črnski
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel; Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure jn od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421 -1 /72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
DOMŽALE, 4. II. 1987, LETO XXVI., ŠTEVILKA 2
Med prejemniki priznanj raziskovalne skupnosti je bil tudi dr. Miroslav Stiplovšek (na sliki desno).
Zakon o temeljih sistema javnega obveščanja (Ur. list SFRJ, št.- 39/85) ter zakon j javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 2/86) terjata, da se nekatera vprašanja na področju javnega obveščanja uredijo por 'sem na novo ali pa na drugačen način, ta ireditev pa mora biti usklajena v enem letu jo uveljavitvi zakona, t. j.
do 7. februarja 1987.
Glavno breme aktivnosti, ki jih usmerja n koordinira Republiški komite za informi-anje, nosijo seveda ustanovitelji, ki morajo JHjaraviti ustrezne samoupravne akte (oz. Mihove popravke), zlasti pa morajo:
1- vložiti zahtevo za vpis v register pri Republiškem komiteju za informiranje (v tolikor to doslej še niso storili). Zahtevi je >°trebno priložiti:
~ akt o ustanovitvi javnega glasila, — sklep o imenovanju časopisnega oz. Jrogramskega sveta,
~ sklep o imenovanju glavnega in odgo-'ornega urednika,
~ mnenje pristojnega organa SZDL o J°budi za ustanovitev javnega glasila;
2- posredovati spremembe podatkov za 'P's v register (če se je med tem časom kaj 'premenilo);
3. obvestiti Republiški komite o prenehanju izdajanja glasila;
4- spodbuditi aktivnost v časopisnih in ^ugih organizacijah da bodo svojo organiziranost in delovanje ter samoupravne sPlošne akte uskladili z zakonom o javnem obveščanju v zakonskem roku.
, Tudi uredniški odbor Občinskega poročevalca je pristopil k realizaciji zakonskih 'ol°čb in pripravil NA NOVIH temeljih *KT O USTANOVITVI ČASOPISA.
V ta akt smo vnesli dosedanjo temeljno jsebinsko zasnovo glasila, ki bo tudi poslej •elovito prinašalo življenjski in delovni ,triP vsega družbenega okolja, kateremu je l'asilo namenjeno. Opredelili smo tudi ča-°pisni svet, ki bo dvakrat letno ocenjeval resničevanje programske zasnova in uredske politike ter dajal predloge za izbolj-
)e vsebine časopisa, obravnaval bo de-ovne programe in načrte časopis ter vrsto Irugih zadev. Dogovorili smo se tudi, da »omb v okviru UREDNIŠTVA ohranili amostojni funkciji glavnega in odgovorila urednika Občinskega poročevalca.
V skladu s programom dela OK SZDL -omžale naj bi predlog AKTA O USTANOVITVI ČASOPISA kakor tudi predlog sestave ČASOPISNEGA SVETA obravnavali Jelegati OK SZDL Domžale na februarski
V. V.
Pogled na udeležence svečane prireditve občinske raziskovalne skupnosti.
»Komu najpred
veselo zdravljico, bratje, črno zapet?«
Komu bi za slovenski kulturni praznik najprej nazdravili? Prešernovi veličini, njemu samemu, ki je več kot pred sto štiridesetimi leti s temi verzi nazdravil svoji slovenski zemlji in njenim ljudem:
„Bog našo nam deželo,
bog živi ves slovenski svet..."
Zdravi jica
Med kultu/ne evropske narode se nismo zapisali kot enaki z enakimi s svojimi gospodarskimi dosežki, temveč s kulturnim jezikom, enostavneje povedano, s knjižico Prešernovih pesmi. Prešeren je dobro vedel, da je zaradi našega, slovenskega jezika Slovenija še najbolj naša, moja dežela. To je oblika naše duhovnosti in združevalne moči. Zato je jezik potrebno nenehno negovati in se ga učiti. Kadar postane problematičen, je z narodom nekaj narobe ...
Prešeren se ni obotavljal, temveč je takoj in takrat visoko kotiral iz preproste slovenske besede v izbran pesniški jezik z izbranimi pesniškimi oblikami, v katerem je lahko izrazil najžlahtnejšo vsebino, najgloblje misli in čustva: osebno intimna, slovenska in občečloveška. Zato je Josip Stritar zapisal v uvodu k njegovim Poezijam:
„Ko bi se vsi narodi zbrali pred sodnim stolom, da bi pokazali, kako so gospodarili z izročenimi talenti, bi se smel naš narod brez strahu prikazati z drobno knjižico v roki, s Poezijami doktorja Franceta Prešerna."
Poleg te dragocene dediščine, ki je premostila stoletne prepade, se je v naši kulturni zakladnici nabralo še mnogo imenitnih del, ki pomagajo, kot bi dejal pokojni Gregor Strniša, preganjati „štacunarsko" mentaliteta in nazdravljati vrednotam, ki vseskozi niso bile cenjene:
Modrost, pravičnost, učenost, device brez dot žal vati videl sem samice.
(Slovo od mladosti)
Ta spoznanja so Prešernu že zgodaj zagrenila mladost. Kaj pa danes? Koliko ljudi je osveščenih za resnične vrednote? KOMU ali ČEMU nazdravlja večina ljudi? Mnogo je trgovcev z novci, ki so lani še sleparili in merili platno in trak na vatle. Letos pa so si kupili „graščino" in z njo lažni ugled — prosto po Prešernovi Glosi. Taki in drugačni apetiti bodo na žalost delili ljudi in ta prepad bo ostal, dokler bo živel človek na Zemlji. Mnogi bodo smisel življenja razumeli in se pulili zanj tako, da si bodo na čim hitrejši način pridobili tisto, kar jih bo zazibalo v udobno, veselo in brezskrbno življenje. Življenje v takih copatah, ki jih ne gane nobena prava lepota, za katero se je treba tudi boriti, pa se mimogrede zakinka v duhovno spanje. Če bi kdo motil spanje pravičnika, bi bilo lahko za oba nesmiselno. Kajti taki ljudje imajo najbolj enopomensko zakoličene cilje. Če se je potrebno obdržati na malo drugačen način, so pripravljeni za določene praznike tudi nazdravljati ljudem in idealom, ki niso njihova notranja potreba. Tudi prijatelje si izbirajo po predpisanem ugledu, položaju in denarju. Zato je potebno tudi resnico tako prikrojiti, da ne bi bilo kaj narobe.
TI PRAV GOTOVO NISO PREŠERNOVI PRIJATELJI!!
Ne vemo, s čim smo si zaslužili, da smemo s Prešernom nazdravljati skromnemu omizju prijateljev in somišljenikov, ki so se ,,zato zbrali", da bi tudi za ceno zapostavljanja dvignili čaše vsem resničnim vrednotam in„ resničnim ljudem, vseskozi opljuvanim, a vseskozi nepogrešljivim in občečloveškim.
Marija Cvetek
Podeljena priznanja raziskovalcem in inovatorjem
Ko je bila pred 11 leti tudi v naši občini ustanovljena Občinska raziskovalna skupnost, je bil njen osnovni cilj, to je še danes njeno osnovno vodilo, organizacijsko približati raziskovalno problematiko združenemu delu, vanj vključiti znanost in inovativno dejavnost ter tako kar v največji meri v vsakdanje delo vključevati znanje vsakega posameznika. „Znanstveno raziskovalno delo mora biti sestavni del združenega dela," je na slovesnosti, na kateri so podelili 7 delovnim organizacijam, inovatorjem in raziskovalcem priznanja in plakete Občinske raziskovalne skupnosti Domžale, poudaril njen predsednik dr. Andrej Orešnik.
Tudi letošnja podelitev priznanj je izvenela kot potrditev vrednote znanja, kot ena vzpodbuda in poziv za iskanje poti do tega znanja, ki je tudi pot do višje, kvalitetnejše in racionalnejše proizvodnje. Del slovesnosti, kateri so prisostvovali tudi predstavniki Skupščine občine, Izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij, je bila tudi predstavitev raziskovalne naloge SELEKCIJA PRAŠIČEV - OSNOVNE ZNAČILNOSTI, POMEN IN NAMEN, za katero je priznanje prejel prof. dr. Šalehar, ki je na kratko predstavil konkretne uspehe neke raziskovalne naloge.
Stobljanski oktet je z nekaj narodnimi pesmimi ustvaril prijetno in slovesno vzdušje, nagrajencem pa je čestital tudi predsednik SO Domžale tov. Peter Primožič.
Priznanja in plakete, ki sta jih nagrajencem izročila predsednik ORS dr. Andrej Orešnik in podpredsednik ORS dr. Milan Trbižan so prejeli:
Tov. Vinku Svetlinu priznanje za inovacijo ^Izboljšava prečnega lepljenja hlačnih plenic".
Tov. Jožetu Lahu priznanje za inovacijo „Rezi/ni strj za rezanje trakov na sušilno razpenja/nem stroju".
Tov. Mariji Klopčičpriznanje za diplomsko nalogo z naslovom: „Vođenje prehrane in plodnosti krav na kmetiji".
Tov.   Heleni   Cerar-Kregarjevi  dipl.   ing.   za  raziskovalno nalogo ,,/zboljšanje tehnoloških postopkov pri pridobivanju kvalitetnih jedilnih in tehničnih rastlinskih olj".
Ing. Helena Cerar-Kregarjeva dela ves čas zaposlitve v TOZD na problematiki izboljševanja tehnoloških postopkov pri pridobivanju kvalitetnih jedilnih in tehničnih rastlinskih olj, na problematiki razreševanja okolja odpadnih vod v TOZD in na problematiki reciklaže sekundarnih surovin v TOZD-
Še posebej pomembna so njena razvojno-raziskovalna prizadevanja na izdelavi tehnologije pridobivanja epoksidiranih rastlinskih olj, ki naj bi omogočila razširitev dosedanjega proizvodnega programa Oljarne na nova produktna področja oleokemije. Njeni dosežki na tem področju so dokaj realna osnova za koncipiranje ustreznega investicijskega programa, ki ga namerava v prihodnjem obodbju HELIOS skupaj z Belinko realizirati. Rezultati njenih raziskav, to je laboratorijsko in polindustrijsko pridobljeni vzorci epoksidiranih olj, so bili verificirani na domačem tržišču, ki jih je ocenilo, da ustrezajo kvaliteti podobnih tujih, uvoznih izdelkov.
Prof. dr. Miroslavu Stiplovšku plaketo za dosežke pri raziskovanju krajevnega zgodovinopisja in za organizacijsko delo na raziskovalnem področju.
Dr. Miroslav Stiplovšek, redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je od leta 1960 posvetil veliko raziskovalnega dela, proučevanju krajevne zgodovine domžalskega in kamniškega območja. Njegov opus obsega 75 poljudnih člankov, znanstvenih razprav in samostojnih publikacij, v katerih je časovno zajel pomembne dohodke in dejavnosti na domžalskem in kamniškem območju od 19. stoletja do leta 1945. V vsebinskem pogledu prevladujejo prispevki o industrijskem razvoju, delavskem gibanju in narodnoosvobodilnem boju. Večina njegovih del temelji na proučevanju arhivskih, časopisnih in spominskih virov, pri čemer je opravil pionirsko delo v.raziskovanju mnogih problemov v novejših obdobjih.
Pomemben je "tudi njegov delež pri uveljavljanju raziskovalne in inovacijske dejavnosti v domžalski občini. V letih 1982—1986 je bil predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Domžale, pred prevzemom te funkcije pa predsednik Sveta za znanost pri OK SZDL Domžale, več let pa deluje tudi v organih Republiške raziskovalne skupnosti.
Agroemoni TOZD Prašičereja Ihan plaketo za pospeševanje raziskovalne dejavnosti na področju prašičereje.
Farma prašičev v Ihanu je bila prva farma za masovno rejo prašičev v Jugoslaviji. Po svoji tehnologiji, ki je plod dela Ihanskih strokovnjakov, je znana doma in v svetu.
Že od samega začetka razvija nove tehnološke postopke na osnovi raziskovalnega dela. Plod tega dela so tudi doktorske disertacije (8), magistrske in diplomske naloge (25) in številni znanstveni in strokovni članki v domačem in tujem tisku (cca 200) ter referati na svetovnih znanstvenih in strokovnih srečanjih (cca 150). Vse ugotovljene biološke zakonitosti reje prašičev vnašajo strokovni delavci na farmi- v neposredno proizvodnjo.
Farma Ihan se je od samega začetka vključila v delo ORS Domžale, preko katere izvaja večletne naloge pri testiranju plemenskih merjascev in uvaja računalniško vodenje proizvodnje.
Plaketo ORS Domžale dajemo TOZD "Prašičereji Ihan za uspešno raziskovalno delo, uporabo raziskovalnih dosežkov v praksi ter za učinkovito vključevanje v izvajanje programa ORS Domžale.
