22, Ws urnam cas Is psta TrsS — (šorica, «Sne 3. junija 1926. ix rt intjü zvtrcei. - uied- -irduv ' t peki?’- ■ ‘ E«r -• .-J ■ t' . iia zc poi leia 5 L; posan.^i'-... Novice šz vsega sveta fionec obuNiine prati mndftr-1 v’wSÄ1 Z sRitn ponamnaicen : „’TÄ. Preteklo sredo je bila v Budim-j pravica šepa. pešti zaključena obravnava pioti k0 ^U(jj opoldne z lučjo Madžarom, ki so ponarejali fran- iskal bi jo v nekaterih državah coske tisočake. Razprava je ti a- £e£ko našel. Iz raznih razlogov in j&/l& osemnajst dni in ves svet ji ot>zirov se rotvH nFfivice ni iztes’-je z zanimanjem sledil. In kako nila protl škofu Pravcu; saj tudi iie bi, sa j m bil zlocm, za katerega j ministrskega; predsednika Bethe-je slo, navaden in vsakdanji, pa na uj pograbila, čeprav so razni -udi zlocmci, ki so stali pred obtoženci vztrajno trdili, da je niki, niso bili navadni ljudje. Bili Bethlen vedel za afero in jo skušal ‘s?. madžarske ansiokia-,prjkrivati. Sodniki so izjavili, da cije, elani najvisj!!.! krogov, lju-^.0 +ake trditve izmišljene in pri-■ Ije, ki so imele v državi oblast in. gam njSO sploh dovolili, da bi na so marsikaj pomenili. i svoje tx'ditve prisegli. Glavni krivec i Načelnik razpečevalcev je bil v madžarski ponarejevalski aferi | polkovnik Jankovicz, ki je bil poje princ Windischgrätz, ki je po-! polnoma vdan princu Windisch-narejanje zamislil in vodil. Ze l.'grätzu. Sedaj sedi v zaporu v 3. 1923. je s svojimi prijatelji ko-1 Haagu, kjer so ga oblasti izsledile, val načrte za ponarejanje denarja:ko je razpečaval ponarejeni denar, kake tuje države. Hotel je na tak! Obtoženci so se zagovarjali, da zločinski način priti do sredstev, j so dejanje izvršili samo s katerimi bi netil ogenj vsemad- iz domoljubnih namenov, žarske prenapetosti v naeijonali-' Pravijo, da je bila mirovna po-stičnih krogih. Odločil se je, da (godba, ki jo je morala Madžarska prične ponarejati francoske tisoč-. podpisati, krivična in da pomeni lirske bankovce in je svoj sklep | smrtno obsodbo madžarstva. Zo-pričel kmalu udejstvovati. | petna pridobitev izugbljenega Zarotniki so bankovce izdelo- • madžarekega ozemlja je na pravi-vali v budimpeštanskem karto- £eil nagjn nemogoča. Zato so za-grafskem zavodu. Natisnili 80 j čeli ponarejati franke in priprav-^ iljeni so poseči še po drugih sred- 25 tisoč kosov ; stvih. Tako pravijo; grešniki se in jih zložili v zaboje ter jih dali j torej še niso skesali, odnesti na stanovanje vojaškega j Y sredo zvečer je bila razglaše-škofa; Štefana Zadravca., ko je pa!na sledeča Zadravec odpotoval v Rim, so po-l razsodba: narejene bankovce spravili na stanovanje princa grätza. j dela in na 10 milijonov kron glo- Zarotniki so zbrali družbo ljudi, J be. Hajts in Kurtz na enö Teto ki so se obvezali, da bodo ponare- J ječe in na 2 milijona globe, Gero jene bankovce razpečavali v ino-^ia 2 leti prisilnega dela in na 2 zemstvu. Windischgrätz jim je milijona. 15 drugih obtožencev je razdelil 8 tisoč bankovcev, s kate-j bilo obsojenih na ječo dveh mese-rimi so odšli v razna mesta: Am-j cev do enega leta in nekateri tudi sterdam, Stockholm, JKodanj. na globo od enega do dveh mili-Haag, v Milan in v Varšavo. Upali | jonov kron. Dva obtoženca sta bila so, da se jim bo namera 1 ^o-! oproščena. Zagovorniki so vložili ma posrečila, pa so se varali. i ničnostno pritožbo. Glavni pomagač princa Win-; človeku se je že zdelo, da je dischgrätza je bil Nadossy, ki , roka pravice vendarle malo ošark-bil takrat načelnik policije. Člo-|nila mednarodne sleparije, pa da ve, ki bi bil moral zločince izšle- j bi se ljudje predolgo ne veselili, diti in jih vtakniti v ječo. Zašle-j je «Magyar Orzsag» naznanil, da dovati jih, mu ni bilo treba, kaiti j namerava admiral Horty ob pri-zbirali so se okrog njega, v 1>co,iiki 400-Ietnice bitke pri Mohaču pa jih tudi ni vtaknil, ker je bili podeliti amnistijo vsem kaznjenkam njih pajdaš. Zagotavljal jim;cem, ki niso bili obsojeni na več je, da se jim ne bo prav nič hudega.kot pet let ječe. List dastavlja, da /gonilo in podpiral jih je na vse;bodo deležni amnistije tudi Win-načine. In to je lahko storil, saj jejclischgräte in njegovi tovariši, ki bila \sa državna’ policijska oblast|so ppd obsojeni radi ponarejanja, v njegovih rokah. Tako se je zgo- , Nadossy je torej imel prav, ko mio, da je i je nepoštenjakom zatrjeval, da se Posamezna štev. stane 25 stotink Letnik Sil za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm) : za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1’20, oglase denarnih zavodov L 2-— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 5'— GLAVO MU JE ODŽAGALO. j bila izredno težka. Bilo mu je takoj jasno, V Ottweileru pri Inomostu je mizar Ivan ; da je zajel izreden plen. S pomočjo tovari-Wagner žagal v svoji delavnici debla z elek- Rev je iz morja potegnil tri metre dolgega irično žago. Nenadoma se je stroj ustavil in ! morskega psa, ki je tehtal 150 kilogramov. Wagner se je .sklonil k žagi, da bi pogledal, | Vu,čič je svoj plen razstavil v Kotoru, Er- kje tiči napaka. V istem trenotku se je | cegnovem in v zadnjih dneh na Cetinju. V klina zage, ki se je bila prej umaknila za 1 Kotorskem zalivu že več let niso vjeli no- kakih 30 centimetrov, hipoma premaknila benega morskega psa. nazaj na svoje mesto in je nesrečnemu mizarju mahoma odrezala glavo. MORSKI PES V KOTORSKEM ZALIVU ZARADI 16 DINARJEV 20 LET JEČE. Sodni stol v Osjeku je predvčerajšnjem obsodil muslimana Adima Peziča na 20 let V Kotorskem zalivu je te dni ribič Vuj-; težke ječe, ker je dne 16. februarja umoril čič pri Ercegnovem razpel svojo mrežo. Ko . Ljubico Vasičevo ter ji vzel 16 dinarjev, mi-jo je naslednjega dne potegnil iz vode, je 1 sle, da najde pri njej večjo svoto dolarjev. TEDENSKI PREGLED i Windsichgrätz in Nadossy sta Windisch-j bila obsojena na 4 leta prisilnega zločinec načeloval policiji. Preiskava je dokazala, da je možakar stal zvesto ob strani princa Windischgrätza in njegova glavna naloga je obstojala v tem, da je ponarejevalcem nudil zaščito. ^Razpečevalcem ponarejenih bankovcev je preskrbel potne liste, s katerimi so se podali v inozemstvo. Tretji mož v čedni družbi je bil vojaški škof Štefan Zadravac, ki se je 'posluževal svojega cerkvenega dostojanstva, da je ponareje-valno akcijo podpiral. Zaprisegel je vse Windischgrätzove zaupnike, ki so se obvezali, da ne bodo o ponarejanju zinili niti besedice. Mož je na ta način podpiral glavne zločince in omadeževal je s svojim činom čistost svečeniškega poklica. Podpiral pa jih je tudi s tem, jim ne bo nič hudega zgodilo. ZANIMIVE ŠTEVILKE. Na celem svetu j'e, tako računajo, okroglo eno miljardo in pol prebivalcev. Vsako leto jih umrje nad 32 milijonov, torej skoro 500 tisoč vsak dan, ali 4000 na uro, oziroma več koit vsako sekundo eden. Toda, medtem ko jih vsako minuto umrje 67, se jih pa rodi 70. Povprečna človeška starost je 30 let. Ena četrtina vseh zemljanov umrje pred dosego šestega leta, polovica pa pred šestnajstim. Okoli eden od sto dočaka 65 leto. V novejšem času je najdalje živel neki Anglež Henry Jenkins, ki je bil rojen 1. 