledge Gaps. Journalism and Mass Communication Quarterly 74 (2): 237–264. Gaziano, Cecilie (2010): Notes on “Revisiting the Knowledge Gap Hypothesis: A Meta-analysis of Thirty-five Years of Research”. Journalism and Mass Communication Quarterly 87 (3/4): 615– 632. Gaziano, Cecilie (2014): Components of the Belief Gap: Ideology and Education. Sage Open 4 (1): 1–18. 126 Izražanje političnih mnenj v anketah Gaziano, Cecilie in Alice M. Horowitz (2001): Knowledge Gap on Cervical, Colorectal Cancer Exists Among U.S. Women. Newspaper Research Journal 22 (1): 12–27. Gaziano, Cecilie in Emanuel Gaziano (1996): Theories and Methods in Knowledge Gap Research Since 1970. V M. B. Salwen in D. W. Stacks (ur.), An Integrated Approach to Communication Theory and Research, 127–138. Mahwah, NY: Lawrence Erlbaum. Gaziano, Cecilie in Emanuel Gaziano (2009): Theories and Methods in Knowledge Gap Research. V Don W. Stacks in Michael Salwen (ur.), An Integrated Approach to Communication Theory and Research, 122–136. New York: Taylor & Francis. Gaziano, Cecilie in Joann O’Leary (1998): Childbirth and Infant Development Knowledge Gaps in Interpersonal Settings. Journal of Health Communication 3 (1): 29–51. Genova, B. K. L. in Bradley S. Greenberg (1979): Interests in News and the Knowledge Gap. Public Opinion Quarterly 43 (1): 79–91. Gergen, Kenneth J. in Kurt W. Back (1966): Communication in the Interview and the Disengaged Respondent. Public Opinion Quarterly 30 (3): 365–398. Glenn, Norval D. (1969): Aging, Disengagement, and Opinionation. Public Opinion Quarterly 33 (1): 17–33. Godin, Benoit (2008): The Knowledge Economy: Fritz Machlup’s Construction of a Synthetic Concept. Project on the History and Sociology of S&T Statistics, Working Paper No.37. Dostopno preko http://www.csiic.ca/PDF/Godin_37.pdf, 24. 10. 2012. Grabe, Elizabeth Maria, Narine Yegiyan in Rasha Kamhawi (2008): Experimental Evidence of the Knowledge Gap: Message Arousal, Motivation, and Time Delay. Human Communication Research 34 (4): 550–571. Grad, Anton, Ružena Škerlj in Nada Vitorovic (1967): Angleško- slovenski slovar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Griffin, Robert J. (1990): Energy in the Eighties: Education, Communication, and the Knowledge Gap. Journalism Quarterly 67 (3): 554–566. Haček, Miro (2013): (Dis)trust into the Rule of Law in Slovenia. Political Preferences 4: 9–23. Seznam virov in literature 127 Hindman, Douglas Blanks (2009): Mass Media Flow and Differential Distribution of Politically Disputed Beliefs: The Belief Gap Hypothesis. Journalism and Mass Communication Quarterly 86 (4): 790–808. Hindman, Douglas Blanks (2012): Knowledge Gaps, Belief Gaps, and Public Opinion about Health Care Reforms. Journalism & Mass Comunication Quarterly, 20. avgust. Dostopno preko http://jmq.sagepub.com/content/ early/2012/08/09/1077699012456021, 2. 7. 2013. Hlebec, Valentina, Matic Kavčič, Maša Filipovič Hrast, Andreja Vezovnik in Martina Trbanc (2010): Samo da bo denar in zdravje: življenje starih in revnih ljudi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Holbrook, Thomas M. (1999): Political Learning from Presidential Debates. Political Behavior 21 (1): 67–89. Holbrook, Thomas M. (2002): Presidential Campaigns and the Knowledge Gap. Political Communication 19: 437–54. Holbrook, Thomas M. (2006): Cognitive Style and Political Learning in the 2000 U.S. Presidential Campaign. Political Research Quarterly 59 (3): 343–352. Horstmann, Reinhold (1991): Knowledge Gaps Revisited: Secondary Analyses from Germany. European Journal of Communication 6 (1): 77–93. Hrženjak, Majda in Vlasta Jalušič (2011): Vrata niso baš odprta (treba da jih gurneš, pa da se otvaraju): Perspektiva v reševanju kompleksnih neenakosti. Ljubljana: Mirovni inštitut. Hwang, Yoori in Se-Hoon Jeong (2009): Revisiting the Knowledge Gap Hypothesis: A Meta- Analysis of Thirty-five Years of Research. Journalism and Mass Communication Quarterly 86 (3): 513–532. Hyman, Herbert H. in Paul B. Sheatsley (1947): Some Reasons Why Information Campaigns Fail. Public Opinion Quarterly 11 (3): 413–423. Imbrasaite, Jurate (2011): Citizenship Typology in Lithuania: Traditional Active or Postmodern Citizenship? Social Sciences 2 (72): 44–57. 