Nagrajencem iskrene čestitke, vsem nam pa več znanosti, več raziskovalnega in inovativnega dela pri našem vsakdanjem delu.
V. V.
49999944
Za boljšo vzgojo in izobraževanje
Tudi letošnja obravnava poročil Zavoda SR Slovenije za šolstvo OE Ljubljana, ki prikazujejo stanje in problematiko na vseh področjih vzgoje in izobraževanja v naši občini so bila deležna temeljite obravnave na skupni seji Koordinacijskega odbora za usmerjeno izobraževanje in Sveta za vzgojo in izobraževanje Predsedstva Občinske konference SZDL Domžale.
Vsa poročila kažejo na kvaliteten napredek posameznih področij, opozarjajo pa tudi na vrsto aktualnih problemov, ki često hromijo prizadevanja pedagoških delavcev za kvalitetnejšo vzgojo in izobraževanje.
Največkrat sta omenjena kadrovski in prostorski problem, kateremu je potrebno nameniti kar največ skrbi, saj nista trenutna in otežujeta prizadevno delo tako učiteljev kot učencev.
Člani obeh organov so v razpravi pohvalili prizadevno delo pedagoških delavcev, ugotovili določen napredek pri razreševanju že v prejšnjih letih ugotovljenih težav, poudarili pa tudi vlogo ne le samo delavcev v vzgoji in izobraževanju, temveč širše družbene skupnosti pri razreševanju problemov.
K posameznim poročilom so bila sprejeta naslednja stališča:
— osnovno šolstvo (poročilo je pripravila pedagoška svetovalka tov. Vera Čonč)
1. Ugotavljamo, da je Poročilo Zavoda SRS za šolstvo s področja osnovnega šolstva zelo dobro sestavljeno, saj primerjalno glede na pretekla leta kaže premike oz. nazadovanja na posameznih področjih osnovnega šolstva in zelo dobro prikazuje to področje v naši občini.
2. Iz poročila je razvidno, da je še vedno 10 % pedagoških delavcev v OŠ brez ustrezne izobrazbe. Glede na to, da so v teh % upoštevani delavci, ki nadomeščajo (zaposleni za določen čas) pedagoške delavce v bolniški odsotnosti ipd., in ki so v precej primerih tudi brez ustrezne izobrazbe, in glede na dogovor, da bi imeli v prihodnje pedagoški delavci v OŠ visoko izobrazbo, je potrebno kadrovski problematiki nameniti več skrbi in pri zaposlovanju novih delavcev dosledno upoštevati zakonska določila.
3. Zlasti za tista področja, kjer se že več let kaže pomanjkanje kadrov (glasbeni pouk, tehnični pouk, telesna vzgoja, v zadnjem šolskem letu tudi matematika) je potrebno v okviru OIS razpisovati še več štipendij in štipendiste bolj zavezati, da se bodo po pridobljeni izobrazbi zaposlili v OŠ v naši občini.
4. V skladu z obstoječo zakonodajo je potrebno v okviru občine poenotiti učiteljevo učno obveznost, v kateri pa mora biti dovolj prostora za pripravo na pouk, vodenje dopolnilnega in dodatnega pouka, interesnih dejavnosti kakot tudi njegovo kontinuirano strokovno izobraževanje. Pri tem plačevanje visoke kotizacije ne sme biti vzrok za neudeležbo, temveč se morajo ta sredstva zagotoviti v okviru programa šole.
2. Tudi prostorski problem usmerjenega izobraževanja je zlasti zaradi dislokacije šol zelo aktualen. Zato je potrebno čimpreje pričeti z izgradnjo prizidka Centra usmerjenega izobraževanja, pri njegovem začetku pa bi moral v večji meri sodelovati tudi ustanovitelj te šole, ki naj čimpreje skliče tudi zainteresirane predstavnike združenega dela in z njihove strani zagotoviti ustrezno finančno pomoč.
3. V novih prostorih Centra je potrebno razrešiti tudi problem malice (ali v obliki kuhinje ali razdelilnice). Predlagamo, da se na osnovi ankete, ki jo SKUŠ še opravlja, pripravi tudi začasna rešitev, da se tako starše kot učence in tudi DO, iz katerih je večina učencev štipendistov, na primeren način seznani s pomembnostjo organizirane prehrane med poukom in se učence pridobi, da bodo redni naročniki malice.
4. Tudi v okviru SKUŠ poročilo Zavoda za šolstvo SRS ugotavlja precejšen osip, ki je bistveno večji kot v ostali regiji. Predlagamo, da se o tem opravi analiza vzrokov tega osipa, kakor da se večja skrb nameni tudi kadrovanju učencev v to šolo, saj je iz poročila razvidno, da se na to šolo vpiše kar 40 % učencev z zadostnim uspehom.
5. Glede na ugotovitve, da precej učencev 8 razredov OŠ v naši občini ne nadaljuje šolanje v usmerjenem izobraževanju predlagamo, da svetovalni delavci v OŠ v povezavi s strokovno službo za zaposlovanje tem učencem namenijo posebno skrb, in se z njimi pogovorijo in jih skušajo usmeriti v usmerjeno izobraževanje (skrajšani program).
- predšolska vzgoja in izobraževanje (poročilo pripravila pedagoška svetovalka tov. Marička Jamšek)
Poročilo Zavoda za šolstvo SRS ugotavlja, da VVO Domžale dosega dobre uspehe pri uresničevanju programa in da se enako upoštevajo tudi vse usmeritve s strani Pedagoške službe, čeprav je v VVOSzelo prisotna kadrovska problematika zlasti pri varuhinjah, velik % bolniške odsotnosti kakor tudi v nekaterih primerih (1 enota Mengeš, 1 enota Domžale) neupoštevanje zdravstveno pedagoških normativov, poslabšanje opremljenosti z vzgojnimi sredstvi kar vse negativno vpliva na delo v VVO. Zato predlagamo:
1. Čimpreje izboljšati kadrovsko strukturo varuhinj. Dolgoročna rešitev je tudi možnost zaposlitve dveh vzgojiteljic na oddelek, vendar bo možna šele, ko bo v občini več vzgojiteljic, kot jih pa sicer potrebujemo v VVO.
2. V okviru programov dela VVO in potrebnih vzgojnih sredstev je te potrebe potrebno ovrednotiti in zanje tudi pridobiti ustrezna finančna sredstva.
3. OD VVO je potrebno zahtevati spoštovanje   zdravstveno   pedagoških nor-' mativov v vseh enotah ali pa predlagati njihove   spremembe,   v   kolikor   je to potrebno.
4. Glede na ugotovitve iz poročila je potrebno zahtevati še večji nadzor nad kvantiteto in kvaliteto izvajanja programov dela. Oba organa dajeta tudi pobudo, da bi v okviru VVO pedagoški ali drugi strokovni delavci v večji meri spremljali delo varuhinj in jim tudi svetovali.
5. Premiki na področju otroškega varstva sočeprav ne moremo biti zadovoljni, s % vključenosti otrok v VVO, je potrebno pohvaliti veliko število interesnih dejavnosti in drugih oblik dela VVO, ki so v okviru kadrovskih možnosti izpeljane tudi za številne otroke, ki ne obiskujejo VVO. '
— osnovno šolstvo s prilagojenim programom (poročilo pripravila tov. Majda Končar)
1. Na osnovi poročila Zavoda za šolstvo se ugotavlja uspešno delo OŠ Olge Avbelj. Materialni pogoji so dobri, enako tudi kadrovska zasedba, ki je 100 % ustrezna.
2. Predlagamo, da se še več skrib nameni razvrščenosti otrok, pri čemer naj šolske svetovalne službe skupaj z Centrom za socialno delo poskrbijo, da bo razvrščanje pravočasno, v večji meri pa naj skrb namenijo tudi osveščanju staršev o potrebnosti razvrstitve njihovega otroka.
5. Ugotavljamo sicer, da so se materialni pogoji izboljšali, vendar je opremljenost posameznih šol še povsem neprimerna, često pa so neprimerni tudi prostori za pouk zlasti tisti, ki smo jih pridobili s spremembo namembnosti posameznih prostorov, (v razrede se spreminjajo zbornice, pionirske sobe, garderobe ipd.) To je nesprejemljivo, zato naj se v prihodnje več skrbi namenja opremi specialnih učilnic, doslednemu spoštovanju odloka o šolskih okoliših, kakor tudi v skrajnem primeru prehod pouka v več izmen, kjer so za to možnosti in potrebe in ni drugih primernih rešitev.
6. Slehernemu učencu v OŠ bi morali zagotoviti vsaj en obrok, zato predlagamo, da se razredniki pogovorijo z vsemi starši,
' katerih otroci ne prejemajo vsaj enega obroka (malice) in le v primeru res upravičenih vzrokov dovolijo neprejemanje malice. Vsem socialno ogroženim otrokom pa naj se tudi v prihodnje zagotovi brezplačno oz. delno plačana malica.
7. V izvajanje interesnih dejavnosti, kjer je iz poročila zavoda viden napredek, ki naj bi se v okviru možnosti (materialnih, kadrovskih) razvijale na vseh OŠ enakomerno, se morajo v večji meri vključevati tudi zunanji faktorji npr. družbene organizacije, društva, večja zainteresiranost za sodelovanje pa bi morala biti tudi s strani združenega dela in okolja, v katerem šola je.
8. Zelo velik osip v OŠ naše občine, kakor tudi veliko število negativnih ocen v posameznih predmetih v 1. oz. 2. razredu nujno zahtevata podrobno analizo. Glede na podatke, da so med temi učenci v OŠ tudi razvrščeni učenci, ki zlasti zaradi neosveščenosti staršev ne obiskujejo OŠ Olge Avbelj, predlagamo, da svetovalni delavci v OŠ še več skrbi namenjajo spremljanju teh učencev, kakor tudi delu z njihovimi starši ter pravočasnemu razvrščanju učencev.
9. Določeni pozitivni premiki so, razvidno iz poročila, tudi na področju dopolnilnega in dodatnega pouka, kakor tudi fakultativnega pouka, zato se predlaga, da se tako delo nadaljuje in se še v večji meri kvalitetno okrepi.
10. Še več skrbi naj se nameni notranji individualizaciji in diferenciaciji znotraj posameznega oddelka, kjer naj se ustrezna
O novih sistemskih zakonih
Ena izmed oblik dela tako družbenopolitičnih organizacij naše občine, kakor tudi aktiva gospodarstvenikov so delovni razgovori, na katerih se gospodarstveniki pogovorijo o najaktualnejših problemih na tem področju. Tako je bilo tudi v začetku letošnjega leta organiziran delovni razgovor, ko sta našo občino obiskala delegata v zboru Skupščine SFRJ, tov. Franci Gerbec in tov. Jože Marolt, ki sta na kratko predstavila vplive sprejete zvezne resolucije in novih sistemskih zakonov na pogoje gospodarjenja v letu 1987. Kar nekaj zakonov, naj omenim le nekatere: Zakon o skupnem prihodku in dohodku. Zakon o amortizaciji družbenih sredstev. Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, pa Spremembe in dopolnitve zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema, je bilo sprejetih koncem leta v zvezni skupščini, in bodo vsak po svoje še kako vplivali na pogoje gospodarjenja v letu 1987. Razprava je bila zelo pestra in konkretna, saj gospodarstveniki vsak dan občutijo vpliv določb posameznih zakonov. Največkrat se je beseda dotaknila vpliva in možnosti, ki jih nudi tako imenovani „devizni" zakon, izpostavljeno pa je bilo vprašanje doslednega uresničevanja vseh sprejetih zakonov, „ki naj bi bili v oporo dobremu gospodarjenju, znanju in ambicioznosti, tehnično in tehnološko sodobnim razvojnim programom, ki so perspektivni za domači in še posebej za svetovni vrh," kot je v svojem prispevku v prilogi DNEVNIKA zapisal tov. Jože Marolt, ki med drugim pravi:
,,To pa pomeni, da se dobrim in uspešnim ter tržno naravnanim organizacijam ni kaj bati. Povsem drugače pa se bo upravičeno godilo tistim organizacijam združenega dela, ki so še vedno obremenjene s tradicionalno filozofijo životarjenja oz. preživetja v krizi. Pot za uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in s tem za izhod iz krize, je končno odprta. Izkoristimo jo z združenimi močmi, pa čeprav bo na začetku tu in tam le .makadamska'."
V. V.
pomoč nudi tako slabšim kot nadarjenim otrokom.
11. Ugotavljamo, da so še problemi pri pravilnem vrednotenju dela pedagoških delavcev, kakor tudi pri njihovem družbenem položaju v družbi, zato je treba tej problematiki nameniti več skrbi.
12. Vsi programi, ki se izvajajo po posameznih šolah, morajo biti finančno ovrednoteni in je zanje potrebno zagotoviti „dodatna" sredstva, ne pa da se pokrivajo posamezne interesne dejavnosti iz materialnih sredstev šole (kar postavlja posamezne šole v neenakopraven položaj.
