cena 8 dinarjev številka 4 (668) qlasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 27. januarja 1983 OKZKS Mozirje 0 uresničevanju sklepov V sedanjih razmerah je učinkovito delovanje zveze komunistov še posebej pomembno. Tega se zavedajo tudi komunisti mozirske občine, ki so se odločno lotili razreševanja slabosti. Temu je bila namenjena tudi seja občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje, ki je bila sklicana za včeraj popoldne v nazarskem delavskem domu. Člani komiteja so uvodoma poročali o uresničevanju obvezujočih sklepov zadnjih . sej komiteja. V nadaljevanju so razpravljali o učinkovitosti ukrepov družbenega varstva Skupščina RK Delovni program V prostorih doma SLO v Titovem Velenju bo popoldne 4. seja skupščine Rdečega križa Velenje. Delegati bodo ocenili deto v preteklem letu in sprejeli delovni program za letos. Posebno točko bodo na današnji seji — začela se bo ob 16. uri — namenili tudi organizacijam krvodajalskih akcij v tem letu. Načrtujejo, da bodo letos organizirali kar 29 krvodajalskih akcij za potrebe slovenjegraške in celjske bolnišnice ter za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. Prva krvodajalska akcija bo 3. marca. V tem mesecu bodo nato še 4 krvodajalske akcije, vse za potrebe bolnišnice Slovenj Gradec. V mesecu aprilu bo 6 krvodajalskih akcij, enako v juniju, julija ena, avgusta 8, septembra 5, letošnje krvodajalske akcije pa bodo sklenili 14. in 15. oktobra. Šalek Občni zbor gasilcev V teh dnen se člani gasilskih društev občine Velenje sestajajo na letnih konferencah. Na njih ocenjujejo delo v preteklem letu in sprejemajo delovne načrte za letos. V soboto ob 19. uri se bodo na letni konferenci zbrali tudi člani gasilskega dništva Salek. v delovni organizaciji VEZ Mozirje ter o učinkovitosti akcije ugotavljanja odgovornosti v Lesni industriji Gore-nje-Glin Nazarje. Na koncu so sprejeli še finančni načrt, občinskega komiteja za letošnje leto. Izvršni svet 0 kmetijski politiki Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje bodo na današnji seji med drugim obravnavali smernice kmetijske politike v letu 1983, spregovorili o sofinanciranju projektne naloge ,,Usposabljanje in zaposlovanje invalidov v OZD" in sprejeli sklepe v zvezi z združitvijo občinskih geodetskih uprav Velenje in Mozirje v medobčinsko geodetsko upravo. Na dnevnem redu imajo še nekatera druga vprašanja. Hitro, prehitro, so se končale zimske počitnice. Srednješolci naše občine so v šolske klopi sedli že v začetku tega tedna, osnovnošolci pa bodo v začetku prihodnjega. Za slednje so počitnice trajale kar tri tedne. Učenci z njimi gotovo niso bili zadovoljni. Resda, so bili doma kar dolge tri tedne, toda snega ni in ni bilo. Nekateri dnevi so bili že kar pomladni, zato so šolarji tudi takole preganjali dolg čas. Kar je bilo je bilo, želimo vam pridno učenje. Velenjska občina Za hitrejše uveljavljanje stališč in usmeritev Pred komunisti velenjske občine je v teh in naslednjih dneh vrsta konkretnih nalog, o katerih so podrobno spregovorili tudi na nedavni seji občinskega komiteja zveze komunistov. Ker želijo v večji meri kot doslej, razvijati neposredno sodelovanje komiteja in predsedstva občinskega komiteja s komunisti in najodgovornejših poslovodnih mestih v občini Velenje, bodo sklicali aktiv Komunistov poslovodnih delavcev. S takšno obliko dela, ki bo odslej postala stalna, bodo poslovodne organe neposredno seznanjali z vsemi po- membnejšimi nalogami komunistov in osnovnih organizacij. nadalje z vsemi pomembnejšimi vprašanji družbenoekonomskega in samoupravnega razvoja občine in tudi posameznih organizacijah združenega dela v občini, hkrati pa bo ta oblika omogočila dodatno oblikovanje stališč pred pomembnejšimi odločitvami, tudi medsebojno informiranje poslovodnih organov o posameznih vprašanjih ali nejasnostih znotraj delovne organizacije. Prepričani so. da bo takšen način neposrednega sodelovanja, ki je še zlasti potreben v seda- »Spomladansko" čiščenje Koledar sicer kaže, da smo šele sredi zime, vreme pa je skoraj že pomladansko. Ker snega ni, da bi zakril staro šaro, ki je je povsod polno, so se v krajevni skupnosti Šentilj pred dnevi že lotili »pomladanskega« čiščenja okolja. Med to prvo akcijo so zbirali staro železo. Nabrali so ga veliko in ga seveda zvozili na velenjski Di-nos, kjer pozivajo tudi druge, da bi zbrali kar največ odpadnih surovin. Skratka, zgledna akcija krajanov Šentilja. Prepričani smo, da jih bodo posnemali kmalu tudi drugod. njih družbenoekonomskih razmerah, veliko prispeval k hitrejšemu uveljavljanju stališč in usmeritev zveze komunistov. kot tudi k našemu celokupnemu občinskemu razvoju. Ustanovna seja aktiva komunistov — poslovodnih organov bo jutri popoldne. Poleg tega bo občinsko vodstvo zveze komunistov do 15. februarja opravilo tudi pogovore s sekretarji vseh osnovnih organizacij in to po posameznih skupinah. Tudi na teh sestankih se bodo podrobno pogovorili o nalogah komunistov pri uresničevanju ciljev družbenoekonomskega razvoja v letošnjem letu oziroma, kako in na kakšen način naj delujejo komunisti osnovnih organizacij v svojem okolju, da bi kar najbolj dosledno uresničevali posamezne naloge. V zvezi s tem se bo sestal tudi aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev. Med drugim bo ocenil gospodarske in politične razmere v posameznih organizacijah združenega dela in vlogo osnovnih organizacij ZK pri tem. Predsedstvo občinskega komiteja bo obenem nadaljevalo sestanke z vodstvi osnovnih organizacij v delovnih organizacijah. Takšni sestanki so bili ponekod že v zadnjih mesecih preteklega leta, do 15. februarja pa naj bi izvedli skupne seje predsedstva občinskega komiteja s komunisti v Eri, Tovarni usnja Šoštanj, Elektrokovi-narskih obratih in Modnem salonu, v drugi polovici februarja pa še v Elektrostroj-nih obratih, v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela TGO Gorenje in Rudnika lignita Velenje, pa tudi v nekaterih krajevnih skupnostih (Levi breg, Šoštanj). V torek pa je bila alccijska-konferenca-komuni-stov v delovnih organizacijah TGO Gorenje. Gorenje — Promet — Servis. Drugi del konkretne dejavnosti občinskega vodstva ZK pa bo zajel priprave na programsko konferenco, ki bo predvidoma sredi marca. Radio Titovo Velenje V živo o planinstvu Planinci Savinjske in Šaleške doline slavijo v letošnjem letu pomemben jubilej. Pred 90 leti je bila namreč v Mozirju ustanovljena Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva, ki je s svojim delovanjem močno okrepila narodnostno zavest in položila trdne temelje delovanju današnjih planinskih društev, svojih pravih dedičev. Planinci bodo visoko obletnico obeležili z vrsto naj- različnejših prireditev, ki se bodo zvrstile do konca letošnjega septembra. Prvi se bo v slavje planinske organizacije vključil radio Titovo Velenje. Jutri, v petek. 28. januarja, bomo namreč pripravili enourno oddajo, z njo predstavili nastanek in razvoj planinstva v Savinjski in Šaieški dolini ter današnje dosežke in stanje. Manjkalo seveda ne bo planinskih pesmi, oddaja pabo nasporedu od 17. do 18. ure. Titovo Velenje Srečanje političnih internirancevf zapornikov ter ukradenih otrok Pojutrišnjem se bodo v središču Šaleške doline znova zbrali nekdanji politični zaporniki, interniranci ter ukradeni otroci velenjske občine. Podobno kot vsakokrat doslej, bodo tudi na sobotnem srečanju obujali spomine na težke dni trpljenja za svobodo med drugo svetovno vojno. Obenem se bodo pogovorili o njihovih nadaljnih nalogah, med srečanjem pa si bodo ogledali tudi diapoziti- ve z njihovih dosedanjih potovanj po domovini in tujini, prikazali pa jim bodo tudi multiviziji o naprednem delavskem gibanju pred vojno ter v vojnih časih. Srečanje, ki ga bo organizirala komisija za bivše politične zapornike in interniran-ce pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje, bo v Domu borcev NOV in mladine, začelo pa se bo ob 10. uri. * 2- stran * nSS CSS V SREDISCU POZORNOSTI Titovo Velenje * 27. januarja 1983 OK SZDL Velenje Pričeli so priprave na delovne akcije Precejšnje število mladih iz naše občine se bo tudi letošnje poletje lahko izkazalo na mladinskih delovnih akcijah. Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS je namreč predvidel približno 25 lokalnih enodnevnih delovnih akcij. Mladi bodo na njih skupno z drugimi občani v nekaterih krajevnih skupnostih pomagali pri izgradnji posameznih objektov in tudi pri drugih potrebnih opravilih. Posebno' skrbno se bodo pripravili na večje mladinske delovne akcije. Tako bo na Konovem v začetku poletja 14-dnevna.lokalna mladinska delovna akcija namenjena izgradnji toplovoda. Akcije se bo udeležilo 40 mladincev. Brigada Franc Leskošek-Luka. v kateri bo tudi približno 40 brigadi rjev.se bo od 26. junija do 16. julija udeležila republiške mladinske delovne akcije Bela Krajina. Brigada Karel Destovnik-Kajuh pa bo odšla na zvezno mladinsko delovno akcijo. Kraj in čas zanjo še nista določena. Občinska konferenca ZSMS je letos organizator brigade Titovih mest. Ta brigada. v kateri bo tudi 8 mladincev iz naše občine, se bo udeležila zvezne mladinske delovne akcije na Kozjanskem in sicer od 31. julija do 28. avgusta. Na te večje delovne akcije bo tako skupno odšlo okoli 170 brigadirjev, veliko mladincev pa se bo udeležilo predvidenih enodnevnih lokalnih delovnih ackij. Prav bi bilo. da se letos naši brigadirji izkažejo vsaj tako. kot so to storili v prejšnjih letih. B. Z. Nekaj delovnih utrinkov Komisija za šport pri občinski konferenci ZSMS Velenje je 19. in 20. organizirala tekmovanja v šahu za Kaju-hov pokal. To že tradicionalno tekmovanje za mlade iz osnovnih organizacij bo letos še v namiznem tenisu, plavanju. krosu ter malem nogo- metu. Na občinski konferenci upajo. da.se bo teh tekmovanj udeležjlo čimveč mladih in da bodo tudi zdržali do konca, saj odstopov, očitno zaradi »ob-nemoglosti«. v preteklih letih ni manjkalo. Zanimiva novost, ki so jo uvedli na občinski konferenci je izdajanje tedenskih informacij o delu mladine v naši občini. Izdaja jih center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS. Vsekakor pohvalna pridobitev, upamo lahko le. da ne bo muha enodnevnica. Pa še nekaj je opaziti in sicer, da mladi pri izdaji teh informacij očitno koketirajo s študentskim biltenom RTV. Vsaj naslovnice so na isto temo. - • • • V preteklih dneh je OK ZSMS Velenje od republiške konference ZSMS in poveljstva ljubljanskega armadnega območja prejela priznanje za najbolje pripravljeno regijsko prireditev Mladost v pesmi, besedi in spretnost, ki jo je organizirala osnovna organizacija mladih Šmartno ob Paki. Prav bi bilo. da se sedaj na drugih področjih izkažejo tudi ostale osnovne organizacije. Priznanje pa bo vsekakor zavzelo častno mesto, saj je v vitrini prostora še dovolj. • • • Sredi januarja je bila v osnovni organizaciji ZSMS Sipak izredna volilna programska seja. na kateri so mladi sprejeli plan dela za letošnje leto in zamenjali nekaj neaktivnih članov predsedstva osnovne organizacije. • • • V mladinskih informacijah piše. daje to posnemanja vredno dejanje za marsikatero osnovno organizacijo, mi pa dodajamo, da bi bilo prav, če bi podobno ukrepali tudi nekoliko više. Osnovna organizacija ZSMS Pesje Z novimi močmi do boljšega dela Pomemben delež pri razvoju krajevnih skupnosti občine Velenje imajo vse bolj in bolj mladi. Toda, vsi se še vedno ne zavedajo svoje vloge, zato je precej mladinskih organizacij nedelavnih, zlasti mestnih. Med mladimi, ki so spoznali, da ni dovolj biti le mlad, ampak tudi organiziran, so člani osnovne organizacije ZSMS Pesje. Pred dobrimi šestimi meseci ali natančneje maja lani, je delo njihove mladinske organizacije ponovno zaživelo. »V krajevni skupnosti Pesje smo mladi že prej imeli svojo organizacijo. Vendar so bili člani predvsem starejši in premalo delovni. Bilo pa jih je tudi zelo malo, zato niso niti mogli razširiti svoje dejavnosti. V lanskem mesecu mladosti pa se je mladinska organizacija »pomladila« in zato je malo več zagnanosti in mladostnega poleta pri delu V naše vrste se sedaj vključujejo tudi učenci 8. razreda osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja. Več nas je, bolje smo se organizirali in delo je steklo tako, kot smo si želeli.