1502,, umrl pa ’e 1670., toraj je bil star 168 let. Od živali pa doseže najvišjo starost slon, ki živi tudi nad dve stoletij, a najnižjo muha enodnevnica. USODNA STAVA. Kramar Anton Beyer iz Wiesenburga pri Inomostu je stavil z nekim prijateljem v gostilni, da bo požrl trdo kuhano jajce z vSo lupino, ne da bi ga prežvečil. Mož je bif uverjen, da bo stavo dobil, toda jajce mu je obtičalo v goltancu in ni hotelo ne ven ne noter. Zaman je bila vsaka pomoč nav-zočnih; tekom par minut je bil nesrečni kramar mrtev; jajce ga je zadušilo. Italija. Razprava o proračunih posameznih ministrstev se še nadaljuje v zbornici in v senatu, kjer pri debati o proračunu zunanjega ministrstva govoril tudi senator To-lomei, ki je povedal, da imajo Italijani sveto pravico do Poadižja. Rekel je tudi, da treba odstraniti spomenik nemškega pesnika Walter ja von der Vogelweide, ki stoji v Bolcanu, ker tak spomenik ne spada v italijanske kraje. Trdil je tudi, da Italija ne vrši nasilnega raznarodovanja, marveč le upravičeno asimilacijo. Senat je te dni razpravljal tudi o vprašanju samomorov, katerih število v povojni dobi zelo narašča. Vlada mora skrbeti, da to zlo kolikor mogoče omeji. Posvetiti bo morala radi tega posebno pažnjo vzgoji mladine, prepovedati razne kinemato-grafične predstave in kroniko samomorov v listih, kajti vse to je v veliki meri krivo, da se samomorilna manija tako širi in posebno v vrstah mladih ljudi. Jugoslavija. V petek, 27. maja, je narodna skupščina zaključila debato o korupciji in sprejela resolucijo, ki &Vo predložili radikali in radičeve!. Resolucija poziva vlado, da ukrene vse potrebno za pobijanje korupcije ter izraža obenem vladi zaupnico.Korupcijske afere naj prouči anketni odbor, in sicer najkasneje v dobi šestih mesecev. Uzunovičeva vlada je tako dobila zaupnico in vprašanje korupcije je bilo zaenkrat spravljeno iz narodne skupščine, opozicija pa ga je prenesla v javnost. Pričela je prirejati protikorupcijska zborovanja in prvo tako veliko zborovanje se je vršilo preteklo nedeljo v Ljub-jani. Nastopili so po vrsti Ljuba Da-vidovič, načelnik demokratske stranke, .losa Jovanovič, zemljeradnik, Spabo in di'.Korošec. Govorniki so nastopili proti nepoštenju v javnem življenju in zahtevali, da mora krivce doleteti zaslužena kazen. Tudi Ljuba Jovanovič, ki se je, kakor smo že zadnjič poročali, odcepil od radikalne stranke, se je sedaj v boju proti korupciji priključil opoziciji. Preganjati pa so začeli korupcijo tudi radikali, ki so vložili par interpelacij proti nekaterim članom opozicije, tako tudi proti dr. Korošcu, načelniku Slovenske ljudske stranke. Interpelacija se nanaša na razna naročila in nabave v Ameriki, ki so bile izvršene s privoljenjem dr. Korošca, ko je še bil minister. Radikali zahtevajo preiskavo tudi proti bivšemu ministru Ristu Jojiću, kakor tudi proti bivšemu finančnemu ministru dr. Kumanudiju; oba sta člana Davidovičega poslanskega kluba. O vseh teh interpelacijah, kakor tudi o drugih, ki bodo morebiti še predložene, bo razpravljal, kakor smo že omenili, anketni odbor. Radič se še ni umaknil iz javnega političnega življenja, kakor je bil sam napovedal v svojem glasilu, zagrebškem «Domu». Z Uzunovičem se je domenil, da bo za dva meseca odšel na oddih k morju, ali pa na gore, vendar pa tega do sedaj še ni storil. Po viharnih shodih v Stari Pazovi in v Somborn, je zadnjo nedeljo priredil dva druga shoda v Hrvatskom Zagorju in sicer v Klanjcu in v Pregradi. Govoril je o političnem položaju in proti korupciji ter zahteval tudi, da dr. Nikič izstopi iz vlade. To pa se najbrž sedaj še ne bo zgodilo. Ministrski predsednik Uzuno-vič se je včeraj napram novinarjem, nem razvoju političnega položaja, takole izrazil: «Izvedel sem, da odpotuje Radič v Dalmacijo, Pašič pa bo sedaj odšel v Karlove Vary; položaj se torej boljša.» Drugo vprašanje, s katerim se politična javnost sedaj peča, je vprašanje ratifikacije nettunskih konvencij, sklenjenih z Italijo. Te konvencije bodo v doglednem času prišle pred narodno skupščino. Poljska. Po zadnjih dogodkih na Poljskem je ves svet pričakoval, da bo maršal Pil sudski, ki je strmoglavil Witosovo vlado in predsednika Wojciechowskega, joostal načelnik poljske republike. Zgodilo pa se je drugače. V pondeljek je sejni izvolil za predsednika republike maršala Pilsud-skega, ki je dobil 292 glasov, medtem ko je poznanjski vojvoda Bninski, ki je tudi kandidiral, dobil 193 glasov. Proti vsakemu pričakovanju pa je Pilsudski izvolitev odklonil. Pisal je sejmskemu maršalu pismo, v katerem pravi, da mu «vest ne dovoljuje, da bi sprejel izvolitev». Zavedal se je pač, da bi prevečkrat prišel v navzkrižje s sejmom, za katerega ni nikoli imel preveč laskavih besed, še par dni pred volitvami je novinarjem rekel o parlamentu, da ogroža «kakor Damoklejev meč» vsako delovanje vlade in da se je parla-mentove vsemogočnosti javno mnenje že preobjedlo. Vedel je, da bi s parlamentom ne mogel delati, pa je raje izvolitev odklonil. V torek so se vršile zopetne volitve. Za predsednika republike je bil izvoljen Moscicki, ki bo jutri položil prisego. Portugalska. Živimo v dobi revolucij in vojaških uporov. Niso še popolnoma odzvenele vesti o zadnjih dogodkih na Poljskem, ko je na Portugalskem izbruhnila vojaška vstaja. Razni vojaški poveljniki in generali so zbrali svoje divizije in odkorakali proti mestu. Vlada se je sprva skušala upirati, a ni nič pomagalo. Morala je odstopiti in njenemu zgledu je kmalu sledil tudi predsednik republike. Glavna voditelja vstaje sta poveljnik Cabecadas in general Gomez Costa, ki sta sestavila vojaško vlado. Izjavila sta, da bosta razpustila parlament, ker je do sedaj samo škodil državi. Kako se bodo dogodki naprej razvijali, ni še mogoče prerokovati. Delavska zveza je proglasila splošno stavko, ker noče, da bi obveljala vojaška diktatura. Po slovanskem svetu DNEVNO ČASOPISJE V SOVJETSKI RUSIJI. Sovjetske oblasti so objavile te dni uradne podatke o ruskem dnevnem časopisju. Iz teh podatkov razvidimo, da je ZSSR (Zveza sovjetskih isocijalističnih republik) štela 1. januarja 1925. leta 579 dnevnikov, ki so imeli skupno 6,956.098 izvodov naklade. 