128 Izražanje političnih mnenj v anketah Jeffres, Leo W., David Atkin in Hanlong Fu (2011): Knowledge and the Knowledge Gap: Time to Reconceptualize the ‘Content’. The Open Communication Journal 5: 30–37. Judd, Charles M., Jon A. Krosnick in Michael A. Milburn (1981): Political Involvement and Attitude Structure in the General Public. American Sociological Review 46 (1): 660–669. Kahlor, Leeann, Sharon Dunwoody in Robert J. Griffin (2004): Predicting Knowledge Complexity in the Wake of an Environmental Risk. Science Communication 26 (1): 5–30. Kim, Sei-Hill (2008): Testing the Knowledge Gap Hypothesis in South Korea: Traditional News Media, the Internet, and Political Learning. International Journal of Public Opinion Research 20 (2): 193–210. Kim, Sei-Hill, Dietram A. Scheufele in James Shanahan (2005): Who Cares About the Issues? Issue Voting and the Role of News Media During the 2000 U.S. Presidential Election. Journal of Communication 55 (1): 103–121. Kleinnijenhuis, Jan (1991): Newspaper Complexity and the Knowledge Gap. European Journal of Communication 6 (4), 499–522. Komac, Daša (1993): Angleško-slovenski in slovensko-angleški moderni slovar. Ljubljana: Cankarjeva založba. Košmelj, Blaženka, Franc Arh, Alojzija Doberšek Urbanc, Anuška Ferligoj in Matjaž Omladič (2002): Statistični terminološki slovar. Razširjena izdaja z dodanim slovarjem ustreznikov v angleščini. Ljubljana: Statistično društvo Slovenije, Študentska založba. Kropivnik, Samo (1998): Slovenski volivci v geografskem, družbenem in ideološkem prostoru. Analiza vsebine v letih 1990 in 1992. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Kropivnik, Samo (2001): Vsebina ideološkega kontinuuma levo- desno v Sloveniji v preteklem desetletju. V Danica Fink Hafner in Miro Haček (ur.), Demokratični prehodi II., 138–170. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Kropivnik, Samo (2010): Slovenski volivci na volitvah v Evropski parlament 2009. V Simona Kustec Lipicer (ur.), Politične vsebine in volilna kampanja, 27–49. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Seznam virov in literature 129 Krosnick, Jon A. (1991): Response Strategies for Coping with the Cognitive Demands of Attitude Measures in Surveys. Applied Cognitive Psychology 5 (3): 213–236. Krosnick, Jon A. in Michael A. Milburn (1990): Psychological Determinants of Political Opinionation. Social Cognition 8 (1): 49–72. Kurdija, Slavko in Janez Štebe (1997): Oblikovanje vzorčnih uteži za telefonsko anketo Politbarometer. Dostopno preko http://www. adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi0310/povezana-gradiva/, 16. 9. 2013. Kurdija, Slavko in Niko Toš (2012): Politbarometer 10/11, Slovenija: oktober 2011. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi1110/, 17. 9. 2013. Kurdija, Slavko in Niko Toš (2013a): Politbarometer 01/13, Slovenija: januar 2013. Datoteka podatkov.Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi1301/, 30. 12. 2015. Kurdija, Slavko in Niko Toš (2013b): Politbarometer 06/13, Slovenija: junij 2013. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi1306/, 30. 12. 2015. Kurdija, Slavko in Niko Toš (2014): Politbarometer PB06/14, Slovenija: junij 2014. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi1406/, 30. 12. 2015. Kurdija, Slavko in skupina (2011): Opredeljevanje do strank – pred volitvami 2011. Dostopno preko http://www.cjm.si/sites/cjm.si/ files/file/raziskava_pb/Povzetek-eksp-meritev%2010-11.pdf, 1. 2. 2012. Kurdija, Slavko in skupina (2013): Politbarometer 01/12, Slovenija: januar 2012. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi1201/, 21. 1. 2014. 130 Izražanje političnih mnenj v anketah Kustec Lipicer, Simona (2007): Volilna kampanja na lokalni ravni: poskus konceptualno-metodološke opredelitve na primeru Slovenije. Lex localis 5 (1): 105–122. Kustec Lipicer, Simona, Samo Kropivnik, Tomaž Deželan in Alem Maksuti (2011): Volilni programi in stališča. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Kwak, Nojin (1999): Revisiting the Knowledge Gap Hypothesis: Education, Motivation, and Media Use. Communication Research 26 (4): 385–413. Lavrič, Miran, Sergej Flere, Marina Tavčar Krajnc, Rudi Klanjšek, Bojan Musil, Andrej Naterer, Andrej Kirbiš, Marko Divjak in Petra Lešek (2011): Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji. Maribor: Aristej. Le Heron, Judy in Frank Sligo (2005): Acquisition of Simple and Complex Knowledge: A Knowledge Gap Perspective. Educational Technology & Society 8 (2): 190–202. Lee, Chul Joo (2009): The Role of Internet Engagement in the Health-Knowledge Gap. Journal of Broadcasting & Electronic Media 53 (3): 365–382. Leigh, James H. in Claude R. Martin (1987): “Don’t Know” Item Nonresponse in a Telephone Survey: Effects of Question Form and Respondent Characteristics. Journal of Marketing Research 24 (4): 418–424. Lemert, James B. (1993): Do Televised Presidential Debates Help Inform Voters? Journal of Broadcasting and Electronic media 37 (1): 83–94. Linzer, Drew A. (2011): The Left-Right Ideological Spectrum in Global Mass Opinion. Dostopno preko http://userwww.service. emory.edu/~dlinzer/Linzer-leftright.pdf, 21. 6. 