« je povedala predsednica mladinske organizacije Pesje Darja Goltnik. Na konferenci v maju lani so sprejeli mladi glavne smernice za delo do konca leta ter načrtovane naloge razdelili na komisije. V mladinsko organizacijo Pesje je vključenih okoli 80 »mladih, prizadevno pa se je lotilo uresničevanja načrtovanih nalog 30 članov. Z zavzetim delom se lahko najbolj pohvali kulturna komisija. ki je skupaj s tamkajšnjimi osnovnošolci pripravila proslave ob pomembnejših praznikih. Te so privabile v dvorano kar nekaj krajanov. V letu 1982 je pričela malo bolje delati tudi Svoboda Pesje, s katero so navezali stike tudi naši kulturniki. Za nami je uspešen nastop ob novem letu za naše najmlajše krajane. Predstavili smo se z igrico Palčki in dedek Mraz. V teh dneh pa se že marljivo pripravljamo na 8. februar in dan Darja Goltnik žena. Skupaj s člani Svobode za to priložnost pripravljamo dve igri in glasbeni program.« je na kratko opisala delo kulturne skupine Darja Goltnik. V seznam del in nalog te komisije sodi še občasno organiziranje zabavnih večerov za mladince. Na športnem področju se mladi Pesja najraje udejstvujejo. Marljivo je delala nogometna sekcija. Precej članov te mladinske organizacije je vključenih v namizno-teniški klub Tempo. Poleg sodelovanja na raznih športnih srečanjih. so člani komisije za šport poskrbeli še za rekreacijo članov v telovadnici osnovne šole. Člani komisije za idejnopolitično delo so se sestali le pri obravnavi gradiva za kongres. Od stalnih nalog velja omeniti še spremljanje dela članov mladinske organizacije. V krajevni skupnosti Pesje je delovno tudi društvo prijateljev mladine. Z njim so se povezali tudi mladinci. Skupaj s člani društva bodo ustanovili ulične odbore in tako poskrbeli za tiste otroke, ki po končanem pouku ne vedo kako bi preživeli prosti čas. Kot kaže. so se mladi v.Pesju lotili dela resno. »Še bolje bi lahko delali.« pravi predsednica, »če bi imeli svoje delovne prostore. Tako pa se sestajamo le enkrat na teden v prostorih stare knjižnice, ki jih uporabljajo tudi člani Svobode. Zelo na roko nam gre društvo upokojencev, ki nam za razne zabavne prireditve rado odstopi svoje prostore. Z denarnimi težavami se »bodemo« tudi mi. Edini vir dohodka je članarina. Z njo se ne da kaj dosti narediti. Delovni program je zelo obsežen. nas pa premalo.« je potožila Darja Goltnik. Navkljub vsem težavam, z.a Katere tudi v tem letu ne bodo našli rešitve, je program dela dokaj pester. Do marca bodo pripravili proslave ob 8. februarju in dnevu žena. že sedaj se vneto pripravljajo na kviz Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, sodelovali bodo v Kajuhovem pokalu, z igrico Obtoženec in sodnik nameravajo nastopiti v Naši besedi 83. Sodelovanja v akcijah krajevne* skupnosti ni treba posebej omenjati, saj jim delovne vneme in pripravljenosti tudi v tem letu ne bo manjkalo. Bolj kot doslej bodo okrepili vezi z mladinci Esa ter navezali tesnejše stike s člani mladinske organizacije Šoštanj. DO Veplas Kar za četrtino pod načrtom Neugodna gospodarska gibanja. pomanjkanje repromateriala je v marsikateri delovni organizaciji v dolini povzročilo nemalo težav. Prav zaradi tega so marsikje zaključili to poslovno leto slabo. Med slednje sodi tudi delovna organizacija Weplas. Preteklo leto je bilo za 320 članski delovni kolektiv sila neuspešno, saj niso uresničili vseh načrtovanih izvoznih obveznosti. Ker novim kupcem niso dobavili dogovorjenih količih. niso dobili dovolj deviz za nakup repromateriala, ki ga pri svojem delu rabijo Slaba preskrba z osnovnimi surovinami je zmanjševala ali izmenično prekinjala proizvodnjo na vseh programih. Tako so delavci Ve-plasa izdelali kar za četrtino manj izdelkov. »V letu 1982 smo prigospodarili približno 32 milijonov dinarjev, prihodek povečali od prejšnjega za 24 odstotkov, čisti dohodek pa se je povečal le za 14 odstotkov. Za sklade nam je ostalo kar za 16 odstotkov manj denarja kot prejšnje leto. Posledica vsega tega je bil zamrznjen osebni dohodek vse leto. s čimer smo si nakopali še kopico novih težav. Močno se je povečala fluktuacija zaposlenih. Izvozili smo resda štirikrat več kot leto poprej, vendar znaša prodaja v tujino komaj desetino načrtovane proizvodnje,« je ocenil gospodarska gibanja v preteklem letu direktor Weplasa Janez Navodnik. Prav zaradi motene proizvodnje in slabih rezultatov gospodarjenja so delavci te organizacije združenega dela sprejeli vrsto dodatnih stabilizacijskih ukrepov. Ob stalni menjavi proizvodnje in premeščanju delavcev z enega opravila na drugega je nastala nekontrolirana režija. Dogovorili so se, da jo bodo zmanjšali tako. da bodo to plačali le 80 odstotno. Vsi režijski delavci pa so morali opraviti še določeno število v neposredni proizvodnji. Med ukrepe, ki jih velja omeniti, sodi tudi utrditev odgovornosti: Neusposobljenost zaposlenih pa poskušajo odpraviti z organiziranjem raznih tečajev. Z vsemi temi ukrepi, kijih že dosledno izvajajo, stopajo v Ve-plasu tučfi v leto 1983. Kot kaže. se organizacijam združenega dela tudi v tem letu ne obetajo boljši časi, še posebej ne izgubašem in neizvoznikom. In kakšne so smernice ražvoja Veplasa v letu 1983? »V to leto smo stopili z mnogimi vprašanji in negotovostjo. Dobavitelji vseh najosnovnejših surovin, ki jih potrebujemo za proizvodnjo, nam groze, da brez devizne udeležbe ne bomo dobili ničesar. Pri dokaj meglenih napovedih glede deleža deviz, ki bodo ostale izvoznikom, je torej vsaka napoved o možnostih preskrbe z materiali povsem v zraku. Poleg vsega tega se pojavlja še ena težava, dokaj hiter padec povpraševanja na področju novogradenj, lesne in tekstilne industrije, na katero je vezana celotna starejša proizvodnja Veplasa. Z zmanjšanjem povpraševanja zelo hitro upade še pripravljenost kupcev za združevanje deviz,« je na zastavljeno vprašanje odgovoril direktor te delovne organizacije Janez Navodnik. Kljub tako slabim upom. je njihov proizvodni načrt za to leto optimističen, saj načrtujejo zaposleni kar preko 50 odstotno povečanje proizvodnje. Brv čez vse te čeri. četudi je videti zelo ozka in majava, so našli v močno povečanem izvozu. Največji delež v tej verigi ima nov športni program. Njihove jadralne deske so zaradi uspešnosti modela še vedno zelo zanimive za zapadna tržišča. Žal. se prav pri proizvodnji tega srečujejo z največjimi težavami. Kvaliteta domačega materiala je sila nestabilna. Precej surovin, ki jih enkrat imajo, drugič spet ne, za jadralne deske še uvažajo. Svoj delež k vsemu^ pa prispevajo še tehnološke in subjektivne težave in že so dokaj nezanesljiv dobavitelj. Glavni steber izvoza je jambor za jadralne deske. Pohvalno je zlasti to. da so v delovni organizaciji Veplas uspeli razviti in celo patentirati tako lastno tehnologijo. ki je z visoko produktivnostjo ter kvaliteto dovolj konkurenčna na vseh tržiščih. Vso proizvodnjo jamborov za jadralne deske imajo že prodano v Zvezno republiko Nemčijo. Seveda tudi tu ne gre brez težav. »Zelo zahtevni kupci, nestalna kvaliteta domačih surovin, obilo začetniških in lastnih težav nam povzroča sive lase. Ker je izvoz uspešno stekel že v zadnjih mesecih preteklega leta. smo prepričani, da bomo uresničili vse načrtovane naloge. Na zapadno tržišče smo uspeli prodreti še z raznim pohištvenim okovjem, kot "je roletni mehanizem, kije tudi naš patentiran izdelek. Del starejše proiz vodnje lepilnih trakov smo tudi že prodali na vzhodno tržišče,« je o prizadevanjih zaposlenih Veplasa v letu 19»83 povedal Janez Navodnik. Optimistične nanovedi in že delni uspehi njihovih prizadevanj jih seveda ne smejo uspavati. Kot pravijo, bodo s prisluženimi devizami. seveda .če ne bo posebnih zapletov, lahko pokrili potrebe po materialih in tako zadostili tudi domaČemu tr/.iSču Z dodatnimi ukrepi in še z večjo mero prizadevnosti bodo morda le uresničili zastavljene naloge Kovinarstvo Ljubno Smelo v drugo desetletje Delavci temeljne organizacije ravenske Železarne Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji smelo stopajo v drugo desetletje svojega nadvse uspešnega delovanja. Konec minulega leta je namreč miniio deset let odkar se je na Ljubnem pričelo razvijati kovinarstvo. na področju torej kjer sta vso zgodovino prevladovala lesarstvo in gozdarstvo. Danes lahko z vso gotovostjo trdimo, da so zametki kovinarske zavesti padli na plodna tla o čemer nedvoumno pričajo dosedanji dosežki te temeljne organizacije. Seveda težkih trenutkov ni manjkalo, prav ob premagovanju teh pa se je ta zavest še posebej utrdila. Pričelo seje leta 1972. ko so v takratnem Gradbeniku poleg gradbeniškega ustanovili tudi ključavničarski obrat. Zaposleni so opravljali različna remontna, vodovodna in kleparska dela, za ljubljanski Skip pa so pričeli izdelovati različne zvarjene elemente. Delovni pogoji so bili skrajno slabi. Oprema je bila slaba. prostori skoraj neogrevani in še bi lahko naštevali. Prva prelomnica v razvoju ko-vinarstvasega v leto 1974. ko so na Gradbeniku ustanovili dve temeljni organizaciji združenega dela. Z njimi so kolektivu zagotovili hitrejši razvoj in še utrdili medsebojne vezi. Ob tej priložnosti so seveda ocenili prehojeno pot in ugotovili vrsto pomanjkljivosti na skoraj vseh področjih delovanja. Slabaje bila kadrovska politika, prav tako opremljenost, produktivnost je bila nizka, osebni dohodki slabi, pa tudi samoupravni organi niso primerno delovali. Ukrepi so bili torej nujni in kovinarji so se odločili za gradnjo novih prostorov in boljšo opremljenost. Že konec leta 1974 so pričeli graditi novo proizvodno dvorano, hkrati pa sklenili- pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju s podjetjem SIP iz Šempetra. Leto kasneje je bila naložba zaključena, z njo pa so si ljubenski kovinarji postavili trdne temelje za novo uveljavitev. Zelo pomembno je. da so s tem številnim delavcem, ki so se dotlej vsakodnevno vozili na delo v Kamnik. Ljubljano in v druga industrijska središča, zagotovili delo doma. Seveda zaradi tega niso pozabili na kadrovsko politiko. Korajžno so se lotili zahtevne naloge in uspeli. Tudi do 30 učencev letno so izšolali in takšna naložba se je bogato obrestovala. Že v letu 1976 so pričeli razmišljati o tesnejšem povezovanju z ostalimi sorodnimi delovnimi organizacijami ter si s tem zagotoviti še hitrejši razvoj, večjo kakovost predelave, proizvodnjo končnih izdelkov in večjo socialno varnost zaposlenih. Možnosti je bilo veliko, prevladala pa je ponudba ravenske Železarne in dve leti kasneje so se z njo združili. Že dotlej so kovinarji dosegli zavidljive uspehe ter ob premagovanju težav okrepili zavest in zaupanje. združite \ z Železarno pa jim je vlila novih moči. Z novo naložbo leta 1981 znatno povečali delovne prostore in izboljšali delovne pogoje. Z Raven so na Ljubno prenesli proizvodnjo zobatih vencev za motorno in traktorsko industrijo, proizvodnjo kolesnih dvojic za rudarske va-gončke. poleg tega pa so okrepili izdelavo zvarjencev in razširili mehansko obdelavo strojnih delov. Sedanje težave so seveda vplivale tudi na njihovo delo. uspehi, notranja trdnost in zaupanje pa so porok, da jih bodo uspešno premagovali. J. P. „NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar", kol tednik pa izhaja ,,Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 