1. aprila istega leta je število dnevnikov narastlo na 591, naklada pa na 7,062.131 izvodov, Prvega februarja t. i. je v Rusiji izhajalo že 599 dnevnikov z 8,281.820 izvodov naklade. Marca meseca je izšel v Leningradu nov dnevnik, tako da ima Rusija sedaj 600 dnevnikov. Do konca t. 1. se bo naklada gotovo zvišala na 9 milijonov. DIJAŠTVO V BEOGRADU. Beograd ima danes 7220 srednješolcev. To znači 4 odstotke vsega prebivalstva. Poseb- no veliko je število dijakinj. Znaša namreč nič manj kot 3223 (44.6%). Dijakov je torej ------- --------j----, j samo za 774 ali drugače izraženo za 10 od- ki so ga vprašali, kaj misli o nadalj- (stoikov več nego dijakinj. DNEVNE NOVICE Smrtna kosa. Pretekli četrtek je umrl v Tomaju g. Srečko Kosovel, cad. phil. na ljubljanski univerzi. Pokojnik je bil še mlad človek, rodil se je 1. 1904, a je mnogo obetal. Udejstvoval se je na književnem polju in med mlajšimi pesniki in pisatelji je stal v prvih vrstah. Sodeloval je pri mnogih leposlovnih listih in tudi pri dnevnem časopisju. Meseca marca t. 1. je zbolel na influenci; ipozneje se je moral podvreči operaciji, a bolezen ga ni hotela zapustiti. Smrt je posegla v naše vrste in nam ugrabila enega naših najboljših. Lahka mu bodi zemljica domača, kjer počiva! Prizadeti družini naše iskreno sožalje! In zopet pijavke! Prejeli smo: Kakor da bi ne bili še zadosti izmozgali našega ljudstva razni poklicani in nepoklicani verižniki in razne pijavke, slišimo dan za dnem o novih načinih, kako se izvablja iz našega dobrovernega ljudstva zadnji novčič, ki ga še ima. Današnje opozorilo velja predvsem glede nekega «specijaliziranega» urada za vojno škodo in druge podobne stvari. Pisec teh vrst je imel priliko zaslišati pred dvema dnevoma tri kmete, ki so se poslužili tega «specijalista». Ti trije so vojni oškodovanci! V smislu odredb in okrožnic so vložili lansko leto prošnje za 70% predujem na prijavljeno škodo povzročeno jim vsled nerednih rekvizicij od strani a. o. vojaštva. Pomislite in zastrmite: plačali so «specijalistu» 95 lir. Prošnja, ki je čisto šablonska in kjer zadostujejo tri vrstice, ki je prosta vseh kolekov in pristojbin, je stala okrog 30 lir. Za dvanajst vrstic je ta «specijalist» zaslužil 95 lir. In ta pijavka ima korajžo, da vabi te oškodovance k sebi sedaj, v času, ko je največ poljskega dela, ter jim svetuje naj delajo nove prošnje, da bodo čimprej dobili plačilo. Da bi vsaj res kaj napravil. Ne! Spiše zopet.par vrst, odpošlje v kuverti. Tebi, siromak, pa zaračuna zopet od 70 do 120 lir. Će si mehek, plačaš najvišjo njegovo zahtevo, drugače se pa lahko «zglihaš» tudi za 70 ali GO lir za đelo^ ki je brezuspešno. Kljub raznim svarilom in opozorilom, kljub temu, da naši ljudje vedo, da poslujejo tajništva naših organizacij v Trstu in v Gorici, gredo k temu gospodu in se pustijo «namazati». Nič ne pomagajo svarila! Naš kmet še vedno verjame v «veliko tablo», ki jo vsak nesoliden kramar izobesi, da skrije preležano blago. Slovenski kmet, strezni se in ne verjemi vsakemu, ki svoje blago glasno prodaja, pretvarjajoč se pri tem v komedijanta. Predno kam greš, poprašaj pri svojih organizacijah, in dobil boš nasvet, ki Ti je potreben! ______ —ek. NARODNE POPEVKE Naš narod zelo rad poje, pa najsi bo prilika vesela ali žalostna; tudi ob mrtvaškem odru se mora glasiti naša lepa slovenska pesem. Pred vojno sta nam zalagali vsako leto društvi «Velesila» iz Skednja in «Slava» iz Sv. M. Magdalene o pustnem času precej lepih narodnih pesmic in jih razširjali med narodom. Komu niso znane na pr. «Tak’ je sladka», «Tvoje oči», «Ko ljubezni razodeli», «V okolici tržaški» itd. To je bilo navadno združeno s prireditvijo. Italijani imajo še vedno to vpeljano. In mesto naših pesmi se razširjajo te med našim ljudstvom. Ker sta sedaj «Velesila» in «Slava» v «penzijonu», ali ne bi lahko «Prosveta» vpeljala in preskrbela narodu, ki rad prepeva, vsako leto nekaj takih lahkih narodnih popevk? Poskusiti bi bilo treba! Saj ni združeno s stroški in ne zahteva bogsigavedi kako velikega truda. KLETVINA je grda razvada, ki se je v nekaterih krajih zelo razpasla. Človeku ne dela časti in zato je prav, da se je začela ostra borba proti njej. Vlada je te dni izjavila, da bo novi kazenski zakonik, ki se pripravlja smatral kletvino kot zločin. Onim, ki jo imajo zmerom na jeziku, bo kletvina še na tem svetu delala preglavice. Pa se bodo sčasopp.a mogoče vendarle odvadili! ČUDNO VREME. Vreme se še nikakor noče spametovati. Mesec maj je že za nami, v junij stopamo, a o kaki pravi toploti pa le ni govora. Prav te dni smo imeli jako deževno vreme, v mnogih krajih celo točo, ki je povzročila precejšno škodo. V Trstu pa se je v torek ulila taka ploha, da je poplavila vse ulice, ter vdrla na nekaterih krajih v kleti in trgovine. Na Proseku je udarila strela blizu neke stražniške kolibe, v kateri se je nahajal 39-letni carinski stražnik Bazilij Coslovich. Zračni pritisk je prevrnil kolibo in Coslovich je odletel par metrov vstran, a ostal je kljub temu nepoškodovan. DROBNE NOVICE Z DEŽELE V GORIŠKIH GORAH. Alkoholizem in sadjarstvo. Čeprav je radi strogih, velikih taks omejena žganjekuha, pa vendar ne manjka žganja po naših goriških dolinah ter posebno ne po Cerkljanskem. Sicer se res ne pije več toliko žganja kot pred vojno, ter se ne ponavljajo več isti prizori kot so se preje pri košnji sena, ko so se izpile cele brente žganja, toda žganje se še pije v precejšnji meri. Samo neki veletrgovec iz Sv. Lucije ga proda letno na debelo okoli 100 hektolitrov. Visoke cene tega in od drugod uvoženega žganja zadržujejo nekoliko od splošnega predvojnega pitja, ko se je nudil že triletnemu otroku kozarček žganja; nobena črna kava ni smela biti brez krepkega doliva žganja. Jako razveseljiv pojav je, da se je posebno v onih krajih, kjer je najbolj divjala žganjarska kuga, pojavil najbolj izrazit odpor proti pitju žganja. Največ sta trpeli pred vojno vsled alkoholizma šentviška in ponikovska planota. •Tudi mnoge cerkljanske vasi so bile hudo zapite. Pije se sicer sedaj v dotičnih krajih mnogo manj žganja, toda alkoholizem je tam le še preveč zasidran in preteklo bo še mnogo časa, predno bo zmagala zdrava, brega ne kaže. Bliža se rok, ko bo tre- trezna misel. S čudovitim razumevanjem sedanjega težkega gospodarskega položaja so se vrgli naši ljudje na gojitev sadnega drevja, ker vedo, da ni več trta oni gotovi glavni vir dohodkov. Posebno so zasadili v zadnjih dveh letih mnogo breskev, katere pa potrebujejo ravno toliko nege kot trte. Ne smemo zanemariti breskvina drevesca in jih pustiti rasti brez škropljenja, mazanja in obrezovanja. Sedaj so napadle letošnji pridelek listne uši, katere mora sadjerejec pobijati s škropljenjem. ANGELSKA GORA. Na neki turi me je pot privedla preko Gore nad Ajdovščino. Radi utrujenosti sem si privoščil kratek počitek in se okrepčal iz nahrbtnika. Da bi si potolažil žejo, sem stopil k Iji so takoj ustregli, a razočaralo me je: voda je bila rumena. Zmočil sem si le usta, ker taka voda ni zdrava. Bolje je, da človek trpi žejo, kot pa da bi si s tako vodo