2012. Liu, Yung-I in William P. Eveland (2005): Education, Need for Cognition, and Campaign Interest as Moderators of News Effects on Political Knowledge: An Analysis of the Knowledge Gap. Journalism and Mass Communication Quarterly 82 (4): 910–929. Lupia, Arthur in Mathew D. McCubbins (2003): The Democratic Dilemma. Can Citizens Learn What They Need To Know? Cambridge: Cambridge University Press. Malnar, Brina (1996): Zaznava družbene neenakosti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Seznam virov in literature 131 Mastin, Teresa (1998): Employees’ Understanding of Employer- sponsored Retirement Plans: A Knowledge Gap Perspective. Public Relations Review 24 (4): 521–534. McCann, James A. in Chappell Lawson (2006): Presidential Campaigns and the Knowledge Gap in Three Transitional Democracies. Political Research Quarterly 59 (1): 13–22. McLeod, Douglas M. in Elizabeth M. Perse (1994): Direct and Indirect Effects of Socioeconomic Status on Public Affairs Knowledge. Journalism Quarterly 71 (2): 433–442. Miyo, Yuko (1983): Knowledge Gap Hypothesis and Media Dependency. V R. N. Bostrom (ur.), Communication Yearbook 7, 626–650. Beverly Hills, CA: Sage. Mondak, Jeffery J. in Mary R. Anderson (2004): The Knowledge Gap: A Reexamination of Gender-Based Differences in Political Knowledge. The Journal of Politics 66 (2): 492–512. Moore, David W. (1987): Political Campaigns and the Knowledge- Gap Hypothesis. Public Opinion Quarterly 51(2): 186–200. Nadeau, Richard, Neil Nevitte, Elisabeth Gidengil in André Blais (2008): Elections Campaigns as Information Campaigns: Who Learns What and Does it Matter? Political Communication 25 (3): 229–248. Novak, Meta (2009): Social and Economic Position of Women and Non-responses in Questionnaires. Referat, predstavljen na 9. mednarodni konferenci International Postgraduate Conference v Londonu, 18.–20. 2. 2009. Novak, Meta (2013): Razkorak v opredeljevanju na anketna vprašanja. Družboslovne razprave 29 (74): 67–87. Novak, Meta (2014): Sprememba političnega vedenja v obdobju volilne kampanje. Družboslovne razprave 30 (75): 29–47. Pearson, Larry (1993): Desert Storm and the Tundra Telegraph: Information Diffusion in a Media-Poor Environment. V Bradley S. Greenberg in Walter Gantz (ur.), Desert Storm and the Mass Media, 182–196. Cresskill, New Jersey: Hampton Press. Peterson, Robert A. in Roger A. Kerin (1981): The Quality of Self- Report Data: Review and Synthesis. V Ben M. Enis in Kenneth J. Roering (ur.), Review of Marketing, 5–20. Chicago: American Marketing Association. 132 Izražanje političnih mnenj v anketah Rapoport, Ronald B. (1979): What They Don’t Know Can Hurt You. American Journal of Political Science 23 (4): 805–815. Rapoport, Ronald B. (1981): The Sex Gap in Political Persuading: Where the “Structuring Principle” Works. American Journal of Political Science 25 (1): 32–48. Rapoport, Ronald B. (1982): Sex Differences in Attitude Expression: A Generational Explanation. Public Opinion Quaterly 46 (1): 86–96. Rapoport, Ronald B. (1985): Like Mother, Like Daughter: Intergenerational Transmission of DK Response Rates. Public Opinion Quaterly 49 (2): 198–208. Reese, Stephen D. in Mark M. Miller. (1981): Political Attitude Holding and Structure. The Effects of Newspaper and Television News. Communication Research 8 (2): 167–188. Rhine, Staci L., Stephen Earl Bennett in Richard S. Flickinger (2001): Gaps in Americans’ Knowledge About the Bosnian Civil War. American Politics Research 29 (6): 592–607. Rucinski, Dianne (2004): Community Boundedness, Personal Relevance, and the Knowledge Gap. Communication Research 31 (4): 472–495. Salmon, Charles T., Karen Wooten, Eileen Gentry, Galen E. Cole in Fred Kroger (1996): AIDS Knowledge Gaps: Results from the First Decade of Epidemic and Implications for Future Public Information Efforts. Journal of Health Communication 1 (2): 141–155. Schreiber, E. M. (1978): Education and Change in American Opinions on a Woman for President. Public Opinion Quarterly 42 (2): 171–182. Schuman, Howard in Stanley Presser (1996): Questions and Answers in Attitude Surveys. Experimets on Question Form, Wording, and Context. Thousand Oaks, London, New Delhi: Sage Publications. Sicinski, Andrzej (1970): “Don’t Know Answers” in Cross-national Surveys. Public Opinion Quarterly 34 (1): 126–129. Sigelman, Lee (1981): Question-Order Effects on Presidential Popularity. Public Opinion Quarterly 45 (2): 199–207. Slater, Michael D., Andrew F. Hayes, Jason B. Reineke, Marilee A. Long in Erwin P. Bettinghaus (2009): Newspaper Coverage Seznam virov in literature 133 of Cancer Prevention: Multilevel Evidence for Knowledge Gap Effects. Journal of Communication 59 (3): 514–530. Dostopno preko http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/ PMC2819282/, 25. 1. 