— usmerjeno izobraževanje (poročilo pripravila tov. Kastelic Ana)
Poročilo zavoda za šolstvo SR Slovenil na področju usmerjenega izobraževanja naši občini ki ugotavlja kakovosten napif, ., dek, izpostavlja zlasti:
— kadrovski problem
— prostorski problem
— problem malice,
— osip.
1. Kadrovska politika naj se razrešuje! bolj načrtno štipendijsko politiko, kakfl tudi z razreševanjem stanovanjske prq blematike posameznih učiteljev. Prav področju pomanjkanja učiteljev strokovni! predmetov pa bi morale OZD več sodel| vati in iz svojih vrst kadrovati zlasti učitelji praktičnega pouka.
Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij občine Domžale
vabita
ob slovenskem kulturnem prazniku v petek, 6. februarja 1987 ob 18. uri v novi kinodvorani v Domžalah
na svečano podelitev Kersnikovih plaket
Sodelujejo:
Stobljanski oktet — umetniški vodja Jože Dolinar Oktet bratov Pirnat - umetniški vodja ToneJuvan in dramski igralec Aleš Valič
Slavnostni govornik: dr. Miroslav Stiplovšek
Ob 17. uri bo v Knjižnici Domžale otvoritev razstave Plečnikovih vinjet v lesorezu Matjaža Brojana
\ pc 5 na 5 sk
i nji j ob i srv : Nć
Program:
Ubald Vrabec France Prešeren Anton Hajdrih Vasilij Mir k Peter Jereb ' Stojan R i barovi č Pavle Kernjak
Beseda o kulturnem prazniku Podelitev Kersnikovih plaket
Vinko Vodopivec   Na poljani dr. Gustav Ipavec Uroš Krek Hugolin Statner Karlo Mašek Jakob Aljaž
Zdravica Gazele Pod oknom Na trgu 0 kresu
Proplaka če me zora Ti pobeč jak ne lumpaj
Planinska roža N'cojje pa ena lepa noč Na planine Mlatiči
Oj, Triglav, moj dom
pri Tc
teka
! Na i ne
ečin ko d Kr,
; toC
Vške >i ži Irja. fedni tktra ; Let iulta irna fer v
?9a earsl idanj jiimi'
j
hi*
i Na Imen
bi
ta. I *IŽh
Veleblagovnica „ NAPREDEK" Domžale obvešča cenjen ^ potrošnike, da lahko kupijo |dg
TALNE OBLOGE (topli podi, itisoni, tapisoni, tekači) PREPROGE in UMETNO KRZNO
na 6 mesečni brezobrestni kredit! Ob nakupu plačate 1 /6 pologa1
IZKORISTITE UGODNOSTI!
GRADITELJI!
Tudi v slabšem in mrzlem vremenu lahko kaj storite. Preskrbite materiale, ki jih boste potrebovali v PE KURIVO Domžale, lahko dobite:
— apno, cement, mivka, opeka, kritina
— termo in hidroizolacijske materiale
— okna INO Inles Ribnica
— vhodna, garažna in notranja vrata ter podboje LIKO Vrhnika
— parket, ladijski pod, opaž
— deske, letve . ..
PE KOVINAR Domžale:
— peči za centralno ogrevanje, radiatorji in potrebni instalacijski materiali ...
PRIDITE, PREPRIČAJTE SE, ZAUPAJTE NAM . . .
li s vih, id je bili ■'igo i ril 1. Bui :u -Me<
•niše ;
Eani
eko
Ve
Ti naš tojs ■agi zi s lorc Z b ledi taja nač mil lil i Ro\ znil iskt Pro |. B san asm asn
PREDSTAVLJAMO EDINO ROVŠKO GOSTILNO;
Gostilna Pire, pišejo pa se Rode
Gostilna Pire je znamenita gostilna. Čeprav se ohranja na njej očitno ime nekdanjega lastnika Pirca — je prišla v roke rodbine Jermanovih preko rok samega znamenitega brdskega notarja, slovenskega pisatelja Janka Kerstnika.
Dokument, ki ga je v hiši našel sin današnjega lastnika Staneta — Tomo Rode je podpisal prav Janko Kersnik. Na obisku pri Rodetovih v gostilni PRI pirc smo zvedeli še marsikaj drugega.
predstavljamo KS Rova
Rova so prav majhen kraj in leta po vojni so prinesla veliko 5 povečanje prebivalcev oz. hiš. Pred drugo svetovno vojno so jih I našteli 22 pred vojno in takoj po njej tudi. Pa svojo krajevno j skupnost imajo KS Rova. Bogvaruj omenjati kakršnekoli 5 povezanost, navezanost na Radomlje, kaj šele odvisnost od ! njih. Obiskala sva eno najmanjših krajevnih skupnosti naše . občine in v pogovoru, tistega zimskega večera je najbolj ! snežilo, zvedela marsikaj. V pogovoru so s strani KS sodelovali: i Nada Tomšič, tajnik KO ZZB NOV v kraju; Marko Rode, ; predsednik skupščine KS Rova ter Anuša Rode, tajnica KS. j Tole smo ob obisku zapisali:
tekaj iz zgodovine
' Na Rovih (tako se pravilno pove!!) so 3 nekdaj živeli samo domačini; bili so ečina kmečkega porekla, zaposleni doma, ko da v službo niso hodili. ! Kraj Rova je bil celo samosvoja fara, saj J tod že leta 1511 pokopavali umrle na Vškem pokopališču. Tu je dejoval napreci žunik Franc Golmajer, doma iz Ko-Irja. Pomagal je ob svojih drugih na-fed nih idejah zgraditi enofaznovodno tktrarno na Rovščici. j Leta 1925 je bil tako kraj udeležen tultata lastnega dela - elektrike. Elek-jrna je stala na posesti Franca Kočarja, fer v kraju še danes ni nobenega industrij->ga objekta, vedno pa je bila v kraju earska delavnica, trgovina pri Rodetu ]danja gostilna „Pri Pirc") in še kaj bi se fiimivega našlo.
Rižanski kraji
l Ma Rovih je teren tak, da je bil prav Imeren za partizansko gibanje. Že leta ^1 se je v kraju oglasila Radomeljska ia, ko je po ustanovnem sestanku pri 'IŽKARJEVIH smrekcah odhajala v boj.
dolgo ni več. Morda bi jo dali v najem kakemu obrtniku za nešumno obrt, ki ne bi smela tudi drugače onesnaževati okolja. Šole v stavbi že kakih 10 let ni več. Včasih so imeli vsaj štirirazrednico. Sedaj še tega ni . . .
Življenje male krajevne skupnosti
Lastno KS so na Rovih ustanovili leta 1974, obsega pa deset in pol kvadratnih kilometrov, kar jo po površini uvršča med večje krajevne skupnosti. Le 400 duš šteje, sicer pa zajema 6 vasi: Rova, Žiče, Zago-rica, Dolenje, Jasen in Kolovec.
V letih od ustanovitve lastne krajevne skupnosti se je vas Rova zelo povečala, saj se je zazidalno območje zelo razširilo; ne po urbanistični dokumentaciji. Zadnja številka, ki govori o številu zasebnih hiš je 85. Vikendov je na Rovih 11, v Dolenjah 3 in Zagorici 1. Vikendaši so se v življenje in utrip tega kraja lepo vključili, poleg tega pa so popolnoma enakovredno z ostalimi občani poravnali vse prispevke. Prav tako velja za akcijo, imenovano ,.avtobus". Enak znesek oz. revaloriziran, so kot občani plačali tudi vikendaši. Ni nesporazumov, kot so marsikje!!!
ida Tomšič
Anuška Rode
Marko Rode
i\ sicer so se partizani oglašali tako na Kjh, v Dolenjah; tako ves čas okupacije. ldie v kraju so bili ves čas enotni; če ne bili, bi prišlo do žrtev, izseljevanja, jgiigov v večji meri. Tudi sicer brez trplje ni šlo, saj je bilo v Dolenjah požgano 1- 1944, čez par tednov pa na Kolovcu Bunčku - Vrenjak Pavel in pri Jerne-:u - Marija Vrenjak. Med NOV so se partizani - terenci in ,r|i. (občasno tudi brigade redno oglašali Se zadrževali po domovih bližnjih vasi.
čani _
aktivisti
so zbirali hrano.
eko, denar, tehnični material za tiskarno
Več
ranjencev — partizanov je bilo dalj
\ v zasebni oskrbi naših domov zavednih li.
Ti kraji so znani tudi po zavetjih, ki so našli v partizanskih bolnišnicah. Ko je Jojala bolnica TRIGLAV, so prali perilo -agorici, nosili material, saniteto. Vse-zi s° sodelovali med sabo, kontaktirali loročali o gibanjih sovražnika. Z bolečino se še danes spominjajo žrtev, ledije na Dolenjah, koder je bila kurirska taja. 3 pobiti partizani, dve požgani načiji _ vse t0 prinaša žalost, hkrati s mini na tiste čase. Na Kolovcu, v bližini, Ml ranjen narodni heroj Franc Bukovec; Rovih se ga spominjajo tudi 4. julija ob zniku KS, ko prinesejo cvetje k spo-iskemu obeležju.
Proti koncu vojne so Nemci požgali še '■ Bila je obnovljena, vendar so danes z same težave. Ker ne vedo, kaj bi z njo, ssno gostuje v njej mladina, prirejajo asna srečanja, kulturnih prireditev že
Kaj vse so zgradili?
Vaščani imajo v tej KS pokazati že marsikaj! Po letih, kot razbiramo iz skrbne dokumentacije tov. Nade Tomšič so gradili takole: 1969/70 — vodovod na Rovih (prej je bilo vaško zajetje); 1972 — asfaltiranje ceste Radomlje—Rova; 1973 — gradnja 2-trafo postaje Rova in Zagorica in ureditev pokopališča; 1974i-pporni zid na pokopališču; 1976 — javna razsvetljava na Rovih; 1977 - vodovod v Dolenjah; 1980 - most čez Rovščico; 1981 — vodovod Žiče; 1980/81 — so izdelali načrt za cesto Rova—Rafolče in pnijekt za kanalizacijo na Rovih; 1981 — zgrajeni so bili odtočni kanali na cesto proti pokopališču; 1982 — vodovod v Zagorici in na Jasnu; 1983 — zgradili so ograjo pokopališča, poskrbeli za odlaganje smeti v njeni bližini, zgradili so javno razsvetljavo na Kolovec; 1984 — dokončali so dela v prostorih gasilskega doma na Rovih, zanje so priložili 640.000 din; 1986 — usposobili so cesto Rova—Rafolče za avtobusni promet, asfaltirali 200 metrov ceste na Rovih.
Načrtujejo, da bodo lani začeto asfaltiranje „potegnili" naprej, saj je osnovna investicijska opredelitev 87 prav to: asfaltna 2,5 km dolga povezava z Rafolčami. To delo se nahaja že v srednjeročnem planu občine 1986-1990.
Ceste in še enkrat ceste ...
Zagotovo so ceste tista točka, o kateri se na Rovih največ pogovarjajo. Precej jih
je. Poglejmo: Rova—Žiča 2520 m, Rova—Kolovec 4270 m (do občinske meje s Kamnikom), Rova—Dolenje 2500 m. Doleg tega je še 2500 nekategoriziranih cest. Mnogo je še dela.
Sicer pa se v KS z dobro mero ponosa lahko ozrejo nazaj na opravljeno delo in na pripravljenost občanov prispevati lastna sredstva. V letih okrog leta 1969 so za vodovod prispevali po 30.000 din na gospodinjstvo, za cesto Radomlje—Rova pa v letih 1970-1971 50.000 na aktivnega prebivalca ali upokojenca.
Za trafo postaji Dolenje in Zagorica so ..prizadeti" dali (v letih 1972-1973) po 80.000 din, na Rovih pa po 25.000 din. Ob tem so prispevali še za drogove, delo in drugo.
Za javno razsvetljavo je eno gospodinjstvo moralo prispevati leta 1975 po 25.000 din.
Iz vsega tega vidimo, koliko -so občani sami prispevali za to, kar danes imajo.
Uspešno delajo ...
Kot nam je povedal Marko Rode, nimajo skupščine KS, temveč njeno vlogo opravlja kar zbor občanov. Marko pa je njegov predsednik. Svet KS deluje zelo uspešno. Ob njem imajo še vrsto organov in organizacij, vsako pač za svoje delo:
Opravlja največji meri nadzor nad pojavi alkoholizma in skrbi za odpravo njegovih posledic (otroci), vsako leto obdaruje starostnike, stare nad 70 let. Sicer v tej KS večjih socialnih problemov nimajo. Potrošniški in poravnalni svet trenutno nimata večjega dela. Temeljna delegacija za zbor KS pa deluje ob dejstvu, da se težko dobijo, čeprav je vodja delegacije Franc Lipovšek zelo vesten. Imajo tri združene delegacije, OO ZSMS in KK SZDL; borci, društvo prijateljev mladine in rdeči križ pa delujejo skupaj z Radomljani.