nakopal kako bolezen. Studencev ni na Gori, kot sploh na Krasu a z malo izjemo ima vsaka hiša svoj vodnjak, ki nima čistilnika. S streh, ki so večinoma slamnate, je voda napeljana naravnost v vodnjak. Svojo rumeno barvo dobi na strohneli in zakajeni slami, kajti deževnica ima precejšno raztopilno moč. S streh prinaša voda v vodnjak tudi razno drugo nesnago. Ko postane topleje, kar mrgoli v vodnjaku raznih črvičkov in živalic. Razen vode, prinaša tudi veter nesnago in otroci jo mečejo v vodnjake, ker niso pokriti. Tudi voda z neslamnatih streh ni dobra, ker je kemijsko skoro čista. Res da nima rumene barve in ne diši po dimu, a nedostaja ji raznih snovi, ki jih mora vsebovati dobra pitna voda. Ker dobre pitne vode ni na Gori, jo ljudje lahko z malim trudom napravijo z dobrimi in smotrnimi čistilniki, v katerih se deževnica sčisti in pridobi potrebne prvine, ki ji dajo okus prave studenčnice. Če pomislimo kako velike koristi je dobra pitna voda, vidimo takoj da bi si Gorjani zboljšali svoje življenje in bi nevarnost med kužnimi boleznimi izginila. Zboljšanje vode bi privabilo na Goro, ker je kraj v poletnem času jako prijeten, mnogo letoviščarjev, ki bi nudili marsikomu nekaj zaslužka. Turist. ČADRG. Razveseljivo je, da se še kdo zanima za razmere v naši vasi. Tako bomo s stvarjo prej na jasnem. Zadnji dopisnik ni dodal sicer nič novega, le pojasniti je hotel prvi dopis, ki se mu je menda zdel dvoumen. Da se je vprašanje skupnih zemljišč zavleklo, je kriva le škodoželjnost, ki nikdar ne rodi dobrih uspehov. Pripomniti je treba, da je vsako prepiranje brezplodno, ko še ni gotovo čigavo je zemljišče. Plranile so se neke listine, ko so se pa najbrž izgubile med vojno. V prvi vrsti treba skrbeti, da zemljišče ne pripade kaki drugi občini, ker bi nam to gotovo ne koristilo. Radi tega bi bilo dobro pristopiti k «Zvezi društev upravičenih posestnikov Julijske Kraijne», ki posluje v Trstu ter pomaga kmetom v vseh vprašanjih ki se tičejo skupnih zemljišč. s s s Naša pot do Tolmina, ki je edina do večjega središča, je skrajno slaba. V slabem stanju je tudi most pri «Dantejevi jami». Je celo brez ograje, kar je silno nevarno, če pomislimo, da drži čez sotesko, ki je nad 80 m globoka. In če pade kdo v Tolminko? Kdo naj bo odgovoren za nesrečo, ki se lahko vsak čas zgodi? Tolminska občina, naj bi določila potrebne svote za ureditev poti. Čemu pa plačujemo davke za ceste in poti? Ker že davki, ki jih dajamo za šolo, ne obro-de nikakega sadu, vsaj za pot naj bi se nekoliko pobrigali, da ne bo ne-sreč! DOL. BRANICA. Zdi se, da mladina po nekaterih naših vaseh nima drugega dela ob nedeljah in praznikih, kakor da igra, popiva, pleše itd. S tem pa zapravlja denar in si izpodjeda tudi zdravlje. Tudi pri nas se je vršil na binkošt-no nedeljo takozvani «Grande ballo». Za to ima mladina denar, za poučne knjige in časopise pa ga ni. Po vojni smo že enkrat oživili tukajšnje «Bralno in pevsko društvo», a'je zopet zaspalo in še dandanes spi. Slabe čase smo dočakali in nič do- ba plačati vinski davek, in takrat bo šele pravi ples, ko bo moralo marsikatero živinče iz hleva. DOBRAVLJE. Zopet se oglašamo z našimi vaškimi novicami. Sicer teče življenje vedno v eni smeri. Posebnih blagrov in dobrot ni ne pri nas ne drugod; no, pa bodimo zadovoljni, da vsaj še slabše ni. Na binkoštni pondeljek se je poročila vrla članica našega prosvetnega društva, Marija Vovk, z g. B. Kovač iz Lokavca. Mlademu paru želimo obilo sreče! V nedeljo je priredilo naše društvo izlet na Sv. Martin. Udeležba je bila precejšnja in tudi izlet je ustvaril najlepše razpoloženje med udeleženci. Vsem izletnikom priporočamo to točko, ker je z vrha zelo lep razgled po braniški in vipavski dolini. Na vrhu smo se ustavili pri gostoljubni Ličenovi družini in zasvirali marsi- ........ _ ^ katero narodno na tamburice. Nazaj bližnji hiši in zaprosil vode. Moji že-grede smo jo urezali na Šmarje in odtod peš čez Velike Žablje domov. Da ne bo kdo očital, posebno naš: očanci, da govorimo samo o zabavi, povemo še to, da gre še precej dobro sadni trg. Črešnje imajo stalno d,-» ceno, kar zelo prija po davkili izsušenim žepom naših gospodarjev. Sicer — kakor kaže — bo to menda edini letošnji zaslužek, ker vinski pridelek ne obeta ravno najbolje vsled neprestanega deževja; če ne pride kako neurje, pa bo vendarle boljši kot lani. Toliko za danes, prihodnjič že povemo spet, če bo kaj novic. PLAVJE. 23. maja smo pri nas zaključili tečaj praktične kmetijske šole. Zaklju-čitvene slavnosti so se udeležili gg. P. Marin, občinski tajnik iz Milj, g. prof. Mariani od dež. tehn. kmet. zavoda, potovalni učitelj g. Tence in lepo število slušateljev in povabljencev. Gospodom smo od srca hvaležni, ker so si prizadevali, da se je tudi pri nas vršila tako potrebna strokovna kmetijska šola. Tečaj je končal prav lepo, pa bi lahko še lepše, ko bi se naši kmetje holj zavedali, da jim je strokovna izobrazba potrebna. Sicer pa je res, da je začetek zmerom težak, upamo pa, da bo v bodoče bolje. ZGONIK, Predzadnjo soboto zvečer smo pri nas imeli toliko toče, da bi jo bil lahko po nekaterih krajih kar z lopato nakladal. Vzelo nam je skoro polovico trtnega pridelka, davke pa bo treba kljub temu plačati do zadnjega vinarja; in davki so zmerom večji. Letine so slabe, zaslužka je po malem, draginja vedno večja in če gre tako naprej se bo slabo godilo ubogemu kmetu, trpinu. Slabe prijatelje imajo nekateri. Nek 27-letni mladenič je svojega tovariša ponoči olajšal za 675 lir. Tatvino je priznal in dobili so pri njem še kakih j 300 lir. Sedaj se nahaja v zaporu. SKEDENJ. Stari in mladi, - Kulturna društva. Ples. - Ceste. Od nas so le redka poročila v listih, kakor bi ne bilo nič važnega in vrednega, da se zapiše. Dan za dnevom se dogajajo nesreče v plavžih. O teh čitaš v listih. Vendar pa imamo še marsikaj, kar je tudi vredno, da sc omenja. Starejši Škedenjci so se skoraj vsi stisnili v ozadje. Oni se ponašajo samo s tem, kar je bilo «am-bot». Mlajši se pa požvižgamo na to,, kar je bilo «ambot». «Ambot» se je marsikaj reklo in naredilo, kar je danes težje. Izgovor, da ste starejši naredili že svojo dolžnost in da je sedaj vrsta na mlajših — ne drži. Vi ste dolžni biti osobito v teh časih ob strani mladine pomagati ji in svetovati. Niti toliko čuta niste imeli, de bi se udeležili občnega zbora naše «Čitalnice», ki je eno najstarejšil društev v Jul. Krajni z bogato knjižnico. Kaj je pa z «Velesilo», z nekdanjo trdnjavo v tržaški okolici?! A!i. res ni tudi zanjo več zdravila? Nu, nek vesel pojav imamo v Skednju tudi. Dočim igrajo starejši popolno pasivno rezistenco se pa dve mladinski organizaciji precej krepko razvijati. Kulturnih prireditev, žal, he moremo prirejati, ker nimamo več primernih prostorov. V dvorani