1«, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za inozemstvo 720 dinarjev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velerje za temeljne in druge organizacije združenega dela, de- lovne skupnosti,'družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 27. januarja 1983 * Titovo Velenje DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO nas cas * stran 3 Seje ZZD, zdravstvene skupnosti Strožji nadzor za bolniške izostanke ZZD — skupnost socialnega varstva Nadaljevati s podruž -bljanjem skrbi za borce V četrtek pretekli teden je bila seja zbora združenega dela skupščine občine Velenje in sicer najprej skupno s skupščino občinske zdravstvene skupnosti nato pa še skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Delegati zbora združenega dela in zdravstvene skupnosti so spregovorili o uresničevanju zdravstvenega varstva v občini Velenje ter pri tem opozorili predvsem na težave, s katerimi se pri svojem delu srečujejo izvajalci. NALOGE TUDI ZA TEMELJNE ORGANIZACIJE Na seji so ugotovili, daje občinska zdravstvena skupnost lani uspešno poslovala, da v večini primerov ni prihajalo do bistvenih prekoračitev sprejetih programov in da so izvajalci dokaj dosledno upoštevali svoje stabilizacijske , načrte. Znižujejo se stroški bolnišničnega zdravljenja in stroški za zdravila, rastejo pa stroški osnovnega in specialističnega zdravstvenega varstva, kar kaže na pozitivno preusmerjanje naše zdravstvene dejavnosti. Kljub vsemu pa je odsotnost z dela še vedno zelo visoka in je bila v primerjavi s predlanskim letom v majhnem porastu. Vsak dan je zaradi nesreč pri delu, bolezni, nesreč izven dela ter nege družinskih žlanov izostalo okoli 1430 delavcev. To pa je veliko število izgubljenih delovnih dni, velik pritisk na zdravstveno varstvo in ogromno breme za delovne organizacije. Delegati so zato menili, da je potrebno odločneje nastopiti proti simulantom, ki jih v tem številu gotovo ni malo, okrepiti laično kontrolo bolnikov^ razvijati obratne ambulante ter večjo skrb nameniti delovnim, bivalnim in socialnim pogojem delavcev. Tako morajo vse temeljne in druge organizacije združenega dela do konca letošnjega polletja pričeti dosledno izvajati uvedeni sistem kontrolnih listkov za odhod k zdravniku ter nameniti več pozornosti izostankom z dela zaradi bolezni, nege družinskih članov in nesreč pri delu. Laična kontrola je za vse delovne organizacije in skupnosti obvezna. Občinska zdravstvena skupnost oziroma njena strokovna služba pa je dolžna organizirati laično kontrolo za vse tiste delovne organizacije in skupnosti, ki'tega same ne zmorejo. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih je potrebno poleg tega organizirati širšo in učinkovitejšo preventivno dejavnost, predvsem pa stalne oblike zdravstvene vzgoje tako o varnosti pri delu in o pravilni uporabi zaščitnih sredstev kot o zdravem načinu dela in življenja ter skrbi za lastno zdravje. Skladno s sprejetimi samoupravnimi sporazumi in dogovori o delitvi dela na področju zdravstvenega varstva se mora v občini še naprej krepiti osnovna zdravstvena dejavnost, ki mora nuditi cenejše oblike zdravstvenega varstva. Kadrovsko, strokovno in materialno pa se mora tako okrepiti, da bo zmožna prevzeti nase celovitejšo skrb za zdravje občanov. KREPITI OSNOVNO ZDRAV-STVENO VARSTVO Ta sklep so dopolnili s stališči in predlogi zdravstvenega centra Velenje. Delegati centra so poudarili, da dokaj dosledno uresničujejo zastavljene stabilizacijske programe. Tako so na internem oddelku tozda Bolnišnica — zdravilišče Topolšica zmanjšali število postelj za 24. Priliv pacientov pa ob tem ni bil okrnjen. Izpeljana je tudi delitev dela v bolnišnični dejavnostmi s sosednjima bolnišnicama. Skladno z družbeno usmeritvijo so poleg tega pristopili k organiziranemu izvajanju strokovne nege in zdravljenja na domu, organizirali so referat za zdravstveno vzgojo ter oblikovali obratne ambulante za delavce RLV, TGO, Vegrad in Veplas. Med naloge zdravstvenega varstva v občini Velenje v letošnjem letu pa so izvajalci zapisali, da zdravstvo s svojo dejavnostjo vpliva na družbeni proizvod v toliki meri, da ga lahko štejemo za udeleženca v materialni proizvodnji. Vendar pa ob skokovitem razvoju materialne proizvodnje v zadnjih letih zdravstvo ni bilo deležno sorazmerne rasti materialne osnove dela. Zato bo potrebno še naprej zaradi omejenih denarnih virov, krepiti osnovno zdravstveno varstvo, predvsem z nadaljnim poglabljanjem vsebine dela obratnih ambulant ter s preventivno medicinsko dejavnostjo. Zdravstveni center je vsem organizacijam združenega dela že poslal ponudbo o preventivnih zdravstvenih pregledih, vendar pa odziv ni bil takšen kot bi lahko pričakovali in kot bi bilo tudi potrebno, če se želimo izogniti številnim nepotrebnim izostajanjem z dela. Posebna pozornost bo tudi v letošnjem letu namenjena obvladovanju zdravstvene problematike v osnovnem zdravstvenem varstvu. 2e doslej so naši zdravniki ozdravili v osnovni zdravstveni dejanosti 80 odstotkov vseh obolenj. Ta odstotek pa bi želeli še povečati s širjenjem nege in zdravljenj na domu. Prav tako nameravajo nadaljevati z racionalizacijo pri predpisovanju in potrošnji zdravil, kjer so že sedaj pod regionalnim povprečjem cene posameznega recepta. Veliko težavo pa zdravstvenemu centru povzroča uresničevanje in financiranje dogovorjenega programa. Tu je poseben problem zajemanje demografskih podatkov (število predšolskih ip šolskih otrok ter mladine). Ugotavljajo, da podatki, ki jih imajo na voljo, še niso dokončno obdelani (predvsem starostna struktura), zato jih ne morejo zanesljivo uporabljati pri načrtovanju dela. To pa povzroča neusklajenost kadrovskih in delovnih normativov. Zato iz leta v leto prekoračujejo (zagotovljeni) obvezni program dela v predšolskem in šolskem zdravstvenem varstvu, kar pa ne dobijo plačano. IZBOLJŠATI POGOJE DELA Stopnja zaposlovanja, ki je bila v preteklosti tudi do 12 odstotna, visoka nataliteta (mlade družine), velika fluktuacija, vse to je vplivalo na naglo rast števila pre- 0 Koertingu V'nadaljevanju seje so delegati zbora združenega dela velenjske občinske skupščine seznanili s problematiko Koertinga, ter ukrepi in obveznostmi, ki jih Gorenje ob ukinitvi te svoje tovarne sprejema. Delegati so podprli prizadevanja delavcev tega kolektiva za kar najhitrejšo odpravo nastalih izgub, za preusmeritev proizvodnje, za večji izvoz in razrešitev določenih kadrovskih vprašanj. Sprejeli so sklep, da je potrebno konkretizirati smernice in ukrepe povezane s prestrukturiranjem sozda Gorenje ter sklep, da morajo delavski sveti mesečno zasledovati izvajanje usmeritev, vsake tri mesece pa morajo biti z razreševanjem problematike v Gorenju seznanjeni tudi delagati skupščine. Delavci Zdravstvenega centra in Združenih lekarn so se v četrtek z referendumom odločili za združitev v skupno delovno organizacijo. V pripravljenem gradivu so zapisali, da to povezovanje zaokrožuje zdravstveno varstvo bivalcev, spremembe v starostni strukturi in večalo potrebe po zdravstvenem varstvu. Ze samo število novozgrajenih šol v zadnjih desetih letih potrjuje, kako se je večalo število otrok in mladine. V teh letih pa se v razširitev prostorskih zmogljivosti in obnavljanje opreme v osnovnem zdravstvu '"ni vlagalo. Zato so izvajalci predlagali, da se z vso resnostjo in odgovornostjo razmisli o izboljšanju delovnih pogojev ter razširitvi zdravstvenega doma Velenje. V spremembe in dopolnitve srednjeročnega načrta razvoja občine Velenje je potrebno vključiti tudi razširitev prostorskih zmogljivosti v osnovnem zdravstvenem varstvu. Poseben problem je nadalje iztrošenost osnovnih sredstev Zdravstvenega centra Velenje, ki je že vej kot 80-odstotna. V tozdu Splošno zdravstvo Velenje pa že kar 92 odstotna. To je najvišja stopnja izstrošenosti osnovnih sredstev v zdravstvu v SR Sloveniji, sai je slovensko povprečje nekako med 50 in 60 odstotki. Izvaja1 .i v predlagali, da se v letošnjem letu nujno združijo sredstva za nakup fizično popolnoma dotrajane medicinske opreme, posebno za rentgenski aparat. POTREBEN JE NOV NAČIN FINANCIRANJA Stabilizacijski programi, ki so jih sprejeli tozdi zdravstvenega centra Velenje, so omogočili, da v večini tozdov obvladujejo materialne stroške in se držijo sprejetih načrtov. Pri tem pa so porabili zaloge materialov, in zato stopajo v letošnje leto s precej manjšimi zalogami. Takšno stanje pogojuje tudi pomanjkanje sanitetnih in drugih materialov na tržišču. Med stabilizacijskimi ukrepi, ki iih nameravajo uresničiti, je nadaljnje zmanjševanje hospi- Se ena točka je bila za delegate zelo zanimiva. Spregovorili so namreč o pobudi za premaknitev delovnega časa. Odbor za usklajevanje aktivnosti za premaknitev delovnega časa je pripravil predlog, po katerem naj bi vse OZD s prvim februarjem premaknile začetek delovnega časa na sedmo uro. Delovni čas bi bil razporejen tako, da bi prva izmena delala od 7.00 do 14.30, druga izmena pa od 14.30 do 22. ure. Izmene bi se zamenjale na delovnem mestu ali pa bi manjkajočo ure delavci nadomestili ob sobotah. Organizacije združenega dela, ki imajo delo organizirano v treh izmenah, bi prilagodile delovni čas specifičnim potrebam delovnega procesa. Osnovne šole pa bi pričele pouk ob 8. na našem območju, ga približuje potrebam uporabnikov, omogoča rast poslovne sposobnosti združenih tozdov. veča strokovnost dela in nudi solidnejšo osnovo za socialno varstvo zaposlenih. Z oblikovanjem delovne organizacije talnega zdravljenja in raznih dopolnilnih oblik dela v Zdravstvenem centru. Posebno mesto pa zavzema tudi pobuda za spremembo načina financiranja (pridobivanja prihodka) izvajalcev zdravstvenega varstva v SRS. Izvajalci menijo, da dosedanji način financiranja po faktorskem sistemu, ki temelji pretežno na vrednotenju količine dela, ne pa na zagotavljanju zdravja zavarovancem, ni več ustrezen. Zato predlagajo, da se v prihodnje financirajo programi zdravstvenih organizacij, kar bo v večji meri kot doslej vzpodbujalo učinkovitost in uspešnost zdravstvenega varstva. Sprejeli so tudi sklep, da je občinski komite za družbene dejavnosti dolžan skupaj z vsemi SIS družbenih dejavnosti oceniti kriterije o določanju višine sredstev, ki jih samoupravne interesne skupnosti združujejo za solidarnost in vzajemnost za medobčinske in republiške potrebe. Tam kjer so pomanjkljivosti očitne, je potrebno sprožiti postopek za revizijo sprejetih kriterijev. Občinska zdravstvena skupnost pa mora v letošnjem letu obnoviti razpravo o uvedbi domicilnega principa za uveljavljanje pravic na področju zdravstvenega varstva. Ob koncu omenimo še sklep, da morajo družbeno-politične organizacije in organi samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih bdeti nad kvaliteto in vsebino dela delegacij, ki delujejo na področju SIS družbenih dejavnosti. Zlasti so odgovorni za koordinirano delo z delegacijami /a /bor združenega dela ter za čvrstejšo povezavo z vsemi delavci. Poslovodni organi in ustrezne strokovne službe pa morajo nuditi strokovno pomoč pri obravnavi delegatskih gradiv. B. Z. uri. Razprava je pokazala, da so se delavci manjših delovnih organizacij pripravljeni prilagoditi delovnemu času, ki bo primeren za delavce Gorenja in REK. Vendar pa so prav delavci REK o tem vprašanju doslej očitno premalo razmišljali, saj se s predlogom, ki je bil v osnovi sprejet že na prejšnji skupščini, niso strinjali, niso pa tudi nakazali kakšne boljše rešitve. Po burni razpravi, ki je opozorila še na nekatera odprta vprašanja, so delegati menili, da se morata obe veliki delovni organizaciji v najkrajšem času odločiti, kakšna premaknitev delovnega časa je zanju sprejemljiva ter svoja predloga tudi uskladiti. B. Z. se bo uresničila