Delovni gasilci
Gasilsko društvo Rova je izredno delavno.
Pri adaptaciji gasilskega doma je bilo opravljenega, (ne le med gasilci) izredno veliko (največ) prostovoljnega dela. Skrbijo za vso možno organiziranost svojih vrst, treninge, tekmovanja; v kraju so izredno pomemben dejavnik, ki združuje izredno veliko število občanov. Vsekakor so gasilci zelo povezujoč element med občani Rov. V KS-imajo tudi komite za SLO, pa Narodno zaščito, štab CZ, uspešno opravljajo zadane naloge. Ne želijo se pretirano hvaliti. V pričakovanem času se uspejo organizirati v potrebne sestave, delujejo enotno, dobro tudi na vseh občinskih in drugih tekmovanjih.
Kot se prenaša iz roda v rod, so bili prvolno lastniki tega gostinskega objekta Dolenjci, Pirci po priimku. Na hišnem oboku in na kletnih vratih 6ta vklesani letnici 1836. Razen velike gostinske sobe so povsod t. i. „velbi", le gostinska soba ima lesen strop. Očitno je bila ta soba dozidana kasneje, hiša sama pa večkrat preurejena, nadzidana in podobno.
Kupno-prodajna pogodba iz leta 1892 kaže na prenos gostilne iz rok Janeza Jermana posestnika iz Ljubljane, V Dolgih ulicah št. 7 na Alojzija Jermana (nista bila v sorodu) za znesek 1560 goldinarjev.
Ta Alojz Jerman je zastavil na Rovih trgovino do II. svetovne vojne in prodajo tobaka. Njegova hči Dorca Jerman se je poročila s Karolom Rodetom iz Žič. Ta Karol Rode je bil Tomov ded, oz. oče sedanjega lastnika Staneta. Karol Rode (rojen 1900) je prevzel gostilno in jo kot petindvajsetleten pričel voditi. O tem govori že dovolilo na njegovo ime in sicer za točenje alkoholnih pijač. Dovolilo datira z dne 24. junija 1025. Izdalo ga je Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani in je bilo očitno potreben dokument za opravljanje gostinske dejavnosti. Današnji lastnik Stane je prevzel gostilno od svojega očeta leta 1958. Oče Karol je umrl leta 1973. Z ženo Rozko je Stane vodil gostilno od tega leta
1958 naprej. Leta 1962 sta prenovila prostore, prvotni točilni pult, ki je stal v gostinski sobi, sta prestavila v vhodni prostor. Nosilec obrtne dejavnosti je oče Stane, ob njem mama Rozalija, za njima sta že mlada dva: Tomo in žena Brigita; tudi najmlajši gostinec dveletni Matic se že živahno suče po svojih bodočih poslovnih prostorih ...
Gostilna „Pri Pirc" je edina gostilna v tem koncu občine. Nimajo drugih ambicij kot nadaljevati dobre tradicije prave slovenske gostilne. No in taka naj bi tudi v prihodnje bila gostilna „Pri Pirc".
Izbira v njej? Vse, kar pritiče dobri slovenski gostilni. Hrana — domača, vino — tudi! Pozimi koline, poleti živ-žav na vrtu, ples ob koncu tedna, življenje, kot nekdaj. Lani so gostilno prenovili, vtis o njej je lepši, bolj urejen, le „žmah" je star; pravi, tak karšnega nudi le stara domača gostilna.
Gostilna je živ organizem. Ne le Rode-tova gostilna „PRI PIRC". Oče Stane in mama Rozalija sta stebra, tu so mladi Tomo in Brigita pa Tomov biat z ženo, če je treba. Najmlajša Matic in Alia sta bodočnost. Včasih pričakata tetko Dušo iz Domžal, včasih pa se poigrata tudi bližini, pot pa jih kdaj zanese, tudi v cj.;tilno, med vsepovsod prisotne spomine njunih prednikov, lastnikov prave gostilne.
Cilji - ko bi jih le uresničili...
Marko Rode, od nedavno predsednik Sveta KS Rova, pripoveduje, da so se odločili za gradnjo izogibališč na cesti proti Rafolčam. Avtobusni promet, ki je stekel 1. septembra lani to zahteva. Avtobus vozi 5-krat dnevno na relaciji Lukovica—Rafolče—Rova—Radomlje. Za jutranjo 6. uro je to občanom izredno velika pridobitev, za katero so moledovali (in tudi bentili) kar več let. Zlasti v smeri proti Kamniku je bilo težko. Sedaj je tudi ta zveza precej lažje uresničljiva. Škoda je le zvečer ob 22. uri, ko ni možnosti povratka z avtobusom domov z nočne izmene. Upajo, da bodo tudi to sčasoma uredili.
Radi bi povečali število telefonskih priključkov, saj želijo v akciji „4000 telefonov" pripeljati telefon tudi v zadnji vasi Krajevne skupnosti Žiče, Zagorica, Dolenje, Kolovec. Da bi to izpeljali, bodo spet potrebna lastna sredstva. Verjetno bodo razpisali referendum za prispevek, želijo urediti pitno vodo (zajetje že imajo) in še marsikaj.
Prizadevnim, ustvarjalnim in gostoljubnim občanom Rov in okolice želimo, da bi jim vse, o čemer smo govorili NA ROVIH tudi uspelo.
M. Brojan Fotografije: Vido Repanšek
Predstavniki KS Rova
„AVTOSERVIS DOMŽALE" p. o- Domžale Ljubljanska cesta 1
Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja prosta dela in naloge:
1. 1 čistilec vozil (nedoločen čas) POGOJ:
Končana osnovna šola in uspešno opravljeno poskusno delo 30 dni.
OD stimulativen!
Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: „AVTOSERVIS DOMŽALE" p. o. Domžale, Ljubljanska cesta 1. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
Še pomnite, tovariši?
Spomin na tragedijo 1944 na Oklem je živ
Tistih tragičnih dogodkov, pohoda celo neoboroženih partizanov — novakov se spominja eden od preživelih Rado KOKALJ, ki je pred dnevi dopolnil 60 let. V prijaznem razgovoru je Rado Kokalj, ki ga oblikuje tačas tisoč aktivnosti, spregovoril o svojem življenju, domačem kraju Vrhpolje ter o tistih tragičnih februarskih dneh leta 1944.
Rado Kokalj je domačin, doma z Vrh-polja, pri Korlnu se je reklo po domače. V družini je bilo 7 otrok; ob štirih fantih še tri dekleta. Kmetija je bila majhna, ust za preživeti pa mnogo. Nekaj več kot 2 ha zemlje, od tega le malo obdelovalne, je komajda omogočilo to preživetje. Kljub temu pa je Radota in ostale oče vzgajal napredno, saj kot se sogovornik spominja, je oče v sebi vedno nosil vizijo — „Boste videli, nekoč bo drugače, lepše." Tega duha se je Korlnov navzel na shodih, da mu je delavska druščina krepila občutek, da bo tudi socialne krivice nekoč manj.
Rado se spominja, kako je oče napovedal tudi to, da bo Hitler stegnil svojo okupatorsko roko tudi do naših krajev, kar se je tudi zgodilo. 17 let je bilo Radu ko je prežarjen s tem naprednim duhom, ki ga je krepil tudi učitelj na Vrhpolju Janez Perko stopil na partizansko pot. „Ko smo vojno žal res občutili tudi v naših krajih, smo vedeli, kaj nam je storiti," pripoveduje.
Pri Korlnu so se začeli oglašati partizani; iz Radomelj, Moravč, bližnjih vasi. Leta 1942 so na njihovem vrtu ustanovili prvi odbor OF za to območje. To zadolžitev je
POLOVICA VOZIL NI V REDU
Poročilo
o izvedbi akcij
»Brezhibno
vozilo
Je varno vozilo«
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Domžale je v programu dela sveta za leto 1986 načrtoval tudi izvedbo dveh akcij ,,Brezhibno vozilo je varno vozilo", katere poglavitni namen je ugotovoti stanje brezhibnosti vozil na cesti. Akcijo je izvajala ekipa, ki so jo sestavljali miličnik, mehanik in član sveta. Miličnik je ustavljal vozila in jih pošiljal na tehnični pregled, mehanik je ugotavljal stanje krmilnega, zavornega mehanizma ter svetlobno signalnih naprav in gum. Član sveta je vodil evidenco opravljenih pregledih in o ugotovljenih napakah. Preglede je ekipa izvajala na cestah z največjo gostoto prometa, to je na vpadnicah v mesto Domžale. Ekipa je pregledovala samo osebne avtomobile.
Rezultati tridnevne akcije, ki je bila izvedena v mesecu maju so naslednji: število pregledanih vozil:        166 100%
število vozil z napakami na:
— zavornem mehanizmu 12 7%
— krmilnem mehanizmu 8 5%
— gumah 6 4%
— svetlobno signalnih napravah 63 38% število vozil brez
ugotovljenih nakak 77 46%
Rezultati trodnevne akcije, ki je bila izvedena v mesecu novembru so naslednji: število pregledanih vozil 259 100%
število vozil z napakami na:
— zavornem mehanizmu 1 0,5%
— krmilnem mehanizmu 6    3 %
— gumah 3   1 %
— svetlobno signalnih napravah105 41% število vozil brez
ugotovljenih napak 136 53%
Kot je razvidno iz rezultatov, je največ napak na svetlobno signalnih napravah, ki pa so v tem letnem času zelo pomembne, saj je dobra vidljivost na cesti eden izmed pogojev za varno vožnjo. Ugotavljamo, da se brezhibnost vozil v primerjavi z lanskim letom ne izboljšuje, saj je bilo tudi v letu 1986 največ napak na svetlobno signalnih napravah. Kljub zakonskemu določilu pa se še vedno več kot polovica voznikov ne pripenja z varnostnim pasom ...
Peter Pengal
brat Stanko prejel od domžalskega rajona, kamor so Vrhpolje spadale. V tem odboru. OF so bili ne le vaščani domače vasi, temveč tudi iz bližnjih krajev.
Pozneje je sestra Rozka organizirala prvi mladinski odbor za te vasi, pridružili sta se tudi sestri Mira in Milka. Ta mladinska organizacija je bila kasneje izdana, Rozko so aretirali, mučili v Begunjah in Ravens-briicku, kjer je bila v taborišču vse do septembra leta 1945.
Zgodaj spomladi 1943 sta odšla v vojsko brpta Slavko in Stanko. Tega leta je šel v Šlandrovo brigado tudi Rado, vendar je bil poslan nazaj na teren. Pot ga je vodila v kamniško-zasavski odred in sicer terensko četo tega odreda.
Rado Kokalj
SPOMINI NA TRAGIČNE DNI
„22. februarja 1944 je imel del terenske čete na Vrhpoljah borbo z nemško zasedo. V tej borbi je bil Rado postavljen v položaj, da je moral streljati proti domači hiši in celo v smeri proti materi, ki je v tej borbi ob hiši prenašala vodo ...
Dva dni zatem — 24. februarja 1944 zjutraj so bili na Oklem. Terenska četa Kamniškega-zasavskega odreda je ob prihodu na Oklo tistega dne februarskega jutra štela 120 ljudi; med njimi je bila polovica neoboroženih novincev, ki so jih nameravali prevesti preko Save na Dolenjsko.
„Dva dni pred tem so nas Nemci hajkali na področju Gorjuše, Dobovelj, Oklega, Svete Trojice," pripoveduje Rado Kokalj, „borci so bili že krepko utrujeni, zato so sklenili, da bežali ne bodo več. Tako so sklenili nastaniti se po hišah na Oklem.
Vendar je še danes očitno, da so Namci še pred prihodom partizanov na Oklo vedeli (kako? I) za prihod in so storili vse, da partizane na Oklem obkolijo in uničijo. Močne policijske sile — gestapo, policija, raztrganci — so prišle iz Domžal in Kamnika. Približno 120 ljudi je obkoliko kraj, pripravilo nekakšne klešče. Ko so prišli partizani v to območje, so bili kot v veliki mišolovki. Nemci so jih nameravali stisniti, vendar jih je stražar Rudi iz Radomelj opazil in streljal. Nemški frontalni napad so s strani krepili mitraljezi. Ura je bila 6 zjutraj. Oboroženi partizani so zasedli položaje, neoboroženi so se zatekli v hlev. Nekateri so iz hiš branili položaj, nekateri pa so izza oken streljali po Nemcih.