Gosp društva se vrsti ples za plesom, kolik napredek bi lahko bil v moralnem in bratskem oziru, če bi se mesto plesov, sporazumno med slovenskimi in italijanskimi društvi vrstile dramatične predstave in pevski zbori. * * * Radi novega vodovoda, ki so ga napeljali, so ceste razkopane in razora-ne že dva meseca. Krčmarji se jeze, ker so tudi tržaški izletniki radi tega obrnili pot drugam. Čas bi bil, da se enkrat delo dovrši! BOLJUNEC. Na drugem mestu sem Vam poročal gosp. urednik, da smo dobili miličnike, Če je šlo do sedaj pri nas brez nikakršnih prestopkov in nerodnosti, bi človek mislil, da bo odslej šlo še bolje. Žalibog ni tako. Dasi so vestno noč in dan na straži, si je vendar nekdo vzel čas in dovoljenje, da je v noči od torka na sredo v minulem tednu pomazal s črno barvo vse slovenske napise na vseh tuk. gostilnah in trgovinah! Lep pogum je dotičnik s tem pokazal. Zakaj ni tega stori! po dnevi? Če hi smeli mi stvar raziskovati bi šli naravnost k dotičuiku in ga prejeli za ušesa. Nu, za današnje čase pa je stvar tako malenkostna, da se ne bi izplačalo. Zmaga Sokolstva na mednarodni telovadni tekmi v Lyonu. O priliki izleta francoskih telovadcev se je vršila v Lyonu mednarodna telovadna tekma, katere so se ildele-žili Belgijci, Čehoslovaki, Francozi, Jugoslovani, Luksenburžani in Nizozemci. Prvenstvo si je priborila če-hoslovaška sokolska vrsta, drugo mesto so si izvojevali jugoslovenski sokoli, Francozom pa je pripadlo tretje mesto. Kot prvi zmagovalec med posamezniki je izšel iz tekem Jugoslovan Peter šumi, ki si je priboril za 1. 1926 časten naslov «Champion des Champions» (mojster vseh mojstrov). Šumi je član ljubljanskega Sokola. Drugo in tretje mesto med posamezniki sta si priborila dva čehoslovaška sokola. Razglasitev izida mednarodnih tekem je sprejelo navzoče občinstvo z burnim odobravanjem. Jugoslovenski sokolski vrsti so priredili viharne ovacije in je ob tej priliki godba zasvirala jugoslovensko državno himno. Ko so se zmagovalci povrnili v domovino, jim je Ljubljana priredila 1 sijajen sprejem. Đr. Karel Triller splošno priljubljeni narodni delavec, ki je 20. maja t. 1. umrl v Ljubljani. (Podrobnosti smo poročali že v zadnji številki našega lista). Kapetan Byrd, Amerikanec, ki je prvi poletel v letalu do severnega tečaja. Sedaj pripravlja slično ekspedicijo na južni tečaj. \un Franke, znameniti slikar cerkvenih in pokrajinskih slik ter širom Evrope znani strokovnjak za ribištvo, je In. maja dopolnil svoje 85. leto. Zgoraj, na sredi, vidimo od njega upodobljeni Huj pri Kranju, na (lesni pa njegovo sliko š Primskovega. Slikal je namreč največ okolico Kranja, kjer je na gimnaziji poučeval risanje. Pozneje je bil profesor na realki in na obrtni soli v Ljubljani, kjer je svojini učencem posebno pokladal na srce ljubezen in spoštovanje do starodavnih poslikanih cerkva. Najbolj znane je opisal in se pobrigal, da jih je država popravila. Pričel je gospodarsko izkoriščati vodovja z gojenjem rib in je s tem znatno povzdignil vrednost slovenskih voua. Fakir Taimu, ki se pusti 30 dni zaporedoma po 11 ur pribiti s srebrnimi žeblji na steno. Pravi, da ne čuti nobene bolečine in kri se tudi ne pokaže. Nastopa seveda v raznih dvoranah in služi lepe denarce. Sploh so indijski fakirji kot glumači jako znani. Tako je nekoč v Indiji fakir «razrezal» nekega dečka na drobne kose. Eksperimentu je prisostvovalo mnogo ljudi, ki so na lastne oči gledali kako fakir mesari fantiča. Nekateri so se celo onesvestili. Gledal pa je «krvavi» prizor tudi hladnokrven Anglež, ki jo posnel par slik. Fakir je pozneje fanta spet «sestavil», tako da je veselo skakal kakor pred «ope-racijo». Anglež se je že pripravljal, da bo slike posla! kakemu evropskemu listu, a ko je plošče razvil, je fanta vidil povsod zdravega. Pa se mu je res čudno zdelo, ko je vendar videl prizor, ki ga je vjel na ploščo, čisto drugačen. — Pa se je izkazalo, da je fakir vse gledalce hipnotiziral. Na zgornji sliki sicer res vidimo fakirja pribitega in so pri pribijanju prisostvovali zdravniki, vendar pa bi taka zabava gotovo ne bila za vsakega. Krona avstrijskih cesarjev. Zgoraj vidimo krono, kakršna je bila pred prevratom. Sedaj pa je takšna, kot jo vidimo spodaj ker je bivša cesarica Žita izluščila vse drage kamne in jih prodala. Lama je prežvekovalka iz južnoameriške države Peru, kjer je udomačena, in služi kot koristna domača žival v tamkajšnjih goratih krajih. Novi muzej v Tokiju, glavnem mestu Japonske. ilplV I Trgovska palača v Ameriki, ki z bajno razsvetljavo vabi kupce. Dalaj Lama najvišji duhovnik Budove vere v Aziji. Na šil mladinska društva Danes prinašamo sliko Mladinskega društva «Prosvete», to je prvega mladinskega društva v Julijski Krajini. — V prvi povojni dobi smo preživljali težke ure, ki bodo nam vsem ostale v živem spominu. Zavladalo je v naših kulturnih društvih vsesplošno mrtvilo in ni bilo mnogo upanja na zboljšanje v tem pogledu. Mladina se je prva prebudila iz splošne otrpe-losti in si ustanovila v Trstu, pri Sv. Jakobu, dne 12. decembra 1920. prvo mladinsko društvo, tedaj še Mladinski krožek: «Prosveta». matičbi, pevski, mandolinistični, ženski in vezilni odsek, v poznejšem času pa razni športni odseki in odseki naraščaja. Posebno se je v prvem času uveljavljal dramatični odsek, ki ni nastopil le pri Sv. Jakobu, ampak je gostoval tudi na drugih odrih, tako na škedenjskem odru, v Borštu, na Kontovelu, v Komnu, v Gorici in v Postojni. V zadnjem času pa so se uveljavljali razni športni odseki. Prva hazena v tukajšnjih krajih je bila ravno hazena-družina M. D. P. v Trstu. Pozneje pa se je ustanovil tudi nogo- Mladmsko društvo «Prosveta» v Trstu. Mladina pa si ob ustanovitvi tega metni odsek, ki — četudi ima v svoji društva, še ni bila v svesti velike na- J sredi skoro same mlade fante — je loge, ki jo je čakala; ne, njen prvotni' vendarle ena izmed dobrih nogomet-namen je bil le ta, da se zbira v svrho ' nih čet. V športnem odseku skrbi medsebojnega spoznavanja in izrazi- j društvo torej tudi za telesno vzgojo tejšega gojenja družabnosti. Toda kmalu so člani M. d. «Prosvete» spoznali potrebo po izpopolnitvi. Zbirali so se odslej na sestankih tudi zato, da bi si zamogli povedati, kar so si v svojem sicer še kratkem življenju pridobili na znanju in izkušnjah ter da bi se s tem medsebojno duševno obogateli. Na rednih, tedenskih sestankih se je torej, poleg gojenja družabnosti in tovarištva, skušalo tudi pripomoči posamezniku k samovzgoji in samoizobrazbi. Društvo v katerega je imel pristop vsakdo, neglede na spol, neglede na stan in poklic, je bilo urejeno tako, da je vsak član aktivno sodeloval pri udejstvovanju društva. Član je imel zato pravico svptovati in potom glasovanja tudi pravico odločati v vseh važnih zadevah. S tem je