celovita vsebinska in dohodkovna razsežnost zdravstva. V Zdravstvenem centru seje za nadaljnjo skupno pot odločilo 77 odstotkov volilcev, v Združenih lekarnah po 70 odstotkov. Na, prvi skupni seji zbora združenega dela skupščine občine Velenje in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Velenje so delegati namenili osrednjo pozornost uresničevanju sistema socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev ter vojaških invalidov v naši občini ter problematiki zaposlovanja invalidov. Delegati so ugotovili, daje bila ' na področju varstva borcev NOV in vojaških invalidov v zadnjih letih sprejeta vrsta zakonov in drugih samoupravnih aktov, na osnovi katerih seje izboljšala socialna varnost. Referat za zadeve borcev in vojaških invalidov pri Komiteju za družbene dejavnosti skrbi za urejanje zadev udeležencev narodnoosvobodilne vojne. borcev za severno mejo, vojaške invalide in družine padlih borcev, civilne invalide vojne, urejuje pa tudi zadeve za varstvo kmetov — borcev in varstvo družin v katerih je edini hranilec v obvezni vojaški službi. V Velenjski občini je 315 upravičencev, ki prejemajo stalno priznavalnino. To so udeleženci NOV. katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne dosega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, oziroma 80 odstotkov tega zneska za udeležence NOV do 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943. V letu 1981jebtloza borce in vojaške vojne invalide iz občinskega proračuna porabljenih 5 milijonov in 700 tisoč dinarjev. Po zbranih podatkih je v naši občini 2195 borcev NOV in vojaških vojnih invalidov, ki so organizirani. V občinskem odboru ZZB NOV Velenje deluje kar 21 krajevnih borčevskih organizacij in dve krajevni organizaciji vojaških vojnih invalidov. Bolj kot kaj drugega je v tej starostni kategoriji zaskrbljujoče zdravstveno stanje. Po podatkih sistematskih pregledov je le 25 odstotkov zdravnih oziroma zdravstveno stanje ustreza letom. 40 odstotkov jih boluje za boleznimi srca in ožilja, sledijo pa obolenja hrbtenice in ostale. Pri nekaterih borcih je prisojno več obolenj hkrati. V nadaljevanju seje siVdelegati poudarili. da hi morali pri uresničevanju sistema socialne varnosti tudi v prihodnje nadaljevati s podru/bljanjem skrbi za borce, prenehati z avtomatičnim uvelja-vljanjem in zagotavljanjem vseh prav ic. saj je treba upoštevati dejansko socialno stanje posameznika in selektivno dodeljevati socialne pomoči. S pregledom in nekaterimi spremenitvami je treba doseči, da bo la oblika družbene pomoči v pravem pomenu besede priznavalnina za prizadevno delo v NOV ter pri tem upoštevati še socialno stanje upravičenca. Prednostna naloga na tem področju pa bo še naprej ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij ter prenašanja teh na mladi rod. Nekoliko dalj časa pa so se de-legati*prvega skupnega zasedanja zadržali pri obravnavanju težav s področja zaposlovanja invalidov v naši občini. Razpravljaici so menili, da smo kljub sprejetim nalogam, številnemu govorjenju in polemikah naredili na tem področju še prav malo. To dokazujejo tudi podatki, saj se število invalidnih oseb v naši občini zvišuje namesto zmanjšuje. Pred tremi leti smo imeli v naši občini le 630 invalidov, leto kasneje 729. v preteklem letu se je ta številka povzpela že na 990. Precej med njimi je invalidov I. stopnje, kar pomeni, da so oproščeni dela in prejemajo invalidnino. V treh letih se je močno povečalo tudi število invalidnih oseb II. in III. kategorije, in sicer na 867. Med vzroki za invalidnost močno prednjači bolezen. 80 odstotkov. Tudi ta podatek zahteva vso pozornost. Kot so poudarili razpravljaici. so ti pojavi takšni tudi zaradi tega. ker naeni strani sami spodbujamo invalidnost, saj nimamo konkretnih meril za to. kdo je invalid in kdo ne. Novi zakon prinaša nekatere novosti, zato se bomo morali združiti, da bomo lahko dovolj odgovorno sodelovali v javni razpravi. Mnogo premalo smo v naši občini naredili pri rehabilitaciji ali prekvalifikaciji invalidnih oseb. V daljšem časovnem obdobju, tudi več kot 7 let, smo uspeli prekvalificirati le 11 invalidov. pa še ti so bili predvsem invalidi z težjimi delovnimi nezgodami. Zakonska določila s tega področja so dovolj jasna, le v praksi jih izvajamo povsem drugače. Seveda pa se pri tem ne zavedamo dovolj dobro materialnih posledic, ki bremenijo naše združeno delo. Delegati so hkrati poudarili, da stvari takšne kot so, ne smejo teči takšne tudi naprej. Preventiva je najpomembnejša naloga za preprečevanje nastanka invalidnosti, zato mora prav njej veljati vsa skrb. Začeti se mora že pri sprejemanju delavca v službo. Prav tako je treba v času zdravljenja delavca bolje pozdraviti kot je bilo to sedaj in ga v času rehabilitacije pošiljati na tista delovna opravila, za katera bo sposoben, tako psihično kot tudi fizično. Spet so se delegati dotaknili vprašanja obratnih ambulant, sistematskih,pregledov. Menili so. da tudi na tem področju stvari še zdaleč ne tečejo tako. kot smo jih načrtovali. V sistem zdravstvene preventive za invalide pa je treba kar najhitreje vključiti tudi zdravilišče Topolšica. saj ne izkoriščamo vseh možnosti, ki jih le ta daje. Invalidne osebe moramo motivirati, tako. da bodo tudi, lahko kaj sami naredili za svojo delovno spodobnost, saj praksa kaže. da lahko invalid doma naredi mnogo več. kol pa v združenem delu. Ne smemo ugotavljati le odstotka invalidnosti, ampak se moramo vprašati kaj lahko invalidi kljub invalidnosti še naredijo. Da se bo stanje na tem področju vsaj malo izboljšalo, moramo še kako spremeniti ustaljene navade ter dosledno sprejemati in izvajati sprejete naloge. Nekaj več bo treba zagotovo narediti še na področju zaposlovanja invalidnih oseb. saj analiza kaže. da je v zadnjih treh letih število invalidov preseglo število na novo zaposlenih delavcev. Dodatne možnosti zaposlovanja le-teh bo treba poiskati na področju drobnega gor spodarstva. Stališča in sklepi, s področja preventive, zakonodaje, zaposlovanja in proučevanja, ki so jih sprejeli delegati na četrtkovi seji so dovolj jasni, konkretni, prav tako tudi zadolžitve. »Če se bomo lotili reševanja vseh dovolj zgodaj in odgovorno, bodo uspehi takšni, kot sijih želimo«, so poudarili. Zdravstveni center — Združene lekarne Skupna delovna organizacija DO ELEKTROSTROJNA OPREMA Preloge objavlja licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. kamionet IMV 2200 D, letnik 1976, izklicna cena 150.000 2. kamionet IMV 2200 D, letnik 1978, izklicna cena 300.000 3. risalna deska (5 komadov), izklicna cena 2000 dinarjev za kos Licitacija bo v sredo, 2. februarja 1983 ob 12. uri v prostorih DO ESO. Ogled je možen dan pred licitacijo ali dve uri pred pričetkom. Informacije dobite v prodaji ESO. Varščina je 10-odstotna od izklicne cene. Osnovno sredstvo je treba plačati in odpeljati v 5 dneh, sicer varščina odpade. in delovnem času 4- stran ★ nSS CSS NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje ★ 27. januarja 1983 Pri Banovškovih v Šentilju KULTURA* KULTURA •KULTURA • Hvaležni za Živahnejše delo kulturnih komisij Pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenjeje med komisijami in odbori dokaj prizadeven odbor za klubsko dejavnost. Kakšna je njegova, glavna naloga? Na to vprašanje nam je odgovoril predsednik odbora Janez Dvornik: »Naloga odbora je združevanje dela mladih na vseh oblikah kulturnega izražanja, delovanja. Prav zaradi tega odbor tesno sodeluje s komisijo za kulturo pri občinski konferenci ZSMS Velenje. « Na kulturnem področju se ve-dnodogaja kaj zanimivega, zatoje delo odbora za klubsko dejavnost pestro. V začetku lanskega leta je odbor v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Velenje in društvom prijateljev mladine Velenje pripravil občinsko prireditev Naša beseda 82. Na razpis zanjo seje prijavilo 16 mladinskih kulturnih skupin iz osnovnih šol, "krajevnih skupnosti-in delovnih organizacij. Njihove programe si je ogledala posebna komisija, kije izmed nastopajočih izbrala pet najboljših. Te so nastopile na sklepni prireditvi. Najboljši med nastopajočimi so bili v letu 1982 člani kulturnega društva Oskar Hudales iz osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. Nastopili so z delom Zajčja šola in še kaj. ■Ostale skupine so prikazale mnogo slabšo kvalitetno raven. Zato je glavna naloga članov odbora r tem letu nudenje strokovne pomoči vsem tistim skupinam, ki bodo to želele. V poletnih mesecih leta 82 bi se morali dve vodji kulturnih društev udeležiti seminarja za režiserje mladinskih gledaliških skupin. Vendar sta v zadnjem trenutku odpovedali. Tako smo ostali znova brez režiserjev. Decembra lani smo se udeležili seminarja za vodje klubskih dejavnosti v Radovljici.« je opisal delo odbora za klubsko dejavnost v preteklem letu Janez Dvornik. V tem letuje delovni program odbora mnogo obsežnejši kot lanski. Največjo pozornost bodo člani odbora namenili izobraževanju. V teh dneh so v vse osnovne organizacije ZSMS in kulturna društva poslali razpise za Našo besedo 83. Nanj se lahko prijavijo vse kulturne skupine naše občine do konca januarja. V prijavi morajo navesti še vrsto dela ter kraj in čas izvedbe. Člani odbora si želijo, da bi se na razpis prijavilo kar največ mladih kulturnih ustvarjalcev iz naše doline, saj je možnosti izr ažanja resnično veliko. Vse predstave si bo ogledala posebna komisija do 31. marca, najboljše skupine pa bodo nastopile še na občinski prireditvi, ki bo predvidoma 8. aprila v Šoštanju. Med,ostalimi nalogami odbora za to leto velja onveniti še srečanje udeležencev semimarja za klubsko dejavnost. To srečanje bo spomladi. Poleg tega se bodo nekateri člani kulturnih komisij osnovnih organizacij ZSMS udeležili seminarja za režiserje mladinskih skupin, v mesecu novembru pa bodo pripravili še takšen občinski seminar. Znanje s tega področja si bodo pridobivali Hudi na republiškem seminarju za vodje klubskih dejavnosti. Skupaj z občinsko konferenco ZSMS bomo poskušali najti prostore, v katerih se bodo lahko mladi zbirali in v katerih se bodo odvijale klubske oblike dela. To je naša dolgoletna želja, ki pa jo bomo. vsaj tako upamo, letos uspešno rešili. Prizadevno in organizirano preživljanje prostega časa mladih ni skrb le njih samih, ampak vseh nas. Mladi v svojih okoljih namenjajo kulturnemu delu premalo pozornosti. Z akcijami, ki jih bo pripravil odbor za klubsko dejavnost. pa bi radi pripomogli k živahnejšemu delu kulturnih komisij in na sploh vseh mladih po krajevnih skupnostih, osnovnih šolah in delovnih organizacijah « KS Šentilj Za lepše okolje in smučarsko vlečnico Jože Borštner Spomladi pa sta mislila pričeti graditi. Požar, ki je mladima Banov-škovima čez noč povsem spremenil načrte, je nastal zaradi pregrevanja dimnovodnih tuljav. Vneli so se tramovi ob dimniku. Požar so najprej opazili mimoidoči, ki so se vračali okoli polnoči z nočnega slavja v Ponikvi. Ba-novškovi so še vsi spali. Takole pravi Milena: »Nikoli nisva niti v sanjah pomislila, da bi naju doletela takšna nesreča. Pred letom se je v jami poškodoval mož, sedaj pa še to. Drži se nas samo smola. Prvi hip nisem vedela, kako se bo vse to končalo. Pomislila sem le na najslabše. Le kako bi si lahko pomagala, sama s tremi otroci, če nama ne bi priskočili na pomoč dobri krajani. Akcija je resnično hitro stekla in samo njim se moram zahvaliti, da smo rešili še nekaj pohištva, obleko ter seveda svoja življenja. Resnično sem iz srca hvaležna vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.