Le-ti so se približali hišam in dan je bil ukaz — umik. Mnogo je bilo ranjenih in mrtvih. Preživeli so se začeli premikati proti Sveti Trojici. Večina teh, ki se je umikala, je popadala pod streli mitraljezov. V tem preboju je padel tudi Radov brat Stanko; našli so ga domači šele kasneje. Rado še spominja soborca — politdelegata Zvoneta s katerim sta skupaj zasedla položaj. Ko se je dvignil v umik, so ga prere-šetale krogle. Radu je preboj uspel.
V borbi na Oklem je sodeloval tudi Okrožni komite partije in VOS. Pod vodstvom Franca Zupančiča-Marjana se je prebijal tudi ta komite iz obroča in imel pri tem mnogo izgub. Nemci niso nikogar ujeli živega, pa tudi arhiv jim ni padel v roke. Nemci so se grozovito znesli nad ujetimi partizani, ranjenci, novinci ... Odbrali so 16 neoboroženih ujetnikov in jih postrelili na mestu. Enako so postrelili vse ranjene partizane, le triindvajsetim se je uspelo prebiti proti Sveti Trojici. Vodil jih je Ivan Hočevar iz Kamnika. Tak je tragični epilog tragedije na Oklem; 72 mrtvih, kolikor je zapisano na spomeniku. Vsako leto ob tragičnih dneh in spominu nanje pripravijo spominsko prireditev, ki se je udeleži tudi še 4—5 preživelih borcev.
O teh dohodkih je še vedno mnogo vprašajev (Kako je bilo mogoče? , Izdaja? , Kdo? , Kako? ). Bo dala nekaj pojasnil in podatkov tudi monografija o Kamniško-za-savskem odredu?
V tej monografiji bo tudi obširno napisano o dogodkih na Oklem. Je bila posredi izdaja? To vprašanje še vedno ostaja uganka ... Kdo bi vedel? ... Kako so mogli izbrati kraj, ki je bil od vseh strani obdan s čistino, redkim gozdom?
Te in take misli se porajajo ob spominih 43 let po tragediji. V razgovoru z Radom Kokaljem na Vrhpolju, kjer ima domačijo, zvemo še marsikaj. O njegovem študiju, ki ga je ob delu končal, do višje izobrazbe ekonomista zvemo o delu v kranjski ISKRI, delaven je na samoupravnem in družbenopolitičnem torišču dela. Z veliko navdušenostjo pripoveduje o zbiranju gradiva za Zbornik nemške mučilnice Begunje, ko obiskuje udeležence NOB, dobiva na desetine pričevanj tudi na območju naše občine in spoznava veliko tragedij naših ljudi. Spoznal je tudi boleče spomine na trpljenje svoje sestre Rozke. Kot poje njegova pesem o Moravski dolini in jo zna Rado kot imeniten citar zaigrati na svoje citre, je na to dolino zelo navezan. S srcem je nenehno na Vrhpolju. Ne le, da je zbiralec predmetov in dokumentov iz preteklosti domačega kraja in tukajšnjih ljudi, posebno rad dela na področju kulture in varstva okolja. V domačem kraju so tudi z njegovo pomočjo ustanovili kulturno društvo in tamburaško skupino, za varstvo okolja pa Rado pripravlja osnutek dokumentov, ki naj bi jih sprejeli.
Rado Kokalj je neverjetno aktiven možakar. Kako srečen je lahko človek, ki mu je usoda naklonila toliko osrečujočih konjičkov; ob vsem povedanem zbira Gasparijeve razglednice, stare gramofonske plošče s slovenskimi ljudskimi pesmi, urejuje domačo hišo, vrt, vzgaja najmanj 100 različnih okrasnih rastlin in grmičevja, uči mlade (kar 20) citatrskih veščin in počne Še marsikaj drugega.
Domače ognjišče, ob katerem se je zbrala družina in pela in pela, je Radu Kokalju ostalo za vedno v srcu. Fizično živi v Kranju, srce pa je nenehno v Moravšk dolini, domačem kraju.
MAB
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE   DO Ivi ŽALE Odbor za solidarnost
Na osnovi 37. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) in 2., 4., 2. ter 23. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost (Ur. vestnik občine Domžale, št. 8/82), Odbor za solidarnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale razpisuje
13. JAVNI NATEČAJ ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE NA DRUŽBENIH STANOVANJIH, ZGRAJENIH S SREDSTVI ZA SOLIDARNOST
I. NAMEN
Javni natečaj je namenjen za zbiranje podatkov za sestavo prednostne liste pričakovalcev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost.
Stanovanja, ki bodo dodeljena upravičencem na podlagi sprejete prednostne liste so:
— novozgrajena stanovanja v Mengšu, Vrhpolju in Dobu,
— vsa morebitno izpraznjena solidarnostna stanovanja do naslednjega javnega natečaja.
II. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE SO:
— delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih, občani in družine oz. mlade družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih,
— občani, ki s svojimi skupnimi   dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje-borci NOV, starejši za delo nesposobni občani.
Vse kategorije upravičencev do solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljala solidarnostno stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju,
— da ima prosilec stalno bivanje na območju občine Domžale in da na tem naslovu tudi dejansko stanuje,
— da prosilec ali ožji član njegovega družinskega gospodinjstva ni neupravičeno nezaposlen, kar dokaže z izvidom zdravniške komisije ZD Domžale oz. z izvidom komisije I. stopnje pri skupnosti za zaposlovanje Ljubljana,
— da KS in DO, kjer je prosilec zaposlen da pismeno mnenje o vlogi prosilca,
— da skupni čisti dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presega 50 % povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu 1986 oz. pred vselitvijo v stanovanje,
— da znesek čistega mesečnega dohodka na člana mlade družine ne presega 70 % povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem, oz. pred vselitvijo v stanovanje,
— da skupni čisti dohodek samskega prosilca ne presega mesečno 70 % povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu 1986 oz. pred vselitvijo v stanovanje.
Mlade družine so družine, ki imajo najmanj enega otroka in starša nista starejša od 30 let.
III. LASTNA UDELEŽBA
Upravičenci do družbeno najemnega solidarnostnega stanovanja bodo morali  prispevati  lastno  udeležbo,  ki znaša  1—7 % od vrednosti
dodeljenega stanovanja. Osnova za lastno udeležbo prosilca stanovanja je skupni mesečni dohodek na člana gospodinjstva v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v preteklem letu oz. pred vselitvijo v stanovanje.
Za lastno udeležbo štejejo privarčevana sredstva in na tej osnovi pridobljena bančna posojila. Lastna udeležba prosilca je posojilo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale — sredstva za solidarnost za dobo 10 let po 3 (tri) odstotni obrestni meri od vplačila dalje.
IV. POSTOPEK ZA VLOŽITEV PROŠNJE
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico, naj vloži prošnjo z ustreznimi dokazili na Odbor za solidarnost občine Domžale, Ljubljanska 76, Domžale.
K prošnji za stanovanje morajo posamezni prosilci upoštevajoč status, priložiti naslednja potrdila:
— potrdilo o stalnem bivanju na območju občine Domžale ter o številu članov družinskega gospodinjstva,
— potrdilo o višini prejete pokojnine prosilca in upokojenega zakonca ,v preteklem letu oz. potrdilo o višini dohodka zaposlenih članov
gospodinjstva v preteklem letu,
— potrdilo o trajanju delovne dobe,
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— pismeno mnenje društva upokojencev, društva invalidov ali ZZB NOV oz. delovne organizacije/pri kateri je prosilec zaposlen(o rešitvi stanovanjskega vprašanja,
— pismeno mnenje krajevne skupnosti, na katerem območju prosilec stalno prebiva,
— fotokopijo poročnega lista (za mlade družine),
— ustrezno potrdilo o invalidnosti,
— odločbo o udeležbi prosilca v NOV,
— potrdila specialističnih zdravstvenih zavodov o eventuelni obolelosti prosilca oz. članov njegovega gospodinjstva,
— ustrezen izvid zdravniške komisije ZD Domžale oz. izvid komisije I. stopnje pri Skupnosti za zaposlovanje Ljubljana v primeru nezaposlenosti prosilca ali člana njegovega gospodinjstva,
— izjavo o čakalni dobi na primerno stanovanje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Domžale.
V. OBRAZEC PROŠNJE ZA STANOVANJE
Prosilci dobijo obrazec prošnje za stanovanje pri Razvojnem zavodu Domžale, Ljubljanska 76, Domžale.
VI. ROK TRAJANJA NATEČAJA
Prosilci naj dostavijo prošnjo z ustrezno dokumentacijo v 20 dneh od dneva objave v Občinskem poročevalcu in sicer po pošti ali osebno. Vloge, prispele po zaključenem natečaju(se ne bodo upoštevale.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale bo osnutek prednostnega vrstnega reda objavila v Občinskem poročevalcu skupaj s pozivom na 15-dnevno javno razpravo.
POSEBNO OBVESTILO
Prosilci, ki so poslali nekompletno ali kompletno prošnjo do izida 13. javnega natečaja ter prosilci, katerih prošnje na prejšnjih natečajih niso bile ugodno rešene, naj prošnjo v razpisanem roku dopolnijo v skladu z razpisnimi pogoji, sicer njihovih prošenj ne bomo obravnavali.
Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS v letu 1986 je 115.322 din.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale Predsednik Odbora za solidarnost Helena KERČ, I. r.
us št ze kr
sn fX pr irr ga na
da sk so us če piče pr
/
Štipendiranje nadarjenih:
Izziv za prihodnost.
V letu 1986 je bil sprejet nov samoupravni sporazum o štipendiranju, ki prinaša pomembno novost, to je štipendiranje nadarjenih učencev. Namen te novosti je evidentirati nadarjene učence in jim pomagati moralno in materialno, da bi postali strokovnjaki, ki jih naše gospodarstvo tako potrebuje.
Od sprejema sporazuma pa do njegove uresničitve je'bila sorazmerno dolga pot, saj se je bilo treba dogovoriti o kriterijih in postopkih podeljevanja štipendij. Po daljših razpravah so se oblikovali enotni kriteriji v Sloveniji in sicer:
— učni uspeh
— umske zmogljivosti
— uspehi na različnih tekmovanjih republiškega eventuelno regijskega ranga.
Pa poglejmo te kriterije nekoliko bližje.
1. Učni uspeh mora biti odličen tako v osnovni šoli, kot srednji in višji oz. visoki soli. Uspeh js lahko tudi prav dober, če učenec oz. študent dosega izredne uspehe na tretjem kriteriju.
2. Umske zmogljivosti so merjene v celotnih generacijah učencev 7. raz. osnovne šole. V poštev pride 2,8 % najsposobnejših učencev. Na ta kriterij je bilo precej pripomb, ker testni rezultati niso popolnoma zanesljivi, zato pa je podana možnost ponovnega preverjanja umskih zmogljivosti.
3. Po tem kriteriju pridejo v poštev učenci, ki so sodelovali na republiških, državnih ali regijskih tekmovanjih, če so bila občinska izbirna tekmovanja. To so tekmovanja matematikov, fizikov, jezikovna, Vesela šola itd. Upošteva se tudi udeležba v raziskovalnih taborih. Sem sodijo še izjemni dosežki na glasbenem, likovnem in športnem področju. Tudi na ta kriterij je bilo precej pripomb, ker vsi ustrezni učenci iz različnih razlogov niso imeli možnosti sodelovati na takih tekmovanjih.
Ko je predlog opremljen z vsemi ustreznimi podatki.ga obravnava oz. potrdi odbor za štipendiranje pri občinski skupnosti za zaposlovanje. Na osnovi predlogov je bilo dosedaj v občini Domžale podeljenih 11 štipendij. Po sposobnostih pa bi bilo lahko 164 kandidatov, vendar ne ustrezajo ostalim pogojem ali pa že imajo kadrovsko štipendijo. Vzrok za majhno število podeljenih štipendij je v tem, da so srednje šole predlagale majhno število kandidatov, višje in visoke šole pa praktično nič, poleg tega so kriteriji morda preostri, glavni razlog pa
je verjetno v tem, da ta način vzpodbujanja mladih talentov ni dovolj znan širši javnosti. Zanimivo pa je, da je v nekaterih slovenskih občinah združeno delo kandidate za te štipendije takoj kadrovsko štipendiralo, ker se dobro zavedajo pomembnosti izkoriščanja pameti. V naši občini doslej še ni bilo tovrstnega odziva. Zaradi pomembnosti izkoriščanja pameti je pred leti strokovna služba skupnosti za zaposlovanje pristopila k sistematičnemu iskanju talentov že v petem razredu osnovne šole. Ker je na tem področju takrat delala le strokovna služba skupnosti za zaposlovanje in osnovno šolstvo, cilji niso bili realizirani in je to delo polagoma zamrlo.
Ali smo sedaj toliko osveščeni, da ne bomo visoko sposobnih kadrov prepustili samim sebi oziroma tujini, da bomo njihove sposobnosti izkoristili za naš domači razvoj? Ali bomo strokovno in intenzivno delo znali pravilno nagrajevati? V nasprotnem primeru lahko pozabimo na kakršnokoli tekmo z razvitejšimi državami in bomo lahko delali le tisto, kar nam bodo same prepuščale, to pa je umazana tehnologija (ekološko nevarna) in fizično delo. Takšne prihodnosti pa si verjetno ne želimo.