bil član primoran zanimati se za društvo in je zato skušal reševati vsako važno vprašanje po lastni uvidevnosti. Vršila so se na rednih sestankih tudi predavanja in debate najrazno-vrstnejše vsebine: društveno-organi-zatorične, zgodovinske, znanstvene in slovstvene. Po večini so bila ta predavanja podana s strani članov samih. V začetku so bili otvor jeni tudi razni jezikovni tečaji, tako francoski, angleški ter tečaj za slovensko in italijansko stenografijo. Tudi razni odseki so se ustanovili lokom delovanja M. D. P. tako: dra- svojih članov. Delovanja tega prvega mladinskega društva je težko orisati v kratkih, jedrnatih vrsticah. Kdor se je udeležil lani slavnostnega občnega zbora ob priliki petletnice ustanovitve društva, je dobil pač le medel pojm o vsem onem, kar se je storilo v tej kratki dobi v tem društvu, kjer so se vzgojili najboljši omladinaši, ki še danes vodijo vso mladinsko gibanje. Ker se je tudi drugod pokazala potreba, da se mladina zbere, se je po načinu in z istim programom kot M. D. P. ustanovilo v zadnjem času lepo število mladinskih društev, kjer se mladina vzgaja in uspešno deluje. Ta društva, katera si mladina sama vodi, tvorijo podlago takozvanemu mladinskemu gibanju, ki je v svojem bistvu reakcija idealnosti mladih, zdravih duš na povojno realistično duševnost, iskanje kulturnih in duševnih dobrin v dobi skrajne materi-jalnosti, ki nam jo je zapustila zadnja vojna. Da se to gibanje usmeri in uredi, je bila ustanovljena Zveza mladinskih društev, katero vodijo tudi sami mladi ljudje. Ko je onih par navdušenih mladeničev ustanovljalo prvo mladinsko društvo, gotovo niso slutili kolike važnosti bo postalo to njihovo skromno delo in koliko bogatih sadov bo obrodilo. «Schauspielhaus», največje gledališče v Berlinu. Lep jelen in košuta. NOVIC & Stran V, Poteptat. Vesten in Miličniki. BREG. peštan mož. Kakor je bilo že javljeno v nekaterih listih, je sedanji komisar g. Radovani imenovan za poteštata v naši občini. Proti g. Radovaniju nimamo nikakih pritožb. Spoštujemo ga in cenimo. Kljub temu pa ne vemo, če je bilo baš potrebno imenovati naši občini poteštata. Ne vemo, če se ni zato posebno zavzel ravno tudi gosp. Sjalpi. Vlada je gotovo bila na stališču, da ima občina komaj 4000 prebivalcev, dočim jih v resnici ima nad 5300. Občine pa, ki imajo nad 5000 prebiralcev imajo po zakonu pravico, da >i same izvolijo poteštata! Dovolju- j prav lepo s spremljevanjem harmo-jemo si tedaj vprašanje do gosp. pre- nija pevski zbor «Vodnika» iz Do-tekta, da-li mu je znano, da ima ob- line pod vodstvom g. Venturinija, čina nad 5300 prebivalcev in ako mi-1 Tudi vrla dolinska godba je nasto-sii razpisati obč. volitve, ker edino s j pila ter zaigrala nekaj komadov in tem bi se občinski stroški zmanjšali j poveličala lepo pobožnost. Žal, da je .mogel zvedeti. Pravo društvo mora biti kot veriga. Navzkrižja naj se poravnajo doma v društvenih prostorih, nikakor pa ne na javnih nastopih! Je pač sad plesa!! Če se človek vrti, kako naj bi se mu ne tudi v glavi mešalo? SV. SOCERB NAD DOLINO. Toliko ljudi kot 24. maja ni še videl Socerb. V jami, kjer se je darovala sv. maša, in pred jamo je bilo gotovo nad 4000 oseb. Samoob-sebi umevno, da je bila velikanska gneča in da se moramo Bogu zahvaliti, da ni nastala kaka nesreča. Sv. mašo jo daroval č. g. Piščanc, dekan iz Doline, a pel je dokaj ubrano in in bi se s tem gotovo občino rešilo gospodarske krize. Mi smo trdno uverjeni in prepričani, da bo tudi g. Radovani to vprašanje skušal rešiti tako, da bo odgovarjalo zakonu; s tem voljil vse občane. Pa še neko drugo osebo imamo v naši občini, ki zasluži, da ji izrečemo naše največje priznanje in zahvalo. To je naš g. brigadir. Vemo, da ne išče naše hvale in časti, ker mora zadostiti samo ukazom svojih predstojnikov. Toda priznati moramo jasno in odkrito, da takega predstojnika varnostne oblasti nismo imeli ne pod bivšo državo in ne pod sedanjo. Natančen v izvrševanju svoje službe, vendar vedno v taki obliki, da ne dela nobenemu najmanjše krivice. Ljudstvo priznava njegov lep način delovanja, zato ga uboga in skrbi, da ni nikakih prestopkov, ki bi bili v nečast občini in v navzkrižju z zakonom. G. brigadir, vsa čast Vam! vreme začelo nagajati. Mnogo jih je takoj po sv. maši odšlo, drugi so pa iskali zavetišča v dveh gostilnah. Gostilni sta delali naravnost čudeže. , Pri vsem velikem- navalu ljudstva je bo tudi zado- j skoraj gotovo vsak odšel postrežen j in zadovoljen. Popoludne se je v j gostilni g. Božiča razvila lepa zaba-jva z godbo in petjem zborov «Zveze» iz Ocizle in «Vodnika» iz Doline. Kljub tolikemu ljudstvu ni bilo najmanjše neprilike. Tako se obnaša naše ljudstvo! Socerbcem bi si pa dovolil staviti koristen predlog: Za vzdrževanje jame in oltarja naj se v bodoče vpelje vstopnino 1 L za osebo. Prosti naj bi bili samo učenci, ki pridejo v učne svrhe in izlete. Če bi se v ponedeljek pobirala vstopnina, bi danes imela srenja par tisočakov za razna popravila, ki so nujno potrebna. Bog daj Socerbu še mnogo takih dni, kakor je bil ponedeljek! V Boljunc smo dobili miličnike. Sedež imajo v stari šoli. Že v gornjem dopisu smo omenili, da je glede varnostne službe tako lepo urejeno, da ni pretepov, tatvin in ne drugih prestopkov; ne razumemo tedaj, zakaj še druga varnostna oblast? BORŠT. Kakor je bilo javljeno, je priredila naša Zavarovalnica za govejo živino 23. maja popoludne tombolo z lepimi dobitki, ki so privabili v vas nad 1500 oseb. Mnogo je bilo prošenj in cest, predno se je doseglo dvoljenje. Vse to, kar se je nekdaj doseglo na županstvu ali pa v Kopni, treba sedaj čakati iz Rima. In sicer je to samo takrat, kadar treba pomagati kmetu. Če gre pa za ples, je prošnja rešena v par urah! Prišli smo do zaključka, da se s tolikimi sitnostmi in stroški ne izplača več prirejati tombole, ki je svoj čas prinašala zavarovalnici lepe dobičke. * * * V soboto se poročita gospodična Marija Hreščakova z g. R. Pregarcem, železniškim uradnikom, in gospodična Mihaela Petaros z g. J. Zobcem, posestnikom iz Zabrežca. Obema gospodičnama, ki sta bili vedno pridni pevki narodnega in cerkvenega zbora ter marljivi delavki pri vsaki naši narodni stvari, kličemo: Na mnoga leta, v sreči, zdravju in zadovoljnosti!! JEZERO NAD BORŠTOM. Preteklo nedeljo smo tudi pri nas — plesali. Kaj pa hočemo drugače? Vse nam gre lepo, prav po naši volji. Letine dobre, pridelki veliki, davki majhni, krivic nobenih! Vse je kakor v deveti deželi, kjer se cedi med in mleko. Zakaj ne bi plesali? Ko je toliko blagoslova božjega, se moramo pač tudi veseliti...! Le še naprej ple-šimo in pijmo! Prišel bo dan pravega spoznanja naše krive poti, pa bo prepozno! Jaz, — da povem prav po pravici — nisem plesal! Stal sem v senci pod brestom, opazoval in pomiloval