« Besede hvaležnosti so se vrstile ena za drugo. Vendar ni našla, kot je kasneje sama dejala, nobene lake. s katero bi se lahko oddolžila za ves trud. L.e kako ne. saj je mlada družina dobila stanovanje Milena Banovšek Nesreča nikoli ne počiva. Usodi se človek ne more izogniti, pa naj naredi kar hoče. Ni še tako dolgo, ko smo si želeli srečno, zdravo novo leto. Toda kaj, ko se sreča nekaterim noče in noče nasmehniti. Če pa se, tudi nikoli ni večna, čeprav bi si iz srca želeli, da bi bila. Tudi Banovškovt iz Silove so-stopali v leto 1983 vedri, polni načrtov in upanja, da bodo vse želje lahko uresničili. Toda. kako so se ušteli. Le hip. le nekaj minut je bilo dovolj, da so bili vsi njihovi upi na mah »pokopani«. Rdeči petelin ne počiva. Zapelje že kar v prvih dneh novega leta. Preteklo soboto okoli polnoči so ognjeni zublji zajeli stanovanjsko hišo, v kateri so našli, vsaj začasno streho nad glavo Banovškovi. oče Milan, mama Milena ter trije majhni otroci, štiriletna Mojca. Mateja ima le dve leti. Anita pa komaj eno. Res, daje bila hiša stara okoli 200 let. vendar jim je nudila skromen domek eno leto. »Skromni smo, zato smo bili zadovoljni tudi s tako bornim stanovanjem. Samo da smo imeli streho nad glavo,« je dejala pred dnevi Milena. Povedala nam je še to, dasta z možem vsak dinar hranila za gradnjo nove stanovanjske hiše. Želela sta živeti na svojem. Sedaj čakata na gradbeno dovoljenje. V krajevni skupnosti Šentilj je bilo zadnjo soboto zelo živahno. Številni krajani, med njimi je bilo največ osnovnošolcev, so prere-šetali vse zaselke te krajevne skupnosti po dolgem in po čez in jih očistili odpadnega železa. Tega je bilo v kraju res veliko, saj je bil kup v središču vasi precej velik. Krajani pa so tako opravili dvojno korist. Očistili so krajevno skupnost in zbrali staro železo, ki ga bodo prodali Dinosu, zasluženi denar pa bodo porabili za nakup Tomosove smučarske vlečnice. Organizator zbiralne akcije, ki je v kraju potekala že ves prejšnji teden, je bila komisija za šport in rekreacijo te krajevne skupnosti. Akcijo pa so organizirali na pobudo sveta krajevne skupnosti, ki je prejel dopis Dinosa, ki poziva vse krajane k zbiranju odpadnih surovin. Kot je povedala predstavnica te komisije Slavka Kolmanič je v preteklem letu nadvse uspel pohod na Goro Oljko, katerega so se udeležili številni krajani od treh do šestdesetih let. Pripravili so še izlet s kolesi in številne druge pohode. Organizirali so pa tudi nekaj zbiralnih akcij, saj se komisija ves Slavka Kolmanič Klavdga Kolmanič nepotrebne navlake," sta dejala. ,,S to zbiralno akcijo smo opravili dvojno korist, saj bomo nekaj zaslužili, očistili pa bomo tudi kraj." Zbiralno akcijo je nadvse uspešno occnil tudi predsednik krajevne konference SZDL Šentilj Alojz Glinšek, ki je tudi sam sodeloval. ,,Vsako akcijo, ki združuje ljudi, je potrebno pozdraviti. Tale pa je še toliko bolj spodbudna, ker bomo poleg tega, da bo komisija za šport in rekreacijo, ki res dobro dela, zaslužila nekaj denarja, tudi očistili kraj. K sodelovanju smo uspeli pritegniti kar veliko krajanov. Mislim, daje prav, da v akciji sodelujemo tudi starejši, da damo tako mladim vzgled." Vilko Pungartnik je član sveta krajevne skupnosti, vse od ustanovitve, aktivno pa dela tudi komisiji za šport in rekreacijo in tako ne manjka tudi na raznih udarniških akcijah. ,,Ob ustanovitvi seje komisija za šport in rekreacijo srečevala s skoraj nerazrešljivimi problemi,"" je dejal, ,,saj za delo nismo imeli potrebnih finančnih sredstev, niti ni bilo pripravljenosti krajanov. Denarja je še vedno malo, k sodelovanju pa nam je uspelo pritegniti veliko krajanov, Robi Goličnik kar pa je najpomembnejše. Tudi v bodoče bomo podobne akcije še organizirali." Množičnost je nedvomno pogoj za uspeh. To pa komisiji za šport in rekreacijo v krajevni skupnosti Šentilj ne manjka. O tem priča tudi nadvse uspela akcija zbiranja starega železa. M. Zakošek Vitko Pungartnik Alojz Glinšek Ob 100-letnici rojstva Maksima Gasparija I^etos bomo poleg 100-letnice rojstva kiparja Ivana Meštroviča in slikarja Saše Šantla slavili tudi stoletnico rojstva znanega slovenskega slikarja, ilustratorja in karikaturista Maksima Gasparija, ki seje rodil 26. januarja 1883 v Selščaku na Notranjskem. Vsi trije umetniki so bili člani kluba »Vesna« na Dunaju v začetku tega stoletja. Njihovo geslo je bilo »iz naroda na zarod«, člani pa so bili še Gvidon Birolla, H inko Smrekar in drugi. Meštrovičevo stoletnico bodo praznovali na svečanostih v Splitu, ki bodo trajale vse leto. Gasparijevo in Santlovo obletnico pa bo počastila Narodna glaerija v Ljubljani s prireditvijo posebnih razstav. V Titovem Velenju smo Gasparijeva dela spoznali na retrospektivni razstavi leta 1976, kije bila tudi zadnja v njegovem življenju. Takrat seje odprtja razstave udeležil tudi avtor sam, v spremstvu svoje žene Olge in sina Otona. Velenje se mu je izredno priljubilo in hvaležnih obiskovalcev na odprtju razstave skoraj ni mogel prehvaliti. Vedno je obžaloval, da ni že prej prišel v te kraje, ko je še lahko slikal. Umrl je 14. novembra 1980. Ob 100-letnici njegovega rojstva je Gasparijeva vdova Olga pismeno obvestila Kulturni center »Ivan Napotnik« Velenje, da po svoji smrti odstopa Titovemu Velenju Tihožitje iz muzeja (na posnetku), eno izmed redkih slik, kijih je uspela ohraniti. Slika, olje na platnu iz leta 1940, je eno izmed kapitalnih Gasparijevih del in je tudi barvno reproducirana v njegovi monografiji iz leta 1978. Danes dobrih Gasparijevih slik ni mogoče kupiti, ker jih lastniki ne prodajajo ali pa imajo take cene, ki presegajo plačilno sposobnost muzejev in galerij pri nas. Marjan Marinšek Ognjeni zublji so dodobra pokončali prebivališče Banovškovih Odbor za klubsko dejavnost čas srečuje s pomanjkanjem finančnih Sredstev. Najbolj aktivna je komisija za šport in rekreacijo krajevne skupnosti Šentilj pri organizaciji smučarskih tekov. V njihovem kraju je namreč od Pirha do Kot smučarska tekaška proga in ta šport je v Šentilju močno razvit. Žal pa jim letos vreme ni naklonjeno in tako doslej še niso mogli pokazati svojih sposobnosti. ,,Zelo si želimo," je dejala Slavka Kolmanič, ,,da bi imeli svojo smučarsko vlečnico, saj je tudi zanimanje za alpsko smučanje posebno med otroki v Šentilju zares veliko. Upam, da bomo zbrali dovolj denarja in da nam bo v prihodnjih dneh tudi vreme bolj naklonjeno in da bomo tako lahko vlečnico preizkusili še to zimo." nudeno pomoč v enem dnevu in to v nedeljo. Vsi dobro vemo. kako težko je najti še kak prazen prostor v naši dolini. Člani sveta krajevne skupnosti in tehnični vodja tozda Stanovanjska oskrba iz Titovega Velenja so storili vse. kar so pač lahko. Stanovanje v stari šentiljski šoli je za petčlansko družino premajhno in slabo ogrevano, vendar so Banovškovi z njim zadovoljni. »Mnogo bolje je kot preživeti mrzle zimske noči pod milim nebom,« je dodala sogovornica in nadaljevala: »Zahvaliti se moram tudi delovni organizaciji Gorenje, ki nam je ponudila garsonjero. Življenje si bomo morali vsaj za nekaj časa na novo urediti.« Z beležnico in fotoaparatom smo se odpravili še na pogorišče. Majhna, na pol lesena hišica je bila brez strehe, z vdrtimi stropi. Nedaleč stran pa je sosed, lastnik hišice, v kateri so živeli Banov- škovi. žagal ožgane tramove. Tudi on je pokazal ob -nesreči veliko mero razumevanja, saj je njegova dnevna soba bila najbližje pribežališče za Mojco,- Matejo in Anito ter oba starša. »Bil sem utrujen, zato sem kmalu legel. Pokonci me je dvignila sirena. Prvi trenutek sem mislil, da gori kozolec na dvorišču. Šele ko sem stopil iz hiše, sem opazil nekaj krajanov, ki so že reševali kar se je pač dalo. Takoj sem se jim pridružil. Na voljo pa sem jim dal tudi dnevno sobo, kjer so lahko prespali,« je pojasnil Jože Borštner. Akcija je resnično hitro stekla. In prav je tako. Kljub temu. da smo si vedno bolj odtujeni, da včasih sosed ne pozna soseda, smo ob taksnih nesrečah pripravljeni pomagati. V nas je torej še kanček te lepe človeške vrline. Kot vedno doslej, smo tudi tokrat dokazali, da človek v nesreči ni nikoli sam. Zelja po smučarski vlečnici je torej pritegnila k sodelovanju številne mlade smučarje. Med njimi sta bila tudi Klavdija Kolmanič in Robi Goličnik. Navdušena sta bila nad res velikim kupom starega železa in ugibala ali ga je že dovolj za vlečnico. Obenem pa sta bila zgrožena ob pogledu na travnike in gozdove Šentilja. ,,Nikoli ne bi verjela, da leži tod okoli toliko 27. januarja 1983 * Titovo Velenje ZANIMIVOSTI * stran 5 OD HUDE L UKNJEDO LETUSA Nelojalna konkurenca Z založenostjo naših trgovin ne moremo biti zadovoljni. Pa tudi z idejami ne, kako posamezno blago prodati. Sicer pa so se trgovci v Velenjski občini dogovorili, da s samoupravnim sporazumom preprečijo nelojalno konkurenco in kar na hitro odpravijo že tako preveč sitne kupce. Ta samoupravni sporazum preprečuje bolj iznajdljivim trgovcem tudi tnarsikakšno akcijo, s pomočjo katere bi blago lažje prodali. Sicer pa zakaj bi se po nepotrebnem naprezali. Saj je s takšnim samoupravnim sporazumom najlažje onemogočiti vse tekmece. Pijače le do 15.30 Ko so nekatere delovne organizacije v velenjski občini premaknile delovni čas, so tudi v velenjskem hotelu podaljšali čas kosila do 1530 Mnogi abonenti pa pridejo v restavracijo nekaj minut predno jo zapro. Kosilo seveda še lahko dobijo, pijače pa jim natakar ne more več postreči, saj oddide natakarica, ki je zadolžena za pijačo domov točno ob 1530. Na to, da bi prinesel natakar pijačo gostu iz aperitiv bara, seveda ni misliti. Čuditi pa se tudi ne bi smeli, če oddide gost v sosednjo gostilno, z njim pa oddide še veliko tistega denarja, ki bi bil Paki za premagovanje finančnih težav gotovo tudi potreben. Komunalci so se izkazali?! V tem času smo v našem časopisu skoraj obvezno pisali tudi o komunalcih ter o zimskem vzdrževanju cest. Letos jih res ne moremo kritizirati. Nasprotno, lahko jih pohvalimo. Ceste namreč sredi januarja še nikoli niso bile tako dobro vzdrževane kot so sedaj. Obljuba, ki so jo dali jeseni, zdaj k drži, vendar pesimisti k vedno zatrjujejo, da je bolj v vremenskih kot komunalnih rokah. Slišati pa je, da komunalci prav veseli ob teh naših lepih cestah pa vendarle niso. »Muči« jih namreč, komu bodo sedaj naprtili račune. Morda bodo organizirali razprodajo soli in peska, ki jim je bo letos kot zgleda ostalo, čeprav ne smemo hvaliti dneva pred večerom. Pred nami je namreč še pol koledarske zime. Prodaja plina Naš bralec Ivan Van nas je opozoril na nekatere pomanjkljivosti pri orga- Preskrba s plinom je spet nemotena nizaciji prodaje plina. Pismo pa je napisal v času, ko je velenjska Era še izdajala plin na osnovi plinskih izkaznic in kartončkov. Plin je sedaj spet v prosti prodaji in ob nakupu ni več potrebno predložiti plinske izkaznice. Vsak dan prodajo okoli 200 jeklenk, pretekli petek, ko smo se mudili v njihovi prodajalni, pa so jih imeli na zalogi kar blizu 500. Preskrba s plinom torej v Titovem Velenju ni več problematična. Takrat, ko je še primanjkovalo, te za naša gospodinjstva tako potrebne dobrine, to je od 19. oktobra pa do konca lanskega leta, je Era izdala nekaj manj kot 8400 oštevilčenih kartončkov, vse številke pa so se zvrstile do konca preteklega leta. Tako so se torej še pred prazniki s plinom lahko oskrbela vsa gospodinjstva. Končajmo zapis o prodaji plina v Titovem Velenju z opozorilom, ki ga v pismu navaja tudi bralec Ivan Van. Plinsko napeljavo je potrebno redno kontrolirati, saj so lahko te majhne nepravilnosti vzrok hudih nesreč. Sicer pa je bolje, da sol ostane na kupu Fotografirajmo (26) Foto montaža Najprej majhno opravičilo. V prejšnji številki pomotoma nismo objavili slike narejene z infrardečega filma kot smo zapisali. Tokrat napako popravljamo. No in sedaj k naši današnji temi. Spregovorili bomo o foto montaži narejeni z rezanjem fotografij. Ta že dolgo /nuni postopek, ki se pogosto uporablja v umetniški fotografiji. lahko izkoristite