Odločitev o izkoriščanju pameti je življenjskega pomena za združeno delo. Ali bo sprejelo to odločitev in jo tudi izvajalo?
J. C.
Z »obrobja« občine ali o denarju, ki je in ga ni
iteriji v bodoče nekoliko omilili.
Kandidati za tovrstne štipendije morajo ustrezati vsem trem kriterijem, zato je število tovrstnih štipendistov za sedaj še zelo majhno in če bo potrebno se bodo ti J krit-
J Te štipendije gredo iz sklada združenih t sredstev za štipendiranje, istočasno pa je J potrebno poudariti, da nihče ne more I Preiemati dveh štipendij. Če kandidat že I ima kadrovsko, Titovo ali drugo štipendijo, J ga samo evidentiramo in spremljamo njegov I nadaljnji razvoj. I
j fostopke za podeljevanje štipendij na-I darjenim ucencem vodi strokovna služba J skupnosti za zaposlovanje, predlagatelji pa i 80 osnovne šole za prvi letnik srednjega I usmerjenega izobraževanja, za drugi, tretji , čfltrti |etnik in prvj |etnik na univerzi so i Predlagatelji srednje šole za drugi, tretji, i rtl- peti letnik na univerzi pa I pr<,c,lagatelji višje oziroma visoke šole.
so
Krajevno skupnost Peče pestijo mnogi problemi, toda večino od njih smo med letom rešili. Večinoma sami. Še vedno pa nam ostaja največji problem prostor, kjer bi lahko delovali OO ZSMS, G D, KO RK, KK SZDL in ostali organi KS. Do sedaj nam je za vse prireditve služil stari gasilski dom, ki pa je sedaj že tako dotrajan, da je zadrževanje v njem že življenjsko nevarno. Vsi sestanki so sedaj v majhni sobjci KS, v katero gre lahko največ deset ljudi. Za zbore krajanov, predavanja in kulturne prireditve ni v KS Peče niti enega družbenega prostora, razen župnišča. Tako je bilo predavanje sekretariata za ljudsko obrambo v veroučni učilnici v župnišču v Pečah, ki pa tudi ni dovolj velika za večje prireditve ali zbore. V župnišču smo pripravili   tudi   prednovoletno kulturno
TOZD Kemična tovarna Domžale °" s"b. o. Domžale Mubljanska 114
Komisija za delovna razmerja Objavlja prosta dela in naloge
Kontrolorja
Pogoji:
~~ kemijski tehnik
- 1 do 3 leta delovnih izkušenj (lahko tudi začetnik)
** poskusno delo
~ delo je triizmensko
"^ZD Tovarna barv, lakov £°'icevo o. sub. o. K°Nčevo 65
n umetnih smol
Objavlja prosta dela in naloge
SNAŽILKE p°goji;
~* osnovna šola ~ poskusno delo
"~ delo poteka v dopoldanski ali popoldanski izmeni
kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju P°9ojev v 8 dneh po objavi na naslov: HELIOS Kemična industrija Dornžale, Količevo 2, 61230 Domžale.
prireditev s skromno pogostitvijo za starejše in bolne krajane. Vprašljivo je novoletno obdarovanje naših otrok in obisk Dedka Mraza, ne bo proslave ob slovenskem kulturnem prazniku in 8. marcu .. .
Problem prostora je torej resnično zelo pereč, toda še zdaleč ne nerešljiv. Poleg župnišča namreč stoji velik nov gasilski dom, ki je že dve leti pod streho, priključen je na električno omrežje, usposobljen je že za preselitev gasilske opreme iz starega gasilskega doma. To verjetno gasilcem zaenkrat zadošča. V gasilskem domu pa je tudi prostor, ki bo nekega dne verjetno lepa in prostorna dvorana, zraven pa so tudi^ sobe, kjer bodo lahko delovali mladinci, RK, KS ...
Verjetno boste mislili, da je problem v premajhni zagnanosti krajanov ali pa še prej — da ni denarja. Pa sploh ni tako. Dom smo do stopnje, kjer je sedaj, zgradili gasilci in krajani skoraj sami. Seveda smo prosili tudi za sredstva na vseh koncih in krajih. Pri tem nismo ostali neopaženi. Požarna in kulturna skupnost. Sekretariat za ljudsko obrambo ter SIS za preskrbo so nam namenili dokajšnjo pomoč. Toda skoraj vsa sredstva še sedaj ležijo neizkoriščena na našem žiro računu, ker nam zakon s svojimi birokratskimi in nesmiselnimi predpisi onemogoča koriščenje sredstev in nadaljevanje gradnje. Pri tem smo kot kaže nemočni prav vsi: tako krajani kakor tudi naši občinski možje, in bo prostor še naprej ostajal problem. To pomeni, da bomo še naprej izkoriščali velikodušnost in razumevanje našega župnika, še naprej bomo hodili na predavanja in prireditve v župnišče, medtem ko nam bo inflacija dinar za dinarjem požirala denar, ki nam leži na žiro računu.
Tekst: Jelka Brvar
Franci Bernot
Stanka Mar
OO ZSMS Lukovica
Le redke OO ZSMS se lahko pohvalijo, da nimajo večjih denarnih, kadrovskih, prostorskih in drugih podobnih težav. Še redkejše, ki bi se lahko postavile z dobrim vodstvom in aktivnimi mladinci. Prav gotovo pa se lahko z vsemi temi vrlinami pohvali OO ZSMS Lukovica. Tudi ti so se nekoč srečevali s takimi in podobnimi težavami (in se še srečujejo z njimi), toda znali so jih premestiti... Kako, pa smo vprašali predsednika OO ZSMS Lukovica Francija Bernota in mentorico Stanko Mav.
Pravijo, da prvi pogled vara. In res je tako, kajti ko smo se v prostorih OK ZSMS zbrali, sta se nam zdela naša gosta dokaj tiha in mirna. Toda, ko se je pogovor razpletel, je beseda stekla obema, da sta odgovorila celo na naša še ne zastavljena vprašanja.
VSAK ZAČETEK JE TEŽAK, ŠE POSEBEJ, ČE MORAŠ ZAČETI ZNOVA . . .
Franci: Nočem, da bi to izvenelo kot fraza, vendar je skrivnost vsakega uspeha prav v delu in ne v večnem govorjenju. Dovolj nam je bilo mrtvila, ki je bilo dolgo med mladinci pri nas. Odločili smo se spoprijeti z delom. Prvi spopad z nedelavnostjo je bila zamenjava vodstva.
Našli so se mladinci, ambiciozni in polni zagnanosti, ki so videli izhod iz stiske v tesnejšem sodelovanju s KS in jasno z vključitvijo v delo vseh, ki so bili doslej- le na seznamih, a vendar so mladinci. Velikokrat se dogaja, da mlade ne sprejemajo v politične organizacije ».starejših" ali pa s navidezno, vendar brez zaupanja do pjiho-vih sposobnosti. Nam pa je s pomočjo mentorice uspelo, da smo si izborili svoje mesto tudi na področjih, kjer so bili mladinci v preteklem času zapostavljeni. Mnogokrat je bilo potrebno in še moramo močno povdzgniti glas, da zamišljeno izpeljemo, kajti golo pretvarjanje ne vodi nikamor. Toda moramo pa priznati, da naše mnenje sedaj mnogokrat upoštevajo.
KO STE ZAGOTOVILI KADER, PA SE JE BILO GOTOVO TREBA SPOPRIJETI ŠE Z DENARNIMI IN PROSTORSKIMI TEŽA VAMI?
Stanka: Imeli smo svojo sobo, vendar le ta je bila v nemogočem stanju in potrebna je bila temeljita obnova, ki še vedno teče. Pri prenovitvi prostora pa sodelujejo mladinci s svojim prostovoljnim delom. Toda brez denarja ne gre in tu so nam priskočili na pomoč obrtniki v krajevni skupnosti in pa delovna organizacija MOJCA, ki se tudi sicer velikokrat odzovejo našim prošnjam. Prav tako nam je priskočila na pomoč OK ZSMS z 20. milijoni, ki nam bodo prišli ravno prav, da naredimo še tla v sobi. Naj še omenim, da odkar smo začeli z delom, tudi malo drugače ravnamo z denarjem. To pomeni, da smo marsikako „kapljico" izbrisali z računa OO ZSMS Lukovica . .. Nekaj denarja namenimo tudi vojakom in pa mladincem, ki so denarne pomoči resnično potrebni.
Bralcev preveč-knjig premalo
V letu 1986 je kraj Dob posal bogatejši z otvoritvijo nove knjižnice. Knjižnica, sedaj še zelo skromna, deluje v prostorih KS Dob.
Dobska knjižnica ima na razpolago 160 knjig, ki jih 43 članov te knjižnice kar hitro bere. o
Člani so večinoma mladi osnovnošolci in srednješolci. Sami pravi jo, da so knjige kar v redu, da je tudi izbira zadovoljiva in da so ponosni, da ima sedaj tudi njihov kraj knjižnico, saj je
tako marsikomu včasih prihranjena pot v domžalsko knjižnico.
Seveda 160 knjig ni veliko, vendar tudi novih knjig, kot nam je povedala knjižničarka, srednješolka Tanja Vojska, še ne bo, ker je podružničnih knjižnic veliko. Pravi tudi, da bodo novi člani še prišli, pod pogojem, da bo knjig dovolj za vse.
Škoda, da je mladih bralcev preveč, knjig pa premalo.
Stražar Danica
OPISALA STA NAM ZAČETEK, TODA VEČINO BRALCEV BO ZANIMALO VAŠE DELO?
Stanka: Delo samo poteka organizirano, za kar pa je potreben dober organizator, ki ga imamo — naš predsednik Franci.
Franci: Na sestankih, ki jih imamo vsakih 14 dni, če je potrebno, pa tudi večkrat na teden, obravnavamo aktualno temo, ki se tiče predvsem naše KS in nas samih. Tu si razdelimo tudi delo. Med mladinci smo zadolžili posameznike, ki so dolžni skrbeti za kulturo, šport in propagando. Prav gotovo so se vsi že izkazali, kajti to pričajo številne kulturne in športne prireditve, od katerih nekatere presegajo naše KS.
KULTURNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE NAJ BI BILE NEKAKŠEN DEJAVNIK ZDRUŽEVANJA; KAJ PA PLESI?
Sigurno so glavni dejavnik združevanja plesi, saj se tudi zbere največ mladih. Tudi mi organiziramo občasne plese, na katerih nam igra ansambel Čarli.
IZ TEGA KAR STA NAM ŽE POVEDALA, SO BILI ZA USPEH POMEMBNI: DOBRA MENTORICA, AMBICIOZNO VODSTVO, DOVOLJ KADRA IN FINANC, TESNO SODELOVANJE S KS IN OK ZSMS, TER ŠE KAJ BI LAHKO IZBRALI. KAJ PA SVETUJETE DRUGIM OO ZSMS, KAKO NAJ PA TE?
Pri vsakem delu, ki ga hočemo dobro speljati,je potrebna resnost, zbranost, iznajdljivost, zagnanost in želja po izpolnitvi zastavljenega cilja. Tu pa je vse to še bolj potrebno.
Eden od prvih ukrepov je prav gotovo novo vodstvo. Naj vas ne moti, če sredi mandatnega leta ugotovite, da posamezniki ne delajo tako kot bi morali. Mirno zamenjajte, saj se bo sigurno našel mladinec, ki bo primeren za tisto mesto. Težave na začetku so največkrat povezane z denarjem. Brez osnove ne gre, toda če imaš dovolj volje ,vse izpelješ. Ni treba vabila pošiljati preko pošte, ki vemo, da je danes draga. Vzemite pot pod noge, pa raznesite vabila na dom ali pa razobesite plakate. Kakor hitro pa si boste zagotovili zaledje;ne bo težko nadaljevati.
O ŠTAFETI IN ZAKLJUČNI PRIREDITVI OB 25. MAJU SE SEDAJ VELIKO GOVORI IN PIŠE. KAKŠNO MNENJE O TEM, PA IMATE IZOBLIKOVANO VI?
Nekih izjav v imenu naših mladincev ne moreva dati, kajti o tem še nismo diskutirali in nameravamo na enem od prihodnjih sestankov, lahko pa vam poveva svoje mnenje.
Naj bo šrafeta, naj bo zaključna prireditev, naj se dan mladosti „prelevi" v mesec mladosti... Toda razsipna zaključna predstava naj se spremeni; naj postane nekakšen shod mladih...
NOVO MANDATNO LETO SE JE ŽE ZAČELO. KAKŠNI SO VAŠI NAČRTI ZA V PRIHODNJE?