2012. Smith, Tom W. (1982): Educated Don’t Knows: An Analysis of the Relationship Between Education and Item Nonresponse. Political Methodology 8 (3): 47–57. Star, Shirley in Helen M. Hughes (1950): Reports of an Educational Campaign: The Cincinnati Plan for the United Nations. American Journal of Sociology 55 (4): 389–369. Statistični urad Republike Slovenije (2013): Volitve. Dostopno preko http://www.stat.si/tema_splosno_volitve.asp, 26. 8. 2013. Stillman, Jane G., George M. Guthrie in Selwyn W. Becker (1960): Determinants of Political Party Preference. The Journal of Social Psychology 51 (1): 165–171. Svetlik, Ivan (1986): Izobraževanje in družbenoekonomski položaj. Družboslovne razprave 3 (4): 27–44. Tichenor, Phillip J., George A. Donohue in Clarice N. Olien (1970): Mass Media Flow and Differential Growth in Knowledge. Public Opinion Quarterly 34 (2): 159–170. Tichenor, Phillip J., George A. Donohue in Clarice N. Olien (1980): Community Conflict and the Press. Beverly Hills: Sage Publications. Tichenor, Phillip J., Jane M. Rodenkirchen, Clarice N. Olien in George A. Donohue (1973): Community Issues, Conflict, and Public Affairs Knowledge. V Peter Clarke (ur.), New Models for Mass Communication Research, 45–79. Beverly Hills, CA: Sage Publications. Toš, Niko (2005): Zaupanje v institucije sistema. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Dostopno preko http://www.cjm.si/ sites/cjm.si/files/File/e-dokumenti/Zaupanje_v_institucije_SJM. pdf, 19. 10. 2012. Toš, Niko in skupina (2000): Politbarometer 9/00, Slovenija: september 2000. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi0009/, 17. 9. 2013. 134 Izražanje političnih mnenj v anketah Toš, Niko in skupina (2001a): Politbarometer, 1996 – julij 2000: Kumulativna datoteka. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi_99/, 17. 9. 2013. Toš, Niko in skupina (2001b): Politbarometer 12/00, Slovenija: December 2000. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi0012/, 17. 9. 2013. Toš, Niko in skupina (2008a): Politbarometer 9/03, Slovenija: september 2003. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi0309/, 17. 9. 2013. Toš, Niko in skupina (2008b): Politbarometer 10/03, Slovenija: oktober 2003. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi0310/, 17. 9. 2013. Toš, Niko in skupina (2008c): Politbarometer 8/04, Slovenija: avgust 2004. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi0408/, 17. 9. 2013. Toš, Niko in skupina (2008d): Politbarometer 10/04, Slovenija: oktober 2004. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi0410/, 17. 9. 2013. Toš, Niko in skupina (2009a): Politbarometer 9/05, Slovenija: september 2005. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi0509/, 17. 9. 2013. Toš, Niko in skupina (2009b): Politbarometer 10/05, Slovenija: oktober 2005. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center Seznam virov in literature 135 za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi0510/, 17. september 2013. Toš, Niko in skupina (2009c): Politbarometer 6/08, Slovenija: junij 2008. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi0806/, 17. 9. 2013. Toš, Niko in skupina (2009d): Politbarometer 12/08, Slovenija: december 2008. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi0812/, 17. 9. 2013. Toš, Niko in skupina (2011a): Politbarometer 11/09, Slovenija: november 2009. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi0911/, 17. 9. 2013. Toš, Niko in skupina (2011b): Politbarometer 01/10, Slovenija: januar 2010. Datoteka podatkov. Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana: Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno preko http:// www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/pbsi1001/, 17. 9. 2013. Twain, Mark (1961): Življenje na Misisipiju. Ljubljana: Mladinska knjiga. Uhan, Samo (1998): Prava in neprava mnenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Van de Maat, Jannine (2014): Don’t Know or Don’t Care? A Survey Experiment into the Presence and Strength of Opinions about Political Issues. Referat, predstavljen na ECPR Joint Sessions of Workshops v Salamanci, 10.–15. april 2014. Dostopno preko http://www.ecpr.eu/Events/PaperList.aspx?EventID=12&Sectio nID=120&PanelID=1268, 24. 4. 