mladino, up naše bodočnosti. Godba iz Boršta je svirala. Dasi mlada, vendar moram priznati, da je prav dobro igrala. Ker so tudi v drugih sosednih vaseh močne godbe, ali ne bi bilo pametnejše, da bi se prirejali na javnih trgih koncerti brez plesa? Igrali naj bi se v prvi vrsti koncertni komadi boljših slovanskih in italijanskih glasbenikov. Ali mora biti godba res samo za plese? Najbolj mučen vtis pa je naredilo name, ko so se po končanem plesu člani godbe med seboj začeli klofutati. Kaj je dalo temu povod, nisem Sport IZIDI NEDELJSKIH TEKEM. Nogomet. / Prvenstvene: I. Obzor-Gorica 2:0 (forfait) II. Tommaseo-Jadran 3:0. Rocol-Višava 2:0 (forfait). Prijateljske: Prosveta II-Rocol I. 5:0. «Obzor» si je z lahkoto priboril zadnji dve točki; «Gorica» se namreč ni potrudila na igrišče in sodnik je razsodil «forfait». S. D «Obzor» si je končnoveljavno priborilo mesto, ki ga donese do finalne tekme s S. K. «Olympom» iz Opatije. Kdo bo prvak Julijske Krajine? S. K. «Olymp», ali tržaški «Obzor»? Sicer nam zmaga «Obzora» v zadnji prijateljski tekmi s S. K. «Olympom» prorokuje časten izid za «Obzor». Ali poraz «Olympa» ni bil baš tako prepričevalen, da bi zmago v prvenstvu pripisali brezpogojno tržaški četi. Vsekakor bo tekma med «Olympom» in «Obzorom» najzanimivejša tekma nogometnega prvenstva. Z nedeljsko zmago «Obzora» sta isi tudi «Prosveta» in «Gorica» v svesti, da pripade H. mesto «Prosveti», III. pa «Gorici». Kako to? Saj se je šlo vendar med omenjenima četama za redovanje III. in IV. mesta, nikakor pa ne II. in III. Vso to spremembo je prinesel sklep «Športnega Udruženja», da se S. D. «Adrio» črta iz seznama članic S.U. Sicer je «Adriji» dana možnost, da vloži priziv na občni zbor «Športnega Udruženja». Upajmo da se spor med S. U. in S. D. «Adrio» reši čim hitreje in zadovoljivo. Bila bi to želja vseh treznomislečih športnikov! V II. diviziji si je «Tommaseo» v tekmi z «Jadranom» utrdil isvojo pozicijo kot prvak. «Rocol» je vsled odpovedi tekme s strani «Višave» pridobil brez boja dve točki. V nedeljo je odigrala II. četa «Prosvete» prijateljsko tekmo s I. četo «Rocola» in jo porazila z velim goalnim rezultatom. Sicer poznamo II. četo «Prosvete» že izza boja za kupo g. Povha, kjer je nastopala takrat kot I. četa in se istotako dobro izkazala. Ker so prvenstvene tekme za I. divizijo med tržaškimi in goriškimi četami končale, bomo v prihodnji številki našega lista priobčili kratko razmotrivanje o tej prvi vele-važni borbi za prvenstvo na tržaškem in goriškem ozemlju. □□□□□□□□□□ Književnost in umetnost Nova Talija «Narodna knjigama» v Gorici je pričela izdajati v malih zvezkih «Novo Talijo». Dosedaj so izšli trije snopiči. Naši igralci po deželi bodo kaj vzradoščeni ob tej izdaji, kajti v teh snopičih najdejo hvaležen materijal za vprizarjanje fars, satir, burk in šaljivih prizorov, ki se dado uprizoriti z malim trudom in s priprosto scenerijo. Prvi zvezek «Nove Talije» obsega satiro V treh dejanjih «Izgubljeni in zopet najdeni mož». Igra je polna zdrayega humorja in jo lahko z lepim vspehom uprizorijo tudi naj-priprostejši igralci. So mesta v satiri, ki nehote spravijo poslušalca v bučen smeh in zidano razpoloženje. Drugi zvezek «Nove Talije» je farsa v dveh dejanjih «Dvorec na deželi». Ta igra zahteva samo tri igralce in vendar je polna neprisiljenega smeha, kajti dva igralca nastopita večkrat pod drugim imenom in vsakokrat drugačno oblečena. Igra je zelo primerna za odre, kjer se večje število dobrih igralcev težko dobi. Trije inteligentnejši mladeniči se to farso nauče tekom enega tedna. Snov farse je jako hvaležna. Salve smeha ne izostanejo. Tretji snopič «Nove Talije» vsebuje farso v dveh dejanjih «Ovire». Snov te igre je vzeta iz društvenega življenja v Julijski Benečiji, kjer se neko društvo pod «Nanosom» pripravlja na veselico, a nastopijo za uprizoritev iste tako nepremagljive ovire, da se veselica konečno ne more vršiti kljub temu, da je dvorana že natrpana ljudi. Najprej se igratfci skregajo med seboj; režiser igre je do ušes zaljubljen v lepo, mlado igralko; pozabili >so nalepiti plakate, objavili so v časopisih pričetek veselice ob 17. namesto ob 15. uri, pozabili so na vstopnice, na električno razsvetljavo itd. V zadnjem trenutku so se zavedli, da nimajo v rokah še dovoljenje za predstavo. Zmešnjava nastane tem večja, ko kolesar prinese iz Gorice dovoljenje za predstavo, a so se med tem časom razpršili na razne strani. Na odru vse križem in narobe, tako da režiser ne ve kaj početi. Farsa je krasno zrcalo onih podeželskih odrov, kjer manjka pri društvenem življenju železna roka, ki bi vodila mladino. V igri so upleteni prizori, ki ostanejo gledalcem v neizbrisnem spominu zbog svoje originalne šegavosti in neprisiljenega smeha. V farsi je na duhovit način opisano življenje za kulisami in za zastorjem. Kjer to farso uprizore, tam bo razpoloženje poslušalcev najboljše, kajti delirij smeha in krohota prevzame tudi najbolj rezerviranega gledalca. Vsi trije snopiči «Nove Talije» se dobe pri založnici «Narodni knjigami» in pri slovenskih knjigarnah v, Julijski Benečiji in v Jugoslaviji. aannooDDnonoiooaiaoaaaDcmDnaa § Alojzij Kobal, Idrlloi § priporoča svojo § □ svojo bogato zalogo pristnega g vipavskega in istrskega VINA Na drobno. Na debelo. Spomnite se Šolskega društva! It ♦♦ o« I ♦ % t ♦ KNJIGARNA IN ■v PAPIRNICA J. STOKA Trst, Via Milano 37 se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. Lastna knjigoveznica Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - italijan. SLOVARJA. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. Naročila po pošti se izvršijo točno in hitro Spomnite se Solsk. društva! Zobozdravnik D~ D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via Imbriani 16/1. (prej Via S. Giovanni) od 9—12 in od 3—7 ure Pogrebno podjetje „Ihiovo itnpreso“ Odlikovano z diplomo, zaslužnim križcem in zlato medaljo Corso V. E. Hi 47 - TRST - Telefon št 14-02 Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor iudi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lastnim posebnim autovozom. Velika zaloga krši iz vseh vrsi lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori), ulica Tesa štev. 31. - Telefon 14-02X2 Lastnik in upravitelj H. STIBIEL. IMonsko Mno banku Telefona: 5-16; 22-98 Podružnici u Trstu: via XXX Ottobre 11 ““ 5-18; 22-98: BRZOJAVNI NASLOV: BAN C ALU BI AN A Podružnice; Gorico, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split H Centrala v Ljubljani Delniška glavnica in rezervni zaklad : 60.000.000 dflnara. Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 41/2°/0 netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem -------------------- varnostne pušice (SAFES) ---------------- Blagajna je odprta od QVj do 12-50 in od l47a do 16 ure. “ATLANTE HILAN □□□□□□□□□o Italijanska zavarovalna družba Delniška glavnica 15.000.000 Sedež Via Torino 51 Lastna palača Via F. Corridoni 39 Posluje v panogah: Življenje — Požar — Tatvina — indlviduelna civilna odgovornost. Predsednik: E. cav. di Gran Croce senator ing. Cesare Nava. Odbornik delegat - glavni ravnatelj Grand’Uff. Aldo Annoni. AGENCIJE PO VSEJ KRALJEVINI Oficijelna zavarovateljica MILANSKEGA SEJMA GLAVNA AGENCIJA V TRSTU: Piazza Garibaldi 4. 6l Stran V!. Gospodarske novice VI. MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM V LJUBLJANI se vrši od 26. junija do 5. julija 1926. Na tem velesejmu je prikazano celokupno gospodarstvo mlade, za napredkom stremeče države Jugoslavije. Vsako leto obišče prireditev nad 100.000 oseb. Posetniki plačajo na podlagi sejmske legitimacije za vizum samo 20 dinarjev v srebru, oziroma 10 lir in imajo železniške po-puste: v Jugoslaviji 50%, v Čehoslo-vaški 50%, v Madžarski 50%, v Ita lili 30%, Avstriji 25% na vseli vlakih (razun S. O. E.) pa tudi na parnikih jugoslovanskih parobrodu ih družb. legitimacija za ljubljanski velesejem se dobi pri Generalnem Konzulatu Kraljevine SHS v Trstu (Piazza Venezia 1) v uradnih urah (od 9. do 12.30 in od 18. do 18.30, vhod Riva Grumula) in stane 30 dinarjev. Z ogledom velesejma more poset-nik zvezati tudi potovanje na jug, vabi ga sinje Jadransko morje in svetovno znane prirodne krasote Slovenije, med njimi Bled, poletna rezi, denca kralja Aleksandra. — Informacije daje sejmski komisar v Trstu, J. Čehovin, Viale XX Settembre 65, I. SHRANJEVANJE JAJC. Ker kokoši pozimi ne nesejo jajc, zato jih je treba shraniti tedaj, ko jih je obilno, na pr. meseca maja, avgusta ali septembra. Najbolje je hraniti jajca v septembru, ker so zaradi žitne hrane takrat najboljša in za hranjenje najsposobnejša. Najhitreje se spridijo jajca, če se puste ležati nesnažna. Treba jih je vsakikrat izmiti ali vsaj obrisati. Starih jajc nikoli ne shranjuj, ampak le sveža, Tudi snažna jajca se spridijo, ako so dalje časa na zraku. Že v jajcu samem se nahajajo glive, zaradi katerih se jajca pokvarijo, a tudi skozi lupino prihajajo glive vanje. Proti glivam, ki se nahajajo že prej v jajcu, ni nobenega pripomočka, pač pa se lahko zabrani pristop gliv skozi lupino. Zato položi jajca v suh pesek, otrobe, zrnje, žaganje ali pepel. Dobro se ohranijo jajca v suhih, zračnih in bolj hladnih prostorih, zlasti ako jih imaš tako položena, da se ne dotikajo. Najnavadnejši in najstarejši način shranjevanja je pa ta, da se polože v apneno vodo, kateri se prida nekoliko soli, in sicer drugo tesno poleg drugega, s špičastim koncem navzdol. Vendar ne sinejo dolgo biti v apnu, ker se lupine prerade stro ali pa dobe jajca neprijeten duh in okus po apnu. VREDNOST DENARJA. Včeraj si dobil oziroma plačal za 100 dinarjev: L 46.95; 100 francoskih frankov: L 84.84; 100 čehosiovaških kron: L 78.95; 100 švicarskih frankov: L 510.27; 1 funt Sterling: L 128.76; 1 dolar; L 26.46; 1 nemško marko (v zlatu): L 6.27; 1 avstrijski šiling: L 3.77. 1 vojnoodškodninsko obveznico: L 69.50. Odgovorni urednik: JANKO RUNT1Ć. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Raffineria 7 in Torrebianca 19 ima v zalogi: Modro galico, angleško 98/99% «Maple Brand». Žveplo, ventilirano navadno in isto s 3% galice. Azol, apneni arzenik, za pokonča-vanje rastlinskih škodljivcev. Prah Kafaro, sredstvo za pokonča-vanje peronospore. Škropilnice, znamke «Vermorel» originalne, znamke Ferrarri, Volpi, Dozzi, sistem Vermorel, Signa, Insu-perabile. škropilnice originalne «Vermorel», katere veljajo kot najboljše in najbolj trpežne stanejo 210 lir. Na željo jih pošljemo po železnici proti napazilu gornjega zneska. žveplalnike, ročne in nahrbtne. Kose znamke «Merkur», vsake mere, nove dijamantne kose «Hima-laya» katere tovarna jamči za vsako posebej, in razne druge znamke. Kcsišča, (kosje) javorjeva in bukova, grablje lesene. Brusilne kamne, od 3 lir do 14 lir komad. Čilski soliter, najboljše umetno gnojilo za pospeševanje rašče rastli-»am. Orehove tropine, klajno apno, laneno seme itd. Semena detelj in trav, jesenske repe, inkarnatne detelje, ter razna poljska, vrtna in zelenjadna semena. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Torrebianca št. 9, Telefon 44-39. «Bistrosaaa ssiraja z omajanim porottsom uraduje v svoji lastni hiši isfitB Torra bianca IS, L nat!. Sprejema navadne hranilne vioge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje PO 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razlago varnostna celice (ssfes) Sfašaeiirna Mii oi!8l/s - 13J-18 Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-67. MtdsMšlsiomdengmi imi ZOBOZDRAVNIK Dr. LOJZ KRAIGHER specialist za zobe in usta sprejema v Gorici no Travniku št. ZO in v AJDOVŠČINI (nasproti posojilnici) □□□□□□□□□□□□di (□□□□□□□□anaoao □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ D □ □ P □ D □ □ □□□□□□□□□□□□□iiiannccoonoancna D □ D □ D O a c □ □ a o u Q 3 a a D C G Cj 0 D n D U tl O a a D n D t Ki □ ,.AIi’ Alabarda“ TR1ESTE, Via dei OiuSiam 42 priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete: lliizir China. Jako okusen - Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvaie- scenco. Steklenica L 6.—. Vode proti izpadanju lasi. Steklenic-1 L 6'--. Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen vspeh. Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje. _____ Živšnozdravniška sredstva. Lekarna je preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim. BaoDDaGPnaöüöaaDDaSäHnütißaSa i <♦ •*> <$■ ❖ ♦> & <♦ «C* <$> <■> <* ♦> +> ♦> ❖ ❖ ♦♦♦ ❖ *£♦ ♦♦♦ ❖ $ IIVAN PIVKI t IDRIJA j I eellRa zflißSB italiisti.iiins! ♦ ns debelo in drobno, f % Se priporoča t i * o ♦♦<*❖❖•>*>•>❖<*❖ ❖ ❖❖♦♦ <* *t* ❖ ❖ <•> ❖ ❖ ♦ Širite Novice! □□□□oDapnnDoaiDiooDDonnnaaoPn Josip Klim trgovina porcelanastih predmetov TRST, «1. Mazzini 40, prej alJsiovs SKLADIŠČA: Piazza Scorcola ši. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, ste-kla emajliranih in aluminijastih ku-hinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila ::: Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, 3, 8, 11 na debeio za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčislejšega kristaliziranega stekla. Cilindri ovifi v kartonastih škatijah mesto v slami. Cene brez vsake konkurence !! DO □□□□□□□□□□□□□□□□(□□□□□□□□□□n Cevljarnlca Forcessln Odlikovana na tnsörtarotini razstavi v Genovi z „Diploma di pran premi«“ TOST • Via Siuseppc «s pr In Štev. S pri Sv. Jakobu - TRST Kdor Išče obuvate cenö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupi! kar na slepo 1 in šel bo k „PORCESSINU* ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . ❖ä iv $ ❖ t t * * ■5* ❖ * ❖ •> BUFET PRIMC Trst, wläea XXX Ottofore 19, nasproti l