V prihodnje bomo poskušali še naprej tako uspešno sodelovati s KS in se povezati z OŠ*'- To smo že nekajkrat poskušali, pa' ne gre. Toda obupali pa še nismo! V letošnjem letu naj bi bila tudi prenovitev sobe končana ...
Ob koncu naj vam zaželimo, da se vam izpolnijo vse izrečene in skrite želje, ter da bi bila vaša pot do uspeha čimbolj ravna in čimmanj trnava ...
Če nisi pri koritu, ni maša vpliva, zato je brez smisla, da se kaj ..napihujem"
Vse premalo se mladim zaupa in preveč kritično jih starejši gledamofnladi še vedno nimajo dovolj vpliva.
_JBĆINSKI POROČEVALEC
I t
STRAN 5
TONE RAVNIKAR:
Domžalska domača —
vulgo imena
XX. nadaljevanje
Stoh št. 25 — vulgo ime Pri Fleriču, Fleretu, Ižancu, Burju. Tu je bil nekdaj Dečmanov grunt, ki je spadal pod Lamber-gov, kanonikat. Kako je nastalo domače vulgo ime mi ni znano. V letu 1929 je ta domačija zapisna kot Ljubljanska cesta št. 38, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 47. Prvotni lastnik te domačije po statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil Jaka Dečman,za njim pa Matevž Dečman. Leta 1858 je bil lastnik Janez Kraljic, leta 1923 France Burja od leta 1955 dalje pa Leopold Burja.
Tu so stanovali številni stanovalci. Eden izmed teh je bil Marko Povž rojen 1796, njegova žena Mica, rojena 1771 in otroci
Lovrenc, Matevž in Mica. Drugi stanovalec je bil Miha Friškovec in njegova žena Jera ter hčerki Mica in Elizabeta. Tu so stanovali še Lovrenc Bore in njegova žena Mica ter vdova Uršula Šuštar in njen sin Andrej ter Jožef Flis rojen 1741 in njegova žena Mica, rojena 1751.
Kasneje je bil lastnik te domačije Janez Kraljic, rojen 1809 in njegova žena Marija Zaje, rojena 1798, ki se je drugič poročila z Jakobom Urbancem. V zakonu so se jima rodili otroci Marija rojena 1837, Marjana rojena 1839 in sin Janez rojen 1844. Ta sin Janez Kraljic rojen 1844 se je poročil s Katarino Resnik rojena 1846. V zakonu so se mu rodili otrocitRozalija rojena 1869, Neža rojena 1870, Marija rojena 1872, še ena Marija rojena 1873, Janez rojen 1874, Apolonija rojena 1876 in Lovrenc rojen 1877. Katarina Kraljic rojena Resnik rojena 1846 se je drugič poročila z Jožefom Ve-som iz Rodice št. 17, ki je bil rojen 1859.
Za Janezom Kraljićem je postal lastnik te domačije Jurij Burja iz Bukovice št. 8 pri Vodicah rojen 1872, ki se je leta 1900 poročil s Frančiško Dolar iz Trebelnega št. 2 župnija Palovče rojeno 1869. V zakonu so se jima rodili otroci Frančiška rojena
1901, ki seje leta 1923 poročila z Janezom Zormanom  iz  Bukovice,  Leopold rojen
1902, ki se je leta 1940 poročil s Frančiško Juvan iz Količevega št.  1  župnija Dob
Plesno tekmovanje učencev domžalskih osnovnih šol.
Zmagovalci plesnega tekmovanja v šoli Venclja Perka.
KRAJE VNA'SKUPNOST TRZIN
Po sklepu Sveta KS Trzin objavljamo prosta dela in naloge ADMINISTRATOR KE Pogoji:
— III. stopnja strokovne izobrazbe administrativne ali druge ustrezne smeri
— znanje strojepisja
— eno leto ustreznih delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo dveh mesecev.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Krajevna skupnost TRZIN Mengeška c. 9, Trzin 61234 Mengeš
REPOVZ ROMAN Kidričeva 11 Domžale
Popravila vseh vrst barvnih in črno belih TV aparatov, HI-FI komponent, magnetofonov itd. Hitra popravila, rezervni deli zagotovljeni. ODPRTO:
ponedeljek, sreda, petek od 8. do 12. ure
torek, četrtek od 16. do 19. ure
Informacije po telefonu: 721-083. (Vhod iz ulice Veljka Vlahoviča pri skladišču Marketinga.)
rojeno 1900, Terezija rojena 1904, ki se je leta 1931 poročila z Jožetom Sitarjem iz Domžal, Ana rojena 1906 in Jakob rojen 1908, ki se je leta 1945 poročil z Minko Burja rojeno Lenarčič iz Podgorice. ~
Leopoldu Burja in Frančiški Burja rojeni Juvan se je v zakonu rodila hčerka Frančiška.
Prvi gospodar te Fleričeve, kasneje Ižan-čeve in nazadnje Burjeve domačije, ki ga zasledim v zemljiški knjigi sodnije Domžale je bil na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1867 in na podlagi poročnega lista iz leta 1873 Katarina Kraljic iz Stoba št. 25. Za njo je na podlagi prisojilnega pisma iz leta 1887 prešla lastninska pravica v korist Marije Vilar iz Doba št. 72. Na podlagi kupne pogodbe iz leta 1885 je bila vknjižena lastninska pravica v korist Janeza Ramšaka in Stoba št. 25. Temeljem kupne pogodbe iz leta 1899 je bila vknjižena lastninska pravica za Valentina Kristana iz Duplice. Na podlagi kupne pogodbe iz leta 1903 je bila lastninska pravica knjižena na Jurija Burja iz Stoba št. 25. Za njim je postala lastninska pravica te domačije Frančiška Burja^rojena Dolar iz Stoba št. 25. Zadnji lastnik te domačije je leta 1946 postal Lepold Burja, sedanja lastnica te domačije pa je Frančiška Burja rojena Juvan.
USNJENI IZDELKI PAVLI DOMŽALE
Cenjene stranek obveščam, da v svojem prostoru v SPB-2 na dvoriščnj strani, Ljubljanska 91, nudim pestro izbiro usnjene galanterije ter opravljam drobna popravila usnjene galanterije.
Odprto je vsak dan
V soboto
Ponedeljek zaprto. Se priporočam!
od 10. do 12. in od 16. do 19- ure. od 9. do 12. ure
Usnjeni izdelki PAVLI NATAŠA
Ljubljanska 91, Domžale
Franc Kosmač iz Drtije pri Moravčah pri hudo natančnem opravilu: — žganjekuhi...
Drtija pri Moravčah
Ce jabolka bogato rodijo!
Žganjekuha zahteva budnost — velja morda bolj za moško opravilo. Franc Kosmač iz Drtije pri Moravčah ne razmišlja dosti o tem in se loti tega zahtevnega opravila, ki se ga je naučil od svojega očeta Antona. Medtem, ko je 46 letni France skrbno pazil, da mu pod kotlom ni pošel ogenj in je pod pipo pritikal steklenico za steklenico, se je razgovoril o tem, kaj vse je potrebno narediti, da se skuha žganje. To je fz domačih jabolk. „Doma na vrtu sem imel precej sadja, katerega sva z ženo Francko v jeseni pobrala in zmlela ter spravila v za to pripravljeno leseno in plastično posodo." Nalil je mrzle vode, potem pa vse skupaj obtežil in pustil toliko časa, da je zavrelo. Po vretju je pripravil 40 litrski bakreni kotel ter pričel s prekuhavanjerr „goše"; iz te nastane nanga ali blava. Po končanem prekuhavanju je blavo potrebno še enkrat prekuhati.
Za kurjavo uporablja lesene odpadke; teh je okoli domačije zmeraj dovolj. Pa še na pravilno temperaturo mora dobro paziti, da žganje enakomerno curlja. Res moraš biti buden. „Če sem pri kotlu, si komaj upam skočiti v kuhinjo; tri do štiri ure sam pri prvi stavi — kuhi, ko pa prekuhavam „nango", mine včasih po več ur, ker gre bolj počasi.
V moravski dolini in njeni okolici so kmetje predelali precej sadja; za domačo uporabo in prodajo. Zdaj v zimskem času pa so pričeli z žganjekuho, ker je pač čas. Tako prekuhavajo sadjevec in hruškovec v pristno domačo žganje, kakršnega kuhajo povsod po Slovenskem. Še kako prav pride za domača zdravila . . .
Jože Novak
Še pomnite, tovariši?
Ustrelitev talcev
na Brezjah pri Krtini
Na Gorenjskem so prve štiri talce ustrelili drugega avgusta 1941. leta v bližini Begunj, nato pa tam še tri skupine. Prvi ustrelitvi dveh skupin zunaj Begunj sta bili 22. avgusta 1941. leta. Tistega dne so v gozdu pri Smledniku ustrelili pet talcev, na Brezjah pri Dobu pa tudi pet. V obeh skupinah so bili udeleženci ali aktivisti, ki so sodelovali v množičnem uporu na kamniško-domžalskem območju v noči od 27. na 28. julij 1941. Tedaj so bile izvedene sabotažne akcije od krajev na meji s Štajersko do Črnuč. Gestapo in policija sta bliskovito krenila v akcijo in kmalu seje v zaporih znašlo precej udeležencev vstaje. Za ustrelitev talcev pa so si gestapovci vedno izmislili neki razlog, ki naj bi zastraševalno vplival na prebivalstvo, dejanske obsodbe pa javnosti niso hoteli sporočiti. Oglejmo si, kako je bilo na Brezjah pri Krtini.
Poročilo kamniškega okrajnega vodstva Koroške ljudske zveze z dne 27. avgusta 1941 se glasi:
„Vodjo celice Koroške ljudske zveze in gostilničarja Marna Franca z Brezij pri Dobu so komunisti 21. avgusta 1941 ob 11. uri dopoldne ustrelili s petimi streli. Zgodilo se je takole:
Trije fantje so prišli v gostilno in naročili pol litra vina. Nato so naročili
še pol litra in zahtevali od Marnove žene, da ga prinese iz kleti. Tedaj so ustrelili gostilničarja Marna in zapustili gostilno.
Kot proti ukrep je bilo 22. 8. na kraju dejanja ustreljeno pet komunistov. Pogreba Franca Marna se je udeležilo skoraj vse prebivalstvo, ki je ogorčeno." ,
Za takimi pogrebi so ljudje morali iti, če niso hoteli priti na seznam sumljivih in Nemcem sovražnih.
22. avgusta 1941 ob treh popoldne so v cvetoči ajdi ob križišču ceste Krtina—Brezje ustrelili:
1. Franca Drolca iz Kamnika, delavca v tovarni Titan, starega 27. let. Za OF je zbiral denarne prispevke. V zaporu je bil šest dni.
2. Štefana Grudna iz Stolnika pri Kamniku, zaposlenega v tovarni Titan, starega 46 let. V zaporu je bil 22 dni.
3- Antona Orehka z Vrhov na Moravškem, sodelavca Mengeško-moravške čete, starega 19 let.
4. Generoza Sitarja z Jeranovega pri. Kamniku, delavca tovarne Titan, starega 41 let. V zaporu je bil 22 dni, osumljen sodelovanja v uporu.
5. Janeza Sušnika iz Mekinj pri Kamniku, delavca v tovarni Titan, starega 43 let.
Prve štiri so pripeljali iz Begunj, Sušnika pa iz kamniškega zapora. Sušnikova hčerka Slavka Majdič mi je v pismu sporočila: ,,Oče je bil sin kmečkih staršev, po poklicu čevljar, ki je zaradi slabega zaslužka še priložnostno delal pri obnavljanju cest in pri melioraciji rek. Sploh povsod, kjer se je dalo kaj zaslužiti. Leta 1936 je dobil službo v Titanu in tu se je začela njegova pot borca za socialno preobrazbo družbe. V Titanu je bila čvrsta partijska celica, ki jo je vodil Tone Šturm s Kobariškega (pred nekaj meseci je umrl v Kobaridu). Šturm je bil potem sekretar komiteja kamniškega okrožja. Moj oče je sodeloval z njim in s Tomom Brejcem, inštruktorjem CK KPS, ki je bil v vodstvu vstaje za Gorenjsko odgovoren za organizacijo upora na kamniško-domžalskem področju.
Oče je bil v Kamniku zaprt deset dni, od 12. do 22. avgusta. Zadnji dan sem zelo zgodaj šla v zapor in ječarju Benkoviču dala vrečko stročjega fižola. Rekla sem mu, naj ga skuhajo vsem jetnikom. Ko sem šla mimo zapora, sem namerno zakašljala, da je oče prepoznal moj glas. Splezal je na vrata in skozi rešetke sem videla njegov stolčeni obraz. Dal mi je listek za mamo in me prosil, naj ji ne povem, da so ga mučili. Izrazil je željo, da bi videl najmlajšo hčer Ivanko, staro 11 let.