2014. Verba, Sidney, Nancy Burns in Kay Lehman Schlozman (1997): Knowing and Caring about Politics: Gender and Political Engagement. The Journal of Politics 59 (4): 1051–1072. Viswanath, Kasisomayajula, Gerald M. Kosicki, Eric S. Fredin in Eunkyug Park (2000): Local Community Ties, Community- 136 Izražanje političnih mnenj v anketah Boundedness, and Local Public Affairs Knowledge Gap. Communication Research 27 (1): 27–50. Viswanath, Kasisomayajula, John R. Finnegan Jr., Peter J. Hannan in Russell V. Luepker (1991): Health and Knowledge Gap. American Behavioral Scientist 34 (6): 712–726. Viswanath, Kasisomayajula in John R. Finnegan, Jr. (1996): The Knowledge Gap Hypothesis Twenty-Five Years Later. V Brant R. Burleson (ur.), Communication Yearbook 19, 187–227. Thousand Oaks CA: Sage. Viswanath, Kasisomayajula, Nancy Breen, Helen Meissner, Richard P. Moser, Bradford Hesse, Whitney Randolph Steele in William Rakowski (2006): Cancer Knowledge and Disparities in the Information Age. Journal of Health Communication 11(1): 1–27. Wanta, Wayne in William R. Elliott (1995): Did the ‘Magic’ Work? Knowledge of HIV/ AIDS and The Knowledge Gap Hypothesis. Journalism and Mass Communication Quarterly 72 (2): 312–321. Weenig, Mieneke W.H. in Cees J.H. Midden (1997): Mass-Media Information Campaigns and Knowledge-Gap Effects. Journal of Applied Social Psychology 27 (11): 945–958. Weisberg, Herbert F. (1999): Political Partisanship. V John P. Robinson, Phillip R. Shaver in Lawrence S. Wrightsman (ur.), Measures of Political Attitudes, 681–736. San Diego: Academic Press. Yows, Suzanne R., Charles T. Salmon, Robert P. Hawkins in Richard R. Love (1991): Motivational and Structural Factors in Predicting Different Kinds of Cancer Knowledge. American Behavioral Scientist 34 (6): 727–741. Zajc, Drago, Samo Kropivnik in Simona Kustec Lipicer (2012): Od volilnih programov do koalicijskih pogodb. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Zaller, John (1990): Political Awereness, Elite Opinion Leadership, and the Mass Survey Response. Social Cognition 8 (1): 125–153. Zaller, John (2003): The Nature and Origins of Mass Opinion. Cambridge: Cambridge University Press. Zaller, John in Stanley Feldman (1992): A Simple Theory of the Survey Response: Answering Questions versus Revealing Seznam virov in literature 137 Preferences. American Journal of Political Science 36 (3): 579– 616. Zumbach, David (2010): Knowledge Gaps in Times of the Internet: Evidence from Switzerland. 23. december. Dostopno preko http://ssrn.com/abstract=1816326, 15. 7. 2013. 138 Izražanje političnih mnenj v anketah 139 Priloge Priloga 1: Seznam vprašanj, uporabljenih za oblikovanje sestavljene- ga indeksa odvisne spremenljivke opredeljenosti na anket- na vprašanja 1. Vprašanje zadovoljstva z demokracijo: Q1) ČE OCENJUJETE NA SPLOŠNO, ALI BI REKLI, DA STE ZA- DOVOLJNI Z RAZVOJEM DEMOKRACIJE V SLOVENIJI, ALI NE? 1 zadovoljen 2 ni zadovoljen 3 ne vem, b.o. 2. Nedeljsko vprašanje, za katero stranko bi volili, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo in bi se udeležili volitev57: W) DENIMO, DA BI BILE NASLEDNJO NEDELJO VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR. ALI BI VI ŠLI ALI NE BI ŠLI NA VOLITVE? 57 Upoštevali bomo le tiste, ki se nameravajo udeležiti volitev. Pri tistih, ki se voli- tev ne nameravajo udeležiti, je namreč težko razlikovati med tistimi, ki so poli- tično opredeljeni, a se volitev ne udeležujejo, ker med strankami ne najdejo ustrezne izbire, in tistimi, ki imajo slabše znanje in se želijo vprašanju o stran- kah izogniti. 140 Izražanje političnih mnenj v anketah W2) IN ZA KATERO STRANKO BI VOLILI?58, 59, 60 Anketar: ne beri strank!!! 0 ne vem, b.o. 9 drugo 3. Vprašanje opredelitve levo-desno glede na politična stališča: LD) MNOGI LJUDJE RAZMIŠLJAJO O POLITIČNIH STALIŠČIH KOT O ‘LEVIH’ ALI ‘DESNIH’. RADI BI IZVEDELI, ALI BI SE VI SAMI UVRSTILI PREJ LEVO ALI PREJ DESNO? 1 prej levo 2 v sredino 3 prej desno 4 b.o. 58 Ker smo na tem mestu želeli podati le splošno obliko vprašanja, ne navajamo vseh možnih odgovorov/strank. Stranke, imenovane v odgovorih, se razlikujejo med obdobji. 59 Nedeljsko vprašanje oktobra 2011 se zaradi bližine državnozborskih volitev ni nanašalo na naslednjo nedeljo, temveč na bližajoče se volitve. Predpostavljamo pa, da sama sprememba oblike vprašanja ni bistveno vplivala na opredeljene in neopredeljene odgovore. Čeprav bi za našo analizo zaradi metodološke pri- merljivosti raje uporabili enaka vprašanja, to v tem primeru ni bilo mogoče. 60 Nedeljsko vrpašanje junija 2014 je že ponudilo nabor strank, med katerimi je anketiranec izbral stranko, za katero bo najverjetneje volil (Kurdija in Toš, 2014). Formulacija vprašanja se je tako glasila: Verjetno veste, da bodo čez slab mesec – 13. julija, predčasne volitve poslancev v državni zbor. Navedli vam bomo 11 strank, za katere velja, da bodo nastopile na teh volitvah. To so (anke- tar, preberi seznam!!!)… in katero od navedenih strank boste najverjetneje voli- li? Takšna formulacija vprašanja je gotovo manj primerna za našo analizo. A na žalost nismo imeli na voljo drugih meritev za zadnje volitve v državni zbor. Odločili smo se, da kljub temu opravimo analizo tudi na podatkih za javno mnenje v zadnjem obdobju in ostanemo previdnejši pri interpretaciji. Priloge 141 4. Vprašanje zaupanja v vlado: I1) SEDAJ VAM BOMO NAVEDLI NEKAJ USTANOV IN NJIHO- VIH NOSILCEV, VI PA POVEJTE, KOLIKO JIM ZAUPATE. OCE- NITE Z LESTVICO OD 1 DO 5, PRI ČEMER 1 POMENI, DA TEJ USTANOVI NIČ NE ZAUPATE, 5 PA, DA JI ZAUPATE POPOLNO- MA. KAKO TOREJ ZAUPATE…: VLADI V CELOTI? 