za različne šaljive slike, pa tudi za svoj družinski album. Z nekaj truda boste ugotovili, da montaža nudi presenetljive možnosti, saj z. njo lahko ustvarite nemogoče situacije in dogodke, oblikujete vzorce, stopnjevanja in perspektive, ki si jih v resničnem svetu še zamislite le stežka. Za takšno foto montažo potrebujete vsaj dve različni fotografiji, ki morata biti približno enako kontrastni in posneti v podobnih svetlobnih pogojih. Za montažo boste težko uporabili že narejene fotografije."ampak si boste morali celotno kompozicijo zamisliti in nato napraviti potrebne posnetke. Ko sle posneli objekte, naredite večje fotografije, ki bodo imele tudi polno detajlov v sencah, saj se bo pri nresliko- vanju marstkakstia podrobnost izgubila. is a to se lotite rezanja. Od \ aše natančnosti bo odvisno, če bo posnetek videti resničen. Izrezano figuro je potrebno dovršiti. Robove obdelate z drobnim brusnim papirjem, jih premažete s prozornim lepilom ter pritrdite na naprej označeno mesto na glavni fotografiji. Po lepljenju s svinčnikom ali tušem popravite poman jkljivosti, ki se pojavijo na robovih. Očistite iJstanke lepila in vrišite sence, ki bi jih objekt imel. če bi stal v okolju. l/delano montažo nato pre- fotografirate. Pri delu uporabite mat ali pol mat papir, saj vam bo bistveno olajšal delo. Potrudite se. da bo vaša montaža angažirana in aktualna. B. Z ium® wmmmmm- *mamimmmmmsmm " * J h I § lir« lil i k\ri Ai |1? ' . - 2 10 — »Bok, moj oče, je bil velik lovec. Tudi jaz, njegov sin, bom šel in si bom sam lovil tpeso. In povem vam zdaj, da bo tisto, kar bom jaz ubil, pravično razdeljeno. In nobena vdova in nobeden od slabotnih ne b6 ponoči vpil, ker ni mesa, tačas ko krepki možje ječijo v hudi stiski, ker so se prenajedli. In v bodočih dneh naj pride sramota nad krepke može, ki so se prenajedli. Jaz, Keesh, sem to rekel!« 11 — Zbodljive šale in zaničljiv posmeh so ga pospremili iz igluja, toda Keesh je stiskal čeljusti in šel svojo pot, ne da bi se ozrl na desno ali na levo. Naslednji dan je šel vzdolž obale, kjer sta se družila led in celina. Tisti, ki so ga videli, ko je odšel, so vedeli povedati, da je imel pri sebi svoj lok in lepo zalogo puščic iz ribje kosti, in da mu je prek rame počivalo veliko lovsko kopje njegovega očeta. 12 — In spričo tega je bilo veliko smeha in besedi. Kaj takega se jim še ni primerilo. Dečki njegovih ■ nežnih let niso nikdar odhajali na lov, kaj šele, da bo odhajali sami! Tudi so možje odkimavali in preroško mrmrali, in žene so sočutno zrle na Ikeego, in njen obraz je bil žalosten in resen. »Kmalu bo nazaj,« soji spodbudno govorile. »Naj gre: ga bo že izučilo,« so rekli lovci. »In prav kmalu bo nazaj, krotek in pohleven.« ANKETA ,2 Boni, kako dolgo še? Na bencinske bone smo se bolj ali manj že privadili. Postali so del naše vsakdanjosti. Z njimi smo hoteli omiliti energetsko krizo, vendar, kot kaže. nam to ni najbolje uspelo. Negodovanj. žolčnih polemik in pikrih besed je bilo zaradi tega veliko. Pa vendar, če hočemo pognati svojega železnega konjička in se odpeljati v službo in po nujnih poteh še prej pa na bencinsko »črpalko brez majhnega lističa, ki mu pravimo bon. ne bomo nič opravili. Denar brez tega lističa v tem primeru ne velja-nič. V hladnem petkovem dopoldnevu smo se odpravili po velenjskih ulicah in povprašali mimoidoče. če so se že navadili na bone: FRANC Dobel-šek iz Mozirja: »Sem zasebni obrtnik in uvedba bonov, vsaj zame. ni bila najboljša rešitev. Imam nekaj kooperantov do katerih moram z avtomobilom. 40 litrov bencina na mesec je zame mnogo premalo. Mislim, da tisti, ki se bo hotel voziti malo več. bo pripravljen odšteti za liter še kakšen stotak več. Za »luksuz« se že prej nisem vozil, sedaj pa sploh nimam nikakršnih možnosti. saj mi ta količina ne zadošča niti za redno delo. Javna prevozna sredstva so. vendar porabim za eno stvar mnogo več časa. Ta pa je tudi danes dragocen. Upam. da nam boni ne bodo delali več dolgo težav. Kdor se bo več vozil, bo pač več zapravil.« Angela Jager iz Titovega Velenja: »V zadnjem času spet govorimo malo več o bonih. Uvedli smo jih za zmanjšanje energetske krize. Kot slišim, nismo nič privarčevali. Uvedba bonov je zame prava rešitev, saj smo tako vsaj vsi prišli do bencina. Zadovoljna sem s 40 litri na mesec in jih imarm za svoje potrebe dovolj. Standard je pri nas tako padel, da si večje porabe sploh ne morem privoščiti. Denar lahko mnogo koristneje porabimo kje drugje. Za letni oddih bo treba še. Alojz Dren iz Hrastovca: »Delam v jami in se v službo vozim vsak dan s svojim avtomobilom. S 40 litri tako komaj »zvozim«. Kljub vsemu ima uvedba bonov tudi svojo dobro stran. Tako lahko vsaj vsi dobimo bencin brez dolgih vrst in čakanja. Tega bencina imam komaj dovolj za vožnjo v službo in domov. Narava mojega dela je taka. da se ne morem voziti z javnimi prevoznimi sredstvi. Sicer pa se zdaj manj vozimo okrog in smo več doma. Za letni oddih bi morali poskrbeti za redno oskrbo z bencinom na drugačen način. Zna se zgoditi, da bodo naša letovišča ob pomanjkanju bencina še bolj prazna.« Lojzka Jeromel iz Titovega Velenja: »Boni, boni, boni. Koliko razprav, hudovanja je bilo ob njihovi uvedbi. Pa se je vse uredilo. Za nekatere ga je res premalo, za druge dovolj. Tudi jaz imam 40 litrov bencina dovolj. Saj ni treba po vsako stvar z avtomobilom. Vendar kljub temu menim, da boni za odpravo energetske krize niso najboljša rešitev. Marsikdo ne bo odšel na dopust zaradi tega. V poletnih mesecih bi moral biti bencin v prosti prodaji. 6. stran ★ fias c9s OD TU !N TAM Titovo Velenje ★ 27. januarja 1983 Na podlagi 135. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdaja občinska uprava za družbene prihodke občine Velenje Poziv K vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1982, za zavezance, ki se jim odmerjajo davki po preteku leta, in za leto 1983, za zavezance, ki se jim odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1983 Napoved za odmero davka morajo vložiti: ZA LETO 1982 1. Zavezanci za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1982; 2. zavezanci za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1982; 3. zavezanci za davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ki se iim davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1982; ' 4. zavezanci za davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu 1982. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 6.000 dinarjev; 5. Zavezanci za davek iz skupnega dohodka občanov o dohodkih prejetih v letu 1982 Napoved morajo vložiti občani, katerih skupni čisti dohodek v letu 1982 presega 407.000 dinarjev. Pri občinski upravi za družbene prihodke občine Velenje vložijo napoved: - zavezanci iz 1. točke takrat, kadar je na območju velenjske občine njihov poslovni prostor ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa takrat, kadar na tem območju stalno prebivajo oziroma če na območju velenjske občine prebivajo njihovi družinski člani sami pa imajo stalno prebivališče v drugi občini; - zavezanci iz 2. in 3. točke, če imajo prebivališče na območju velenjske občine oziroma če tukaj prebivajo njihovi družinski člani, sami pa imajo stalno prebivališče v drugi občini; - zavezanci iz 4. točke takrat, kadar irnajo dohodke od nepremičnin, pa so te na območju velenjske občine, kadar pa imajo dohodke od premičnin, pa če imajo v občini Velenje stalno prebivališče; - zavezanci iz 5. točke, če so imeli na območju velenjske občine v letu 1982 nadalje stalno prebivališče. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov (velja tudi za zavezance za davek od dohodka iz Pn<^arJ;k'h m pokilcnlh dejavnosti) morajo vložiti napoved, če so presegli skupni čisti dohodek 407.000 dinarjev, tudi če z olajšavami, določenimi z zakonom, ne bi bilo osnove za obdavčitev. ZA LETO 1983 1. Zavezanci za davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, ki se jim odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1983; 2. Zavezanci za davek od dohodka od poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmeria v pavšalnem letnem znesku za leto 1983. Pri občinski upravi za družbene prihodke občine Velenje vložijo napoved: - zavezanci-iz 1. točke takrat, kadar je na območju velenjske občine njihov poslovni prostor ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa takrat, kadar na tem območju stalno prebivajo oziroma če na območju velenjske občine bivajo njihovi družinski člani, sami pa imaio stalno prebivališče v drugi občini; - zavezanci iz 2. točke, če imajo stalno prebivališče na območju velenjske občine oziroma če tukaj prebivajo njihovi družinski člani, sami pa imajo stalno prebivališče v drugi občini. iiiiiiiiiiffiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiBiiiiiiaiiiiaiEiiaiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiinm POSEBEJ POZIVAMO OBČANE, ZAVEZANCE DAVKA OD PREMOŽENJA, KI SO LASTNIKI STAVB, DELOV STAVB IN STANOVANJA IN IMAJO VEČ KOT TRI DRUŽINSKE ČLANE, KI SO SKUPAJ Z ZAVEZANCEM STALNO PREBIVALI V NJIHOVIH STANOVANJSKIH PROSTORIH V LETU 1982, DA TO S POSEBNO VLOGO JAVIJO UPRAVI ZA DRUŽBENE PRIHODKE NAJKASNEJE DO 31. JANUARJA. TEM ZAVEZANCEM BO PRIZNANA POSEBNA OLAJŠAVA, VENDAR POD POGOJEM, DA BO VLOGA VLOŽENA V PREDPISANEM ROKU. ZA DRUŽINSKE ČLANE SEŠTEJEJO ZAKONEC, OTROCI, POSVOJENCI, STARŠI LASTNIKA IN NJEGOVEGA ZAKONCA IN TISTI, KI JIH JE LASTNIK DOLŽAN VZDRŽEVATI PO ZAKONU. iiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiigmiiin Napoved za odmero davka je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo zavezanci na sedežu občine Velenje in krajevnih skupnostih Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pozivamo zavezance, da napoved vlažijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 odstotkov oziroma najmanj 200 dinarjev, zavezancem, ki sploh ne vložijo napovedi, pa za 20 odstotkov oziroma najmanj 400 dinarjev. Občinska uprava za družbene prihodke občine Velenje Jezikovno razsodišče (84) Jezik navodil V navodilu, kako naj vzdržujemo čevlje, nam izdelovalec priporoča: »Obutev se ne sme čistiti z bencinom, acetonom ali drugim kemikalijam ki otapaju masti«. Pri Bagatu so za uporabo plinskega vžigalnika zapisali tudi: »V trenutku slabega vžigosanja očistiti prostor kje plamenica preskakuje vatom namočenom v alkohol«. Radiču so v semenarni pripisali čudno samoodločanjc. saj v navodilu za sejanje piše: »Ne izbira zemlje in se more s pridom sejati med razno zelenjad, ki pre-zimi«. Posebno skrbno bi morala biti napisana navodila za uporabo strupov ali škropiv, pa so žal tudi »strup za slovenski jezik«, kot meni neka uporabnica, ki ni razumela navodila za Morozim, tekočino za zimsko škropljenje sadovnjakov. Tu beremo: »koncen- tracija se mora zvišiti«: »lahko se uporablja pri prečkastem. košti-častem sadju«; »duhovanju megle škropiva«; »isprašnjeno embalažo je treba zakopljati«; in na koncu, da »proizvajalec ne snosi posledice katere lahko nastopijo zaradi nepravilne uporabe«. Jezikovno razsodišče je tak malomaren odnos do slovenskega jezika že večkrat grajalo in obsodilo. Proizvajalci poznajo — ali bi morali poznati zakonodajo, to je pravila, kako morajo biti njihovi izdelki tehnično narejeni. Za pravilnost jezika v navodilih ni določnejših predpisov, čeprav npr. zakon o standardizaciji določa. da mora biti tehnično navodilo napisano v jezikih in pisavah jugoslovanskih narodov (torej v slovenskem, hrvatskem, srbskem in makedonskem jeziku) in dveh narodnosti (madžarske in albanske); biti mora tudi lahko razumljivo. Prva naloga izdelovalcev je, da navodila sestavijo strokovno in jezikovno neoporečno: isto velja tudi za prevode. Kakor tehnično ustreznost izdelkov preverjajo pristojne strokovne ustanove, tako bi tudi jezik navodil morali pregledati strokovnjaki za jezik. Sele ko bi ugotovili tehnično neoporečnost izdelka ter strokovno in jezikovno pravilnost navodila, bi bil izdelek primeren za prodajo in uporabo. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenske-ga7. Velenjski planinci Organizirali že 7. planinski ples Poleg izletov, pohodov, planinske šole. fotografske razstave, predavanj in drugih družbeno pomembnih akcij, ki jih organizira planinsko društvo iz Titovega Velenja, so pomembna tudi sre- Podjetje urejanje voda NIVO Celje TOZD — vodno gospodarstvo Rečno nadzorstvo OBVESTILO Z namenom, da se v čimvečji meri odpravijo poplave in odnašanje rodovitne zemlje, ki jo povzroča zaraščenost bregov na vodnih strugah POZIVAMO vse lastnike in upravitelje (gospodarske organizacije in občine) zemljišč, ležečih ob potokih in jarkih na območju porečja SAVINJE in SOTLE, da DO 15. MARCA 1933 TEMELJITO OČISTIJO STRUGE POTOKOV IN JARKOV, OB KATERIH LEŽIJO NJIHOVA ZEMLJIŠČA. Struge morajo očistiti po naslednjih smernicah: V strugah, koritih in na bregovih, je treba posekati drevje, ki izrazito ovira pretok voda in ki mu voda izpodkopava koreninski sistem ali je nagnjeno v strugo tako, da obstoja nevarnost, da se podre v strugo. Iz struge je treba odstraniti tudi štore in drugo navlako, ki ovira tok vode. Drevje in grmičevje se mora posekati čim nižje pri zemlji, rezi na panjih pa morajo biti gladki, da se ohrani izbojna moč. Pri spravilu lesa se ne smejo poškodovati brežine, ne zaščitena rast (mlado grmičevje) in travna ruša. Posekan les in vejevje je treba takoj odstraniti z obrežnih zemljišč, da jih ne odplavi visoka voda, zažgati pa se smejo le na krajih, kjer se ne more poškodovati mladikovina. ODPADKOV NI DOVOLJENO ODMETAVATI V STRUGO. Očiščevalna dela bodo nadzorovali inšpekcijski organ občinske skupščine in rečni nadzorniki, ki bodo po potrebi dajali strokovna napotila pri ooseku in za gojitev zaščitne zarasti ter predlagali ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje pretočnih razmer na vodotokih. Celje, oktober 1982 Podjetje za urejanje voda NIVO Celje TOZD — vodno gospodarstvo Rečno nadzorstvo čanja s kulturno zabavno vsebino. To so prav gotovo izlet v neznano, skupno silvestrovanje v gorah in planinski ples. Letos je bil že 7. po vrsti. Vsakokrat je v restavraciji Nama v Titoverri Velenju. Za ta prostor se odločajo z.ato. ker nudi domačnost, strežno osebje pa prijaznost, kar vse prispeva k dobremu počutju gostov. Verjetno nt prireditve v Titovem Velenju, ki bi med planinci, pa tudi sicer vzbujala med ljudmi toliko zanimanje, kot prav planinski ples. Letos se je planinskega plesa udeležilo približno 360planincev oziroma ljubiteljev planin. Zaseden je bi! vsak kotiček. mnogi ki so bili 'prepozni, bodo morali počakati na 8. planinski ples. Kljub zasedenosti je bilo dovolj prostora za ples in kulturno zabavni program, ki seje prepletal vse do jutranjih ur. Sloves planinskega plesa je že prekoračil meje n aše občine, saj je \suko leto več planincev od dru-aod Letos so prišli že sedmič po vrsti i/. Portoroža prišli pa so tudi i/, drugih krajev. Ob 5. uri zjutraj se je vesela druščina planincev razšla z ugotovitvijo. da se na tak ples splača priti in zato se bodo naslednje leto spet srečali v Titovem Velenju. Čeprav so imeli organizatorji veliko dela. jim je v zadoščenje ie plačilo, da je 7 planinski ples v celoti uspel. Julijana Hočevar Pozornost krajevne skupnosti V času hitrega življenjskega utripa, ko ljudje, ki se dobro poznajo skorajda niimajo časa eden za drugega, za drobne človeške pozornosti, me je letos že tretje leto zapored presenetila Krajevna skupnost Velenje-I^evi breg. Kljub pomanjkanju časa, stabilizacijskim težavam in obveznostim vodstvo naš« krajevne skupnosti ni pozabilo na tiste, ki tempa časa ne čutiimo tako zelo, pa morda ravno zaradi tega znamo v veliki meri ceniti topli, človeški odnos. Že tretje leto zapored so nas. starejše občane, presenetili z obiskom in darilnim paketom. Za to njihovo dejanje se jim najtopleje zahvaljujem. Karla Trpin Prešernova 9 ODKUPUJEMO SVINJSKE TER OSTALE K02E PO UGODNIH CENAHI D€(q) KOTO Kotaka tobu* in zbiralnic« kmetijskih zadrug 27. januarja 1983 * I itovo Veienje VAŠ OBVEŠČEVALEC rioC C3S * stran 7 KOLEDAR Četrtek, 27. januarja — Angela Petek. 28.. januarja — Tomaž Sobota. 29. januarja — Valerij Nedelja. 30. januarja — Martina Ponedeljek, 31. januarja — Janez Torek, 1. februarja — Brigita Sreda. 2. februarja— Marija M AL! OGLAS! ZAPOSLIMO KV — . strugarja, ključavničarja in NK delavca z možnostjo priučitve. Ključavničarstvo Jevšnik, Selo 14, Titovo Velenje. Telefon 850-855. PRODAM BARVNI TELEVIZOR Gorenje, star dve leti. Bajerič, Prešernova 14, Titovo Velenje. KRZNENI J AKNI sivo in rjavo, zajček, velikost 42 ugodno prodam. Naslov v uredništvu. HlSO V GRADNJI na Pohrastni-kovem prodam. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro ,,TV koj". PRODAM korito, emajlirano, 120 cm dolgo. Telefon 851-134, popoldan. PRODAM dve novi moški obleki, številka 50—52 in še ostald konfekcijo. Naslov v uredništvu. INŠTRUIRAM angleščino in nemščino. Telefon 881-232. DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Četrtek, 27. januarja — dr. Prenc (dnevni), dr. Pustovrh (nočni) Petek, 29. januarja —dr. Žičkar (dnevni), dr. Lešnikova (nočna) Sobota, 29. januarja dr. Hras-tnikova (glavna), dr. Grošelj (notranji) Nedelja, 30. januarja — dr. Hrastnikova (glavna), dr. Grošelj (notranji) Ponedeljek, 31. januarja — dr. Natkova (dnevna), dr. Prenc (nočni) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVEN I POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 27. januarja — dr. Pirtovšek Petek. 28. januarja — dr. Stu-par Sobota, 29. januarja — dr. Stupar Nedelja, 30. januarja — dr. Stupar ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV STVENEM DOMU TITOVO VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: Sobota, 29. januarja — dr. Miroslav Pavlovič. Petra Stan teta 13. Titovo Velenje Nedelja, 30. januarja — dr. Miroslav Pavlovič. Petra Stanteta 13. Titovo Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ Od petka, 29. januarja do četrtka 3. februarja — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 28. telefon 852-253. KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek. 27. 1. ob 18. in 20. uri: DAN. KO SO SE VSI SMEJALI — ameriška, komedija. V gl. vi.: Audrey Hepburn Petek. 28. I. ob 10. uri: DEVICE SEDMIH MORIJ - hongkon-ški. kung-fu. V gl. vlogi: Yueh Hua Petek. 28. 1. ob 18. in 20. uri: MAZON -J- italijanski, erotska drama. V gl. vlogi: Francesa de Sapio MLADINI PREPOVEDANO! Sobota in nedelja. 29.. 30. 1. ob 18. in 20. uri: DEVICE SEDMIH MORIJ — hongkonški, kung-fu. V gl. vlogi: Yueh Hua Nedelja. 30. 1. ob 16. uri: MLADI IN SVOBODNI — ameriški, vvestern. (OTROŠKA MATINEJA) Ponedeljek in torek. 31. 1.. 1. 2. ob 18. in 20. uri: PUŠKO NA RAMO — ameriški. CHARLES CHAPLIN! Sreda. 2. 2. ob 18. in 20. uri: JEREMIAH JOHNSON -ameriški. western. V gl. vlogi: Robert Redford Četrtek. 3.2. ob 18. in 20. uri: BELE SUŽNJE ZA HONKON-Ci-nemško. italijansko-francoski. kriminalka. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek. 27. 1. ob 20. uri: MA-ZOH — italijanski, erotska drama. V gl. vlogi: Francesa de Sapio MLADINI PREPOVEDAN! Nedelja. 30. 1. o.b 10. uri: MLADI IN SVOBODNI — ameriški. western. (OTROŠKA MATINEJA) Ponedeljek. 31. 1. ob 20. uri: JEREMIAH JOHNSON — ameriški, \vestern. V gl. vi.: Robert Redford KINO ŠOŠTANJ Sobota. 29. 1. in 15.30: MLADI IN SVOBODNI — ameriški, vvestern. (OTROŠKA MATINEJA) Sobota. 29. 1. ob 19.30: PUŠKO NA RAMO — ameriški. CHARLES CHAPLIN! Nedelja. 30. I. ob 17.30 in 19.30: DAN. KO SO SE VSI SMEJALI — ameriška, komedija. V gl. vi.: Audrev Hepburn Ponedeljek. 31. 1. ob 19.30: MAZOH — italijanska, erotska drama. V gl. vlogi: Francesa de Sapio Sreda. 2. 2. ob 19.30: MODRI VOJAK — ameriški, vvestern. V gl. vlogi: Candice Bergen KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 28. 1. ob 19. uri: PUŠKO NA RAMO — ameriški. CHAR- gorenjeip Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja TOZD GALVANA, n. sol. o., Titovo Velenje OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE ODDELKOVODJA V ODDELKU GALVANIZACIJE Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. višješolska ali srednješolska izobrazba kemijske smeri 2. najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj za kandidate z višjo izobrazbo oziroma najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj za kandidate s srednjo izobrazbo 3. poskusno delo v trajanju 75 delovnih dni za kandidate z višjo izobrazbo oziroma 60 dni za kandidate s srednjo izobrazbo Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje TGO, Titovo Velenje, Kadrovski sektor, Celjska 5/a, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. t REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Velenje Rudarsko elektroenergetski kombinat DO Elektrostrojna oprema Preloge Delavski svet TOZD ELEKTRO OBRATI RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE TOZD ELEKTRO OBRATI - REELEKCIJA Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj srednja strokovna izobrazba, — 5 let delovnih izkušenj, — sposobnost dela z ljudmi za organiziranje, vodenje in usklajevanje delovnega procesa v tozd — predložitev razvojne usmeritve tozd — moralno-politična neoporečnost Rok prijave 15 dni od dneva objave razpisa. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v zapečateni ovojnici na naslov: DO Elektrostrojna oprema, Preloge b. št., kadrovsko splošni sektor, 63320 Titovo Velenje. LES CHAPLIN! Nedelja. 30. l.ob 13.30: MLADI IN SVOBODNI — ameriški, vvestern. (OTROŠKA MATINEJA) Torek. 1. 2. ob 19. uri: DAN. KO SO SE VSI SMEJALI — ameriška. komedija. V gl. vi.: Audrey Hepburn TGP DO PAKA Veienje TOZD RDEČA DVORANA bo organizirala 12. februarja v Rdeči dvorani VEUKO PUST0VANJE Rezervirajte si pravočasno vstopnice. Prodajajo jih v Rdeči dvorani vsak dan razen sobote in nedelje od 7. do 15. ure. Na pustovanju bo igral ansambel ŠOK VABLJENI! t/dii Komisija za delovna razmerja REK DO APS OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE 1. VODJE PROMETA 2. VODJE DELAVNICE 3. NABAVNEGA REFERENTA 4. STRUGARJA 5. AVTOELEKTRIČARJA in 6. VOZNIKA (4 delavci) Poleg zakonskih pogojev morajo kandidati za opravljanje del in nalog izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1.: višješolska ali srednješolska izobrazba (profila tehnik) prometne smeri ter 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na zahtevnejših delih v prometu. Pod 2.: višješolska ali srednješolska izobrazba (profila tehnik) ter 3 oziroma 5 let dela na vodenju strojnih del. Pod 3.: srednješolska izobrazba (profila tehnik) ter 2 leti delovnih izkušenj v delu nabave. Pod 4.: poklicna šola (profil strugar) ter 2 leti delovnih izkušenj pri različnih strugarskih delih. Pod 5.: končana poklicna šola za avtoelektričarja. Zaželene izkušnje. Pod 6.: končana poklicna šola za voznike in izDit D-ka-tegorije. Vloge pošljite na naslov REK DO APS (Avtoprevozništvo in servisi) Koroška 64, Titovo Velenje. Vloge sprejemamo 15 dni po objavi. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi drage žene, mame in sestre Anice Brodej se iskreno zahvaljujemo kolektivu Gorenje tozd Servis in Maloprodaja za nesebično pomoč, govornikoma za poslovilne besede, godbi in pevcem, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in počastili njen spomin. Hvala dr. Hribarjevi za neumorno zdravljenje na domu, družinam Kos, Osrečki in Pungartnik za pomoč ter duhovniku za opravljen obred. Iz srca se zah- aljujemo njenim najožjim sodelavkam in sodelavcem za skrb in vsestransko pozornost do bolne Anice. Žalujoči: mož Franc, sinovi Zdenko, Roman in Jani, mama, brata Ivo in Marko z družinama in sestra Marija. ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani smrti našega ljubega sina, brata, svaka, strica, vnuka in nečaka ; Igorja Grilca ,, Pojdam u Rute, tam čer j c mraz" se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ob njegovi smrti .sočustvovali z nami. nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala vsem za toliko darovanih vencev in cvetja. Hvala vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala delovni organizaciji in družbenopolitičnim organizacijam HPH Velenje, vsem njegovim sodelavcem in delavcem iz neposredne gradbene operative. Hvala vsem družbenopolitičnim organizacijam KS Pesje. Posebna hvala mladinski organizaciji Pesje. tovarišici Darji za lepe poslovilne besede. Hvala Ludviku Hribarju in Janku Gorograncu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Najlepša hvala kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, za lepe tolažilne besede ob odprtem grobu.' Hvala pevcem za čuteče zapete žalostinke ter rudarski godbi. Iskrena hvala vsem in vsakomur še enkrat za vse, kar ste našemu ljubemu Igorju kdaj koli dobrega storili. Neutolažljivi: oče Kari, mati Vera, sestre Verica, Meta. Andreja, zaročenka Andreja, svaka Franci in Bahrija, nečaki Uroš. Anja in Alma. strici, tete, stari oče in stara mama ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta in sina Draga Juvana se iskreno zahvaljujemo vsem za pomoč ob tragični izgubi našega najdražjega. Posebej se zahvaljujemo kolektivoma SOZD REK VELENJE in DO Modni SALON, pevcem, godbenikom, govornikom za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in zasuli njegov mnogo prerani grob s cvetjem, iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija s hčerko Matejko, mama Klica, oče Lenart in vsi sorodniki. FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKROMA • FOTOKROMA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA STOLPNICA — Februarja letos je pričelo gradbeno podjetje Vegrad z izkopom gradbene jame za tretjo stanovanjsko stolpnico (A3) na trgu Edvarda Kardelja. Z gradnjo uspešno napredujejo, sicer pa je letošnja zima takšna, da jim to tudi omogoča. Kljub vsemu pa se pojavljajo tudi težave, predvsem finančne, kar pa je tudi vzrok, da so z gradnjo približno za mesec dni za načrtovanim. Rešitev novoletne nagradne križanke Nagrajenci: 1. nagrada, darilni bon Nama v vrednosti 500 din prejme Marjan Kovač, Lokovica 92. 63325 Šoštanj. 2. nagrado, darilni bon »Narrta« v vrednosti 400i din prejme Tončka Hrovat, Tomšičeva 10. 63320 Titovo Velenje. 3. nagrado, darilni bon »Nama« v vrednosti 300'din prejme Drago Bradač, 63000 Celje. Ljubljanska 10, 4. nagrado, darilni bon »Nama« v vrednosti 200 din prejme Sonja Reiter. Prešernov trg 10, 63325 Šoštanj. 5 do 10. nagrada, darilni bon »Nama« v vrednosti 100 din prejmejo: Jože Kolar, Šaleška 16. 63320 Titovo Velenje; Bojan Karče, Mozirje 114. 63330 Mozirje; Konrad Gros, PTT, 63320 Titovo Velenje: Franc Turk, Cesta IX/10/Titovo Velenje: Emest Špeh, Mozirje 258. 63330 Mozirje; Boris Knavs, Šaleška 16/11-7. 63320 Titovo Velenje. Pravilna rešitev: parter. Polzela, niala. Man, okra. lipa. igrajmo se. Iran. Istran. VT. gingivitis. oofor. Zei. Koper, ikom, akcent, kilt. AN. Marc. katolik, rodeo. naročje, arare. telur. BV. Ada. K A. ovenist. tipkalo. Laine. natis, ustna. pav. Nep. terna. noge. trema. SM, Limasol. Norik, TAS,statve. TB. RU, lesk. Bonn. Edip.Timor, lij, kroki. v eni hiši. CE. stramin. var. tovarna. los. Onega, Stari. Oriana. varanje. pasus. stav. volan, obdobje. Tate, Ma, aparat, LE. levt. risar, manometer. Antarktika, planika, saga. torek. RA1. kredo, srnina, mrk. sani. klas. masa. ID. vile, operater, vse za dom in družino, stvaritev, osa. ES. Rekreacija TITOVO VELENJE — rekreacijska vadba matere z otroci a) vsak torek od 17. do 18. ure na osnovni šoli XIV. divizije Titovo Velenje b) vsako sredo od 16.30 do 17.30 na osnovni šoli bratov Mravljak, Titovo Velenje — vadba starejših občank a) vsak četrtek od 18. do 20. ure na osnovni šoli bratov Mravljak Titovo Velenje — rekreacijska liga v odbojki za ženske in moške ekipe: prijave ekip pismeno sprejema ZTKO občine Velenje, Foitova 2, p. p. 28, Titovo Velenje, vse druge informacije na ZTKO Velenje. ŠOŠTANJ — rekreacijska vadba a) vsak ponedeljek ob 19. uri ženska rekreacija do 35 let b) vsak torek ob 16. uri rekreacija cicibanov c) vsak torek ob 18.30 ženska rekreacija nad 35 tet č) vsak četrtek ob 19. uri moška rekreacija d) vsak petek ob 19. uri moška rekreacija do 35 tet telovadnica TVD Partizan Šoštanj. Šmartno ob Paki — rekreacijska vadba a) vsak ponedeljek in četrtek ob 19.30 do 21. ure — člani b) vsak torek od 19.30 do 21. ure — članice c) vsak petek od 19.30 do 21. ure — mladinci telovadnica osnovne šole bratov Letonje Šmart no ob Paki Rokometašice Velenja Smučarski tečaj OBREZOVANJE DREVJA - Čeprav smo še sredi zime nam letošnje vremenske razmere razen smučanja omogočajo druga najrazličnejša opravila, za ziino ne preveč značilna. Tudi obrezovanje dreves spada med nje. Posnetek sicer prikazuje obrezovanje okrasnega drevja, ne zaostajajo pa tudi nekateri sadjarji. Nekaj dni le na snegu V prvih dveh tednih šolskih počitnic je bilo vsako jutro pred Rdečo dvorano nadvse živahno. Več sto otrok in staršev se je odpeljalo na Kope. na organizirane smučarske tečaje. V Gorenju je bilo udeležencev v zadnjem tednu za dva avtobusa. Rek je organiziral kar pet avtobusov, temu pa lahko prištejemo še Izletnikov avtobus, kije vozil za »ostale«. In tako je zasneženo sončno Pohorje sprejelo smučarje tudi od drugod. Temu primerna je bila gneča. Vendar naj naš zapis velja kot pohvala Gorenju. Reku in morda še kateri delovni organizaciji, kije znala prisluhniti potrebam delovnemu človeku s tanjšo denarnico. Smučarski avtobus, vozovnica za vlečnico, topel obrok in smučarski vaditelj. Za delavce in njihove otroke. Za štiričlansko družino delavec Gorenja v treh obrokih odplača okroglih pet tisočakov. REK je bil še cenejši. In tako seje množica dodobra nasmučala. Gneča je pozabljena, pozabljena je ledena proga, včasih močan veter. Ostali pa bodo prijetni spomini na zaključna tekmovanja, na prijetne trenutke, kijih ni bilo tako malo. Tudi Nonarjeva. Emeršičeva. (na sliki) Trampuševa in druge Alenke, ki jih ni bilo malo, pa Anje in Bojani in Borisi in drugi mladi in manj mladi smukači in slalomisti, so preživeli prijetne, predvsem pa koristne počitnice. Streljanje Pozivni turnir Na tretjem pozivnem zveznem turnirju v Zagrebu v mednarodnem programu so se velenjski strelci znova izkazali. Med mladinkami je v streljanju s pištolo Denis Bola zasedla s 346 krogi tretje mesto. Darja Orlačnik je Bila šesta (327). Mojca Močilnik pa sedma. Med člani je dobro streljal Alojz Trstenjak, ki sije s 571 krogi delil četrto do sedmo mesto; s tem je tudi kandidat za jugoslovansko reprezentanco. Med mladinci je Matjaž Šentjurc zasedel peto mesto (518). Med mladinkami pa je bila Darja Orlačnik deveta. XXX Na prvem regijskem strelskem tekmovanju invalidov na Ravnah na Koroškem so nastopili tudi člani društva invalidov iz Titovega Velenja. Njihov nastop je bil zelo uspešen. V skupini B je osvojil drugo mesto Hinko Bola. za slovenj-gradčanom Dobnikom. Peter Jo-vanovič je zmagal v skupini C. z odličnim rezultatom — 183 krogov. kar je tudi republiški rekord. V skupini D je bil spet najboljši Velenjčan. in to Franjo Zičko. drugo mestoje osvojil Silvo Pečak •td. V šoštanjski Lesni imajo v teh dneh dela na pretek, saj morajo do pomladi pripraviti stavbeno pohištvo za zdravilišče Topolšica. To je vsekakor veliko in odgovorno delo. V teh dneh pa se odločajo še za en pomemben program in sicer naj bi pričeli s proizvodnjo okenskih okvirjev za Pural okna, ki jih izdeluje EKO. Celotna proizvodnja bo, kot načrtujejo, namenjena za izvoz. PRESNETE URE - Kazalci na urah v tej izložbi časovno niso povsem usklajeni.'Zaradi tega seveda ne bo hude krvi. Bolj žolčne so bile in še bodo razprave o usklajevanju začetka delovnega časa. Sicer pa je s časom pri nas nekaj narobe. Spomnimo se samo naše neodločnosti pri uveljavljanju poletnega časa. Uvrstitev odraz dejanskega stanja V teh dneh je v Rdeči dvorani v Titovem Velenju zelo živahno, saj imajo v njej velenjske rokometašice. šoštanjski rokometaši in nogometaši Rudarja priprave za spomladanski del prvenstva. Rokometašice Velenja v tej sezoni tekmujejo prvič v 1. B ligi. Njihove napovedi oziroma napovedi trenerja Antona Bašiča so bile pred začetkom prvenstva zelo ambiciozne. Upali so na prvo mesto. No, treba je zapisau, da niso napovedovali, da morajo osvojiti prvo mesto za vsako ceno. Po jesenskem delu so Ve-lenjčanke pete, kar je za novinke seveda uspeh. Trener Bašič je takole ocenil nastop v prvem delu prvenstva: »Pred začetkom prvenstva smo resnično pričakovali več. Ko pa sedaj ocenjujemo jesenski del. ugotavljamo, da je naša uvrstitev stvaren odraz stanja; morda bi bili lahko le za mesto bolje uvrščeni. Toda treba je vedeti, da ekip v tej za nas novi ligi nismo najbolj po-znaTi in daje liga precej močnejša od tiste, po kateri smo se mi sprehajali. (Velenjčanke so prvo mesto v drugi zvezni ligi osvojile brez poraza, le eno srečanje so namreč odigrale neodločeno —op. p.) G lede na to, da smo igrali v bistvu v slabi ligi, je bil to za nas prevelik skok. še zlasti, ker smo imeli v prvih kolih najmočnejše nasprotnice, kandidatke za prvo mesto. Poleg tega pa tudi nismo mogli začeti prvenstva v popolni postavi. Upam si trditi, da bi bili še vedno kandidati za prvo mesto, če bi lahko v jesenskem delu igrali v vsaki tekmi v popolni postavi. To pa nismo mogli, ker so nas spremljale poškodbe. Hkrati pa tudi vemo. da ta ekipa še nima takšnih izkušenj, da bi lahko uspešno igrala v prvi ligi. Bomo pač nabirali izkušnje v tej ligi in naslednje leto. upam, dosegli to, kar smo pred to sezono na tiho načrtovali. Moram reči. da prvo mesto ni bil naš glavni cilj, ampak velika želja. Mislim, da je normalno. da vsakdo želi čim več.« Šoštanj Koncert opernih solistov V domu kulture v Šoštanju bo v petek. 29. januarja, ob 18. uri celovečerni koncert pod naslovom VEM ZA MLADENKO.. . S popularnimi arijami, partizanskimi in slovenskimi narodnimi pesmimi bodo nastopili solisti Sonja Hočevar — sopran. Rajko Koritnik — tenor in Ladko Korošec — bas. ki bo hkrati tudi povezovalec programa. Vse tri operne pevce bo s harmoniko spremljal Milan Stante. V. K. Kako se pripravljate na spomladanski del prvenstva? »Sedaj v glavnem nabiramo moči v dvorani, v februarju pa bomo že resneje začeli razmišljati o trening srečanjih. Morda bomo 6. februarja odigrali tudi prijateljsko srečanje z državno reprezentanco. ki se sedaj pripravlja v Ajdovščini. Zato bomo dali nekoliko prej več poudarka sami igri. Nato bomo naše priprave nadaljevali že po ustaljenem načrtu. Poleg vsakodnevnih treningov. načrtujemo tudi kratke tako imenovane vikend priprave za konec tedna. Poskušali bomo odigrati kar največ tekem z močnejšimi ekipami, da bi bili kar najbolje pripravljeni za nadaljevanje prvenstva. Upamo, da so si igralke nabrale že nekaj izkušenj v prvem delu in da bodo v spomladanskem delu prvenstva svojo uvrstitev popravile za mesto ali dve. Seveda, če ne bo poškodb.« ŠŠK Akademski Ena od dejavnosti šaleških študentov je tudi organizacija vsakoletnega plesa. Letos bo ta prireditev v soboto, 29. januarja s pričetkom ob 20. uri v Rekovi družbeni prehrani." Študentje obljubljajo tudi bogat program združen s sprejemom brucev v njihove vrste. Igralke Velenja (na posnetku s trenerjem in nekaterimi člani uprave) so na decembrski prireditvi Izbiramo najboljše športnike '82 v Šaleški dolini v lanskem letu zasluženo prejele pokal kot najboljša ekipa. Pa vendar je bilo lepo.