1 najmanj zaupa 2 . 3 nekaj vmes 4 . 5 najbolj zaupa 6 ne vem/ ne pozna/b.o. 5. Vprašanje zaupanja v predsednika vlade: I2) PREDSEDNIKU VLADE?61 1 najmanj zaupa 2 . 3 nekaj vmes 4 . 5 najbolj zaupa 6 ne vem/ ne pozna/b.o. 6. Vprašanje zaupanja v državni zbor: I3) DRŽAVNEMU ZBORU? 1 najmanj zaupa 2 . 3 nekaj vmes 4 . 5 najbolj zaupa 6 ne vem/ ne pozna/b.o. 61 Pri nekaterih meritvah vprašanje navaja tudi ime predsednika vlade. 142 Izražanje političnih mnenj v anketah 7. Vprašanje zaupanja v predsednika republike: I4) PREDSEDNIKU REPUBLIKE?62 1 najmanj zaupa 2 . 3 nekaj vmes 4 . 5 najbolj zaupa 6 ne vem/ ne pozna/b.o. 8. Vprašanje zaupanja v politične stranke: I5) POLITIČNIM STRANKAM? 1 najmanj zaupa 2 . 3 nekaj vmes 4 . 5 najbolj zaupa 6 ne vem/ ne pozna/b.o. Vir: Toš in skupina, 2000; 2001a; 2001b; 2008a; 2008b; 2008c; 2008d; 2009a; 2009b; 2009c; 2009d; 2011a; 2011b; Kurdija in Toš, 2012; 2013a; 2013b; 2014; Kurdija in skupina, 2013. 62 Pri nekaterih meritvah vprašanje navaja tudi ime predsednika republike. Priloge 143 Priloga 2: Volilna udeležba volilna udeležba (%) volilna udeležba (%) volilna udeležba (%) volilna udeležba (%) LETO na parlamentarnih na predsedniških na lokalnih na volitvah v evropski volitvah volitvah volitvah parlament 1992 85,8 85,8 1994 61,1 1996 73,7 1997 68,29 1998 1. krog – 58,27 2. krog – 51,64 2000 70,1 2002 1. krog – 72,07 72,1 (vzporedno s 2. krog – 65,39 predsedniškimi volitvami) 2004 60,6 28,35 2006 1. krog – 58,2 2. krog – 53,16 2007 1. krog – 57,67 2. krog – 58,46 2008 63,1 2009 28,33 2010 1. krog – 50,98 2. krog – 48,81 2011 65,6 2012 1. krog – 48,41 2. krog – 42,1 2013 2014 51,73 1. krog – 45,22 2. krog – 43,62 24,55 Vir: Statistični urad Republike Slovenije (2013b), Državna volilna komisija (2013, 2015). 144 Izražanje političnih mnenj v anketah 145 stvarno in imensko kazalo A Busch, L. 2, 42, 100, 125 aktivirano politično ozračje 41, 60, 88, 90, 98, 110, 116 C Almond, G.A. 5, 33, 37, 42, 100, Campbell, A. 15, 20, 29, 42, 100, 109, 121 107, 122 Althaus, S.L. 14, 120, 121 Canache, D. 27, 122 Anderson, M. R. 32, 33, 72, 90, Chew, F. 22, 122 116, 131 Citrin, J. 27, 122 anketa xi, xiii, 2, 3, 13, 15, 17, 43, Clarke, P. 7, 122, 133 114, 129 Cole, G. E. 132 anketiranec 1, 10, 11, 13, 15, 25, Converse, P. 3, 20, 42, 100, 122 26, 28, 29, 100, 109, 115, 117, 140 D anketna situacija 20 Delli Carpini M. X. 1, 3, 5, 13, Arh, F. 128 14, 25, 29, 32, 34–36, 72, 75, Atkeson, L. R. 2, 33, 41, 72, 121 100, 102, 105, 107, 109, 111, Atkin, D. 128 112, 116, 118, 120, 122, 123 demokracija 3, 4, 7, 26, 27, 36, B 38, 41, 60, 108, 110, 112, Back, K. W. 126 118, 119, 139 Banwart, C. M. 32, 33, 72, 121 Dervin, B. 106, 123 Becker, S. W. 133 Deželan, T. 27, 123, 130 Bennett, S. E. 32, 121, 132 Divjak, M. 130 Bettinghaus, E. P. 132 Doberšek Urbanc, A. 128 Bishop, G. F. 11, 42, 90, 100, 109, Dolan, K. 32, 33, 72, 123 121 Donohue, G. A. 1, 8, 18, 22, 29, Blais, A. 131 30, 106, 123, 133 Bogart, L. 41, 121 družba znanja 7 Boh, T. 7, 121 družbena struktura 2 Bonfadelli, H. 9, 106, 122 družbeni spol 16, 17, 23, 26, 31, Breen, N. 136 33, 41, 72–74, 75, 79–82, 84, Brown, J. W. 121, 123 86, 88–93, 95, 97, 98, 103– Burns, N. 135 105, 107, 111–114, 118 146 Izražanje političnih mnenj v anketah družbenoekonomski položaj xi, G xiii, 2, 3, 4, 8, 9, 10, 14, 15, Gandy, O. H. 100, 125 16, 17, 18, 19, 22, 23, 25, Garramone, G. M. 11, 125 29, 30, 31, 32, 41, 42, 45, 46, Gaziano, C. 1, 2, 8, 9, 14, 18, 19, 47, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 22, 25, 29, 31, 70, 106, 117, 56, 57, 58, 60, 62, 63, 64, 65, 125, 126 66, 68, 69, 71, 74, 79–82, 84, Gaziano, E. 2, 8, 9, 10, 14, 106, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 95, 97, 117, 126 100, 101, 104, 106, 107, 110, Genova, B. K. L. 22, 31, 126 112, 114, 115, 116, 118, 133 Gentry, E. 132 Dunwoody, S. 128 Gergen, K. J. 33, 42, 72, 75, 126 Gidengil, E. 131 E Glenn, N. D. 33, 42, 72, 75, 126 Elliott, W. R. 22, 31, 136 Godin, B. 7, 126 Ettema, J. S 8, 14, 22, 87, 94, 106, Grabe, E. M. 30, 126 108, 115, 116, 123 Grad, A. 1, 7, 126 Eveland, W. P. 3, 17, 18, 19, 21, Greenberg, B. S. 22, 31, 126, 131 22, 31, 32, 72, 98, 106, 123, Griffin, R. J. 22, 30, 126, 128 124, 130 Guthrie, G. M. 133 F H Faulkenberry, D. G. 42, 124 Haček, M. 27, 38, 41, 60, 126, Feldman, S. 136 128 Ferber, R. 2, 4, 10, 27, 33, 41, 72, Hannan, P. J. 136 75, 100, 124 Hawkins, R. P. 136 Ferligoj, A. 2, 4, 10, 25, 31, 32, Hayes, A. F. 132 33, 72, 75, 90, 94, 103, 105, Hesse, B. 136 111, 116, 118, 124, 128 Hindman, D. B. 3, 9, 14, 30, 106, Ferrin, M. 32, 72, 90, 116, 124 117, 127 Filipovič Hrast, M. 127 hipoteza razkoraka v znanju 2, 4, Finnegan, J. R. 2, 26, 106, 117, 8, 30, 101 136 Hively, M. H. 3, 124 Flere, S. 130 Hlebec, V. 94, 112, 127 Flickinger, R. S. 32, 132 Holbrook, T. M. 3, 21, 25, 29, 31, Fraile, M. 3, 4, 13, 21, 31, 32, 41, 98, 99, 100, 118, 127 33, 72, 75, 99, 100, 103, 105, Horstmann, R. 21, 22, 31, 127 110, 118, 119, 124, 125 Hrženjak, M. 16, 31, 79, 112, 127 Francis, J. D 2, 10, 33, 41, 42, Hughes, H. M. 2, 133 100, 125, 126 Hwang, Y. 2, 9, 19, 31, 117, 127 Fredin, E. S 7, 122, 135 Hyman, H. H. 2, 127 Fu, H. 128 Stvarno in imensko kazalo 147 I Kavčič, M. 127 ideološki politični kontinuum Keeter, S. 1, 3, 5, 14, 25, 29, 32, levo-desno 27, 110, 128 34, 35, 36, 72, 75, 100, 102, Imbrasaite, J. 36, 127 105, 107, 109, 111, 112, 116, individualna raven 25 118, 120, 122, 123 informacije 2, 3, 4, 7, 8, 10, 14, Kerin, R. A. 20, 131 15, 17, 18, 20, 21, 23, 29, 32, Kim, S. 3, 22, 28, 31, 108, 128 33, 41, 58, 97, 98, 99, 100, Kirbiš, A. 130 101, 102, 104, 106, 108, 110, Klanjšek, R. 130 114, 118, 119 Kleinnijenhuis, J. 107, 128 informacijska doba 7 Kline, F. G. 8, 14, 87, 94, 106, informacijsko bogati 107 108, 115, 116, 123 informacijsko revni 106 kognitivna sposobnost 8, 30, 109, intersekcionalno 16, 31, 79, 112 115 izpostavljenost 20 kognitivne veščine 29 izražanje političnega mnenja xi, Komac, D. 7, 128 xiii kompetentni sogovornik 11 konfliktna teorija 8 J Kosicki, G. M. 135 Jalušič, V. 16, 31, 79, 112, 127 Košmelj, B. 10, 128 javno mnenje 4, 14, 17, 24, 27, Krašovec, A. xiii 30, 66, 110, 122, 129, 133, kriza 134, 135, 140 gospodarska kriza 60 javnomnenjska politična vprašanja politična kriza 60, 102 3, 10 Kroger, F. 132 Jeffres, L. W. 8, 128 Kropivnik, S. 20, 21, 27, 30, 60, Jeong, S. 2, 9, 19, 31, 117, 127 128, 130, 136 Judd, C. M. 42, 100, 128 Krosnick, J. A. 1, 20, 33, 42, 72, 98, 100, 102, 109, 128, 129 K Kurdija, S. 17, 60, 61, 64, 65, 66, Kahlor, L. 22, 29, 107, 128 88, 90, 114, 129, 142 Kamhawi, R. 126 Kustec Lipicer, S. 20, 21, 99, 110, kampanja 2, 4, 7, 8, 9, 10, 15, 118, 128, 130, 136 17, 21, 23, 24, 31, 32, 35, 41, Kwak, N. 19, 20, 21, 22, 31, 98, 90, 97, 98, 99, 100, 102, 103, 130 113, 117, 118, 130 informacijska kampanja 2, 7, 8 L izobraževalna kampanja 7 Lavrič, M. 30, 130 volilna kampanja 4, 7, 14, 17, Lawson, C. 4, 21, 22, 30, 100, 20, 23, 24, 41, 98, 117, 118, 118, 119, 131 128, 131 Lee, C. J. 22, 31, 130, 132 148 Izražanje političnih mnenj v anketah Leigh, J. H. 107, 130 Moser, R. P. 136 Lemert, J. B. 3, 19, 21, 22, 26, 29, motivacija 8, 14, 18, 115 41, 98, 100, 130 Musil, B. 130 Lešek, P. 130 Muste, C. 27, 122 Linzer, D. A. 110, 119, 130 Liu, Y. 19, 21, 22, 31, 32, 72, 98, N 130 Nadeau, R. 41, 106, 131 Long, M. A. 124, 132 naključno razporejen 2, 10, 119 Luepker, R. V. 123, 136 Naterer, A. 130 Lupia, A. 3, 130 neenakost 1, 2, 3, 9, 14, 16, 31, 72, 79, 103, 110, 111, 112, M 116, 120, 127, 130 Machlup, F. 126 neenakost v opredeljevanju Malnar, B. xiii, 30, 115, 130 103 mankajoči odgovori 10, 119 neodgovor 1, 2, 3, 10, 17, 20, 24, Martin, S. J. 107, 130 25, 27, 28, 30, 32, 33, 72, Mason, W. M. 42, 100, 124 107, 111, 118, 119 Mastin, T. 22, 29, 131 delni neodgovor 27 McCann, J. A. 4, 21, 22, 30, 100, neopredeljenost 68, 107 118, 119, 131 Nevitte, N. 131 McLeod, D. M. 30, 131 Novak, M. xiii, 24, 33, 42, 60, Meissner, H. 136 72, 75, 88, 98, 101, 103, 107, merjenje 24, 27 114, 119, 124, 131 Midden, C. J. H. 31, 136 Milburn, M. A. 1, 20, 33, 42, 72, O 98, 100, 102, 128, 129 objektivna kompetenca 11, 108 Miller, M. M. 42, 100, 122, 132 oblikovanje odgovora 1 Miyo, Y. 24, 29, 30, 131 odgovarjanje 10 mnenjska vprašanja 11, 13, 15, odgovor 17, 18, 20, 23, 26, 28, 31, 33, “Ne vem’’ 1, 10, 13, 15, 27, 28, 35, 36, 38, 39, 40, 42, 43, 33, 75, 76, 81, 87, 94, 103, 44–52, 53, 54, 55, 57, 58, 59, 108, 109, 117, 124 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, srednja modaliteta ‘’Niti-niti’’ 69, 70, 72, 73, 75, 76, 77, 78, 109 79, 81, 83, 85, 87, 90, 93, 95, Oldendick, R. W. 121 98, 100, 101, 103, 105, 107, Olien, C. N. 1, 8, 18, 106, 123, 110, 111, 114, 116, 119 133 množični mediji 7 Omladič, M. 128 model močne demokracije 35, 36 opredeljenost 1, 4, 16, 17, 23, 26, Mondak, J. J. 32, 33, 72, 90, 116, 27, 28, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 122, 131 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, Stvarno in imensko kazalo 149 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, razkorak v opredeljevanju 1, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 11, 67, 71, 90, 94, 101, 103, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 109, 110, 112, 113, 116 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, razkorak v političnem znanju 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 3, 21, 32 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 98, razkorak v prepričanju 10, 117 99, 100, 102,–108, 109, 110, razkorak v vedenju 2, 10 111, 112, 113, 114, 115, 116, razkorak v vrednotah 2, 10, 117, 118, 119, 139 117 opredeljevanje 4, 10 razkorak v znanju 5, 8, 9, 13, 19, 26, 31, 32, 34, 101, 107, P 108, 110, 117, 118 Palmer, S. 22, 122 Reese, S. D. 42, 100, 132 Park, E. 135 Reineke, J. B. 132 Pearson, L. 19, 131 Rener, T. 104, 111, 124 Perse, E. M. 30, 131 Rhine, S. L. 19, 32, 100, 106, Peterson, R. A. 20, 131 132 Politbarometer 13, 17, 23, 24, 25, Robinson, J. P. 122, 136 26, 28, 31, 65, 115, 129, 133, Rodenkirchen, J. M. 133 134, 135 Rubal, M. 124 politična participacija 11, 13, 37, Rucinski, D. 29, 132 105 politični sistem 11, 118 S politično mnenje 41, 100 Salmon, C. T. 106, 132, 136 politično znanje 3, 14, 24, 29, 32, Scheufele, D. A. 3, 17, 18, 19, 21, 36, 98, 109 22, 31, 98, 106, 123, 128 pragmatični model 35, 36 Schreiber, E. M. 117, 132 Presser, S. 132 Schuman, H. 42, 100, 132 Schuman, R. 4, 21, 32, 72, 75, R 105, 125 Rakowski, W. 136 Seligson, M. A. 122 Rapoport, R. B. 1, 2, 3, 10, 11, Sever, M. 27, 123 20, 31, 32, 33, 41, 72, 75, 90, Shanahan, J. 128 98, 100, 103, 105, 108, 109, Sheatsley, P. B. 2, 127 116, 121, 132 Sicinski, A. 10, 132 razkorak Sigelman, L. 42, 100, 132 razkorak v izražanju mnenja 1, simbolični interakcionizem 8 5, 11, 31, 42, 48, 77, 111 Slater, M. D. 20, 31, 132 razkorak v mnenju 1, 2, 10, Sligo, F. 106, 130 117 sporočilo 19, 98, 100, 107, 110, razkorak v odnosu 2, 10, 18 118 150 Izražanje političnih mnenj v anketah stališče 3, 5, 10, 11, 13, 14, 95, Trbanc, M. 127 100, 104, 108, 110, 113, 114, Twain, M. 135 115, 116, 130, 140 starostna skupina 16, 17, 23, 26, U 31, 33, 41, 72, 75, 76, 77, Uhan, S. 11, 25, 90, 109, 135 78, 79, 80, 81, 82, 84, 85, 86, Ule, M. 104, 111, 124 88, 89, 91, 92, 93, 95, 97, 98, 103, 105, 106, 107, 111, 112, V 113, 114, 118 Van de Maat, J. 109, 135 Star, S. 2, 133 večstrankarski sistem 99 Steele, W. R. 136 Verba, S. 5, 32, 37, 72, 109, 121, stekleni strop 87, 94, 106, 108, 135 111 Vezovnik, A. 127 artefaktni stekleni strop 106 Viswanath, K. 2, 7, 19, 22, 26, 29, občinstva 107 30, 106, 117, 135, 136 resnični stekleni strop 107 Vitorovic, N. 126 uvedeni stekleni strop 107 vodstveni model 35 Stillman, D. E. 100, 133 volitve xiii, 3, 4, 15, 20, 21, 23, Stokes, D. E. 122 24, 26, 32, 35, 37, 38, 39, 40, stopnja izobrazbe 29, 30, 31, 42, 41, 42, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 43, 44, 45, 47–51, 53, 54, 56, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 57, 59–63, 65, 66, 80, 82, 84, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 86, 88, 89, 91, 112, 115 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, stratifikacijska teorija 8 74, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, strukturni funkcionalizem 8 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, subjektivna kompetenca 1, 11, 91, 92, 93, 94, 95, 97, 98, 99, 105, 108 100, 101, 102, 103, 104, 105, Svetlik, I. 30, 133 107, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 118, 119, 123, Š 128, 129, 133, 139, 140, 143 Štebe, J. 17, 114, 129 volitve v državni zbor 4, 21, 49, 52, 56, 60, 101, 140 T volivec 3, 20, 24, 41, 100, 110, Taylor, S. E. 126 113, 118, 119, 128 tematika 7, 8, 11, 15, 18, 33, 99, vpliv 9, 24, 27, 30, 76, 79, 97, 98, 102, 116, 117 110, 112, 113, 115, 117, 118 Tichenor, S. E. 1, 8, 9, 18, 19, vpliv anketnega vprašalnika 115 22, 25, 29, 42, 100, 106, 112, vprašalnik 27, 107 117, 123, 133 vprašanja 1, 2, 3, 4, 5, 7, 10, 13, Toš, N. 30, 46, 49, 50, 52, 53, 56, 14, 15, 16, 17, 20, 23, 24, 25, 60–66, 129, 133–135, 142 26, 27, 28, 29, 32, 33, 35, 36, Stvarno in imensko kazalo 151 37, 38, 39, 41, 43, 44, 47, 49, Y 54, 62, 66, 70, 71, 72, 73, 81, Yegiyan, N. 126 83, 85, 88, 90, 92, 94, 98, 99, Yows, S. R. 22, 30, 136 100, 102, 103, 105, 106, 107, 108, 109, 111, 112, 114, 115, Z 116, 117, 119, 131, 139, 140, Zajc, D. 21, 24, 99, 100, 110, 118, 141, 142 136 kognitivno zahtevna vprašanja zakonodajno obdobje 24, 118 107, 114 Zaller, J. 5, 100, 110, 136 kompleksna vprašanja 108 zanimanje xi, 8, 29, 116 odprta vprašanja 9, 25 zanimanje za politiko 29 strukturirana vprašanja 26 zaupanje 26, 27, 36, 60, 108, 110, zaprta vprašanja 25, 26 115, 141, 142 vsebinski odgovor 26, 28, 117 znanje 3, 5, 8, 9, 13, 14, 22, 25, vzpostavljanje pozitivne podobe 29, 32, 35, 36, 37, 75, 102, 11, 90 106, 115, 139 objektivno znanje 14 W podatkovno znanje 13 Wanta, W. 22, 31, 136 politično znanje xi, 3, 4, 13, Waylly, M. E. 100, 125 15, 18, 21, 26, 31, 33, 35, 36, Weenig, M. W. H. 31, 136 41, 72, 75, 99, 105, 107, 109, Weisberg, H. F. 27, 136 116, 117, 118, 119 Wooten, K. 132 subjektivno znanje 11 Zumbach, D. 22, 29, 30, 31, 137 1 0 POLITIKA IZRAŽANJE POLITIČNIH IZRAŽANJE POLITIČNIH MNENJ MNENJ V ANKETAH POLITIKA Meta Novak 10 V ANKET AH