Na listku je bilo napisano, kaj naj mama proda, da bo imela denar za hrano in da naj jo ne skrbi zanj. Kmalu po mojem odhodu so ga odpeljali in z njim še nekega zapornika. Nekje med potjo so očeta priključili skupini, od katere so jih pet ustrelili v Smledniku, pet pa v Brezjah. Koli so bili zabiti na njivi, v cvetoči dišeči ajdi (ni res, da so jih morali zabijati sami).
Najprej so h kolom privezali dva in ustrelili, nato spet dva, zadnji je bil naš ata Janez Sušnik. Ni dovolil, da mu zavežejo oči, rekoč: „Ce sem videl smrt svojih tovarišev, se tudi svoje ne bojim." To so nam povedali tamkajšnji vaščani, ki so morali talce pokopati za obzidjem cerkve v Škocjanu-
Moja sestra Štefka je bila pri očetu, ko je bil še privezan h kolu. Od naših je prva videla lepake in takoj zdrvela s kolesom na Brezje. Z Jeranovega, naselja vasi Mekinje pri Kamniku, so bili tistega dne ustreljeni trije sosedje: Poznik v Smledniku, moj oče in Sitar pri Brezjah. Jokala je vsa vas, vse se je odelo v črnino.
Do aprila 1943. leta smo vsako lepo nedeljo obiskovali skupni grob talcev in ga krasili s cvetjem in svečkami. Potem so nas zaprli in izgnali v taborišče Rottmanshohe pri Starnberškem jezeru."
Naj ponovim, da so po vojni te talce odkopali in pokopali v skupni grob na kamniških Žalah.
Partizani se niso dali ustrahovati. Nekaj ur po ustrelitvi talcev so v bližini minirali stolp električnega daljnovoda visoke napetosti.
Gostilničar in trgovec Franc Marn je zapustil ženo Pavlo in 14-letnega sina Franca. Načelnik civilne uprave Franc Kutschera se je osebno pripeljal na Brezje in Marnovim izrekel sožalje. Vdovo Pavlo je vprašal, če sumi sosede in druge vaščane. Naj pove, postrelili jih bodo kot talce.
„Nihče od vaščanov ni kriv za moževo smrt," je odgovorila Pavla Marn. „Gospod Kutschera, ne streljajte zaradi tega nedolžne fante in može."
Pavla Marn in njen sin Franc sta kmalu začela sodelovati s partizani. Franc je leta 1944 odšel k partizanom^bil je v Tomšičevi brigadi. Po vojni je bil tajnik krajevnega ljudskega odbora in odbornik v raznih organizacijah.
Jože Vidic
KULTURA IH HUITURDE PRIREDITVE
Srečanje z Antonom Ingoličem
Ni se dogajalo prav često, da bi v domžalski knjižnici gostili tako priznanega in uveljavljenega pisatelja kot se je to zgodilo tokrat, ko smo pod „novo streho" sprejeli Antona Ingoliča. Osemdeset le,t življanje ni tako majhna doba in da bi se njegovemu jubileju odzvali tudi mi, smo ga povabili. Čeprav že malo utrujen od takšnih in podobnih; srečanj, se je rad odzval mojemu vabilu; skrbelo ga je le vreme in razmere na cestah.
Anton Inglič je kljub svojim letom še vedno veder, dinamičen in predvsem delaven. Ravno ob obletnici je slovenskim bralcem ponudil še .dve novi knjigi: mladinska povest Čudovita pot in sklepni del trilogije Povest moje mladosti: Leta
dozorevanja; Prešernova družba pa mu je ob jubileju pripravila izbor skozi njegovo novelistiko z naslovom Zgodilo se je.
Prepričan sem, da bo marsikateri od obiskovalcev tega pogovora ponovno pre-
Pisatelj Anton Ingolič je ob svoji osemdesetletnici obiskal tudi našo knjižnico. Na fotografiji — pisatelj ob nekaterih svojih knjigah, izdanih v zadnjem času.
bral Ingoličeve Lukarje, pa Na splavih ali Vinski vrh, saj je svoje viničarje, splavarje in seveda lukarje predstavil tako plastično/živo in anekdotično. Pa tudi pisateljevi doživljaji v zvezi z nastajanjem izseljeniške trilogije (Kje ste, Lamutovi? , Nebo nad domačijo. Lastovka čez ocean) so močno pritegnili poslušalce. Navdušil je tudi ssvojimi drznimi doživetji ob pisanju Pretrgane naveze. Kot spraševalec sem se moral dotakniti tudi problema erotike, ki je tako življenjsko vtkano v njegovo delo. Govoril nam je o spreminjajočem se odnosu do nje v slovenski literarni tradiciji in o tem, kako so Lukarje leta 1936 proglasili za pohujšljivo čtivo, Onduo, moj črni fant pa je dobrih štirideset let pozneje postal literarna uspešnica. V zvezi s tem romanom je povedal nekaj trpkih izkušenj, ki jih je doživel tu na Slovenskem.
Ugotovil je, da je tudi med nami še vedno prisotno rasno razlikovanje. To dejstvo je pisatelja vzpodbudilo k pisanju tega romana. Za to priložnost je Ingolič obiskal ti nekaj afriških dežel, da bi bila njegova prepričljivost še večja.
Posebno vprašanje je bilo namenjeno njegovi knjigi za mlade bralce.
Junaki njegovih mladinskih del so bili dokaj lahko ulovljivi na papir, saj je bil Ingolič zavezan tudi pedagoškemu delu. Ob tem nam je pokazal deset prevodov Tajnega društva PGC, med drugimi tudi tistega v kitajščini.
Dobri dve uri in pol je tekel pogovor, lahko rečem, skoraj brez spraševalca, v večnamenskem prostoru naše knjižnice v sredo 21. januarja zvečer. Skupaj s kulturno skupnostjo Domžale smo mu pripravili simbolično darilo, Stražarjevo knjigo Črni graben in šopek, kateremu je bil dodan domžalski simbol.
Pogovor sva pripravila z Nives Borštnar Marjan Gujtman
RAZSTAVA OB 8. FEBRUARJU IN 80 LETNICI AKADEMSKEGA SLIKARJA:
Gabrijela H um ar j a na Studencu
V dneh med 13. februarjem in 28. februarjem bo K D Miran Jarc iz Škocjana pripravilo v svojih prostorih na Studencu razstavo Humekovih olj: Če poznamo iz brošure, ki je izšla ob Humekovi bežigrajski razstavi (avtor teksta dr. Ivan Sedej), gre za takoimenovano metafizično slikarstvo. To slikarstvo se je kazalo bolj v fragmentih, največkrat v slikarski interpretaciji arhitekturnih ozadij.
Grozljiva svetloba, hlad, ostro izbrisana arhitektura ter ostre črte, ki razmejujejo svetlobo in senco ter barvne ploskve, so prvine, ki govore o svojevrstnem doživljanju sveta in o svojskem likovnem nazoru. Gre ža svet miru, ki pa je obenem poln napetosti in strahu, gre za nadzemeljski abstraktni red, ki je hkrati tudi odsev uklenjenih človeških strasti, gre pa tudi za slikanje samote v vseh njenih razsežnostih — ki se kaže kot varno zatočišče pred vsiljivostjo zunanjega sveta in kot stanje, ki človeka, kot družbeno bitje navdaja z grozo.
i\2Zdu^ nie90vih s,ik' ki >ih PrHa* cista, vendar zamolkla svetloba, nas vodi v »vet ki je tako zelo čist. da se nam dozdeva, kot da je brez atmosfere. Znašli smo se na nekem fantastičnem planetu ki ga z grozo prepoznavamo kot lasten svet. Vendar na tej točki vnovič pridemo do Svojevrstnega protislovja. Zdi se nam, kot aa se ,e slike tega sveta ustrašil tudi avtor ki mu tišina ,n samota ne pomenita brezupa' in groze, marveč možnost za tiho, ponotra-
niZ,raZmi,Š,JanJe- Zat° ni nak'J^je. da v "ajbolj grozljivo podrobno izrisanih simbo-'ih zaslutimo mehkejše poteze, komaj zabaven odtenek toplejše barve, ali pa navi-5av. nel09lčn0St' ki razrah'ia oster črtni
Tako dr. Ivan Sedej. Navedimo še nekaj j*>datkov b avtorju. Rojen 17. 6. 1907 v °°hinjski Bistrici. Slikarstvo je študiral od *ta 1937 do 1939 na Akademiji v Krakovu lP°ljska), leta 1940-1941 v Zagrebu pri pr°f. Bečiču;od leta'1945-1947 je študiral "a akademiji v Ljubljani pri prof. Gojmiru ^°su, kjer je tudi diplomiral. Študijsko je PQ,oval v Italijo in na Poljsko.
'tlel je 11 samostojnih razstav, redno je ^"^loval na razstavah DSLU in drugih ter v ^°'onijah. Nagrada 1980 v Piranu na Ex ^Pore. Naslov: Stična 17, 61295 Ivančna
Prejeli smo:
Počitniška matineja
za koga?
Kinematografsko podjetje Ljubljana (v okrilje katerega spada tudi po novem domžalski kino) se očitno močno trudi pri usmerjanju in vzgoji naše mladeži in jih navdušuje za nadvse zanimive in koristne poklice 21. stoletja: lahko postanejo supermani, hitroroki Bondi, pobesneli Maxi, možna je specializacija v izganjalce duhov, nasploh cela vrsta kriminalcev, vohunov, policajev, komandosov, ubijalcev in revolverašev. POČITNIŠKI PROGRAM jim bo pri tem v pravo pomoč, saj bodo lahko vsako popoldne-v brezskrbnem času počitnic v kinu preživeli ob zares koristni in premišljeni vzgoji s filmskih platen.
Krvavordeča barva bo pomirila poglede na bele poljane, milozvočni poki najnovejših orožij bodo zamenjali dolgočasnost zgodovine, ljubeči odnosi med prebrisanimi vohuni jim bodo v pomoč pri družbeno moralni vzgoji, ob vsem tem pa bodo razmišljali, na katera polja smrti jih bo pregnala prihodnost in v kateri norišnici bodo zdravili svoje nevroze, ki jih bodo preganjale zaradi gledanja nadvse primernih filmov v rani mladosti.
Predlagam torej, da vse Smrkce, Bambije, Miki miške, Pink Panterje, Palčiče, Sneguljčice in druga dolgočasna pravljična bitja takoj zapremo v bunkerje, .saj jih ne gledajo niti dojenčki. Mladinske filme (Kekec, Sreča na vrvici. Poletje v školjki) bomo odslej vrteli v posebnih programih za dedke in babice, ki jim gre na otročje. Tisti pa, ki imajo počitnice, bodo spremljali najnovejše izdelke iz Reaganove pisarne ideološkega poneumljanja Zemljanov in odlične primere najbolj nasilniških in krvavih, z nevrotičnostjo avtorjev, obremenjenih filmov. Upam, da bo naša mladež razumela, komu so namenjeni ti filmi, zato iskreno pričakujem, da bo Polja smrti gledal 10-letni fantič in bb postal novinar ter da bo film čim bolje razumel.
Zares ne vem, s katerimi besedami naj se zahvalim kinu za odličen spored, s katerim bo skrajšal dolgočasne počitnice našim osnovnošolčkom in jim dal novih navodil za življenje in obnašanje v družbi. Le kaj bi počeli z nemogočo zastarelo navlako čustev, nežnosti, narave in njenih lepot, živalskih zgodb, ljubezni in poštenosti, ki jo mrgoli v otroških in mladinskih filmih in risankah.
BRAVO! Le tako naprej! In zagotovo si boste vzgojili publiko tudi za filme, ki jih ponujate za odrasle: nasilje, pornografija, cenena komičnost in bedarija.
Vzgajate nove in nove rodove gledalcev „dobrega filma", široko jim odpirate svoja vrata in zares se trudite, da se ne bi kaj spremenilo.
Pobesnela Maksa IV.
DELAVSKA UNIVERZA-ENOTA KNJIŽNICA DOMŽALE
RAZPISUJE PROGRAM LIKOVNIH IN DRUGIH RAZSTAV V RAZSTAVNEM PROSTORU KNJIŽNICE
V skladu s programom dejavnosti za leto 1987 objavlja Knjižnica Domžale program likovnih in drugih razstav v razstavnem prostoru knjižnice.
Knjižnici Domžale je bilo lansko leto s pridobitvijo novih prostorov v obnovljeni OŠ Venclja Perka omogočeno, da začne razvijati tudi likovno in razstaviščno dejavnost. V novih prostorih se bodo poleg likovne dejavnosti dogajale tudi druge kulturne prireditve.
Razstave lahko prijavijo OZD, KS, DPO, kulturna društva, samostojni kulturni delavci, samoupravne interesne skupnosti, ZKO in občani domžalske občine na naslov:
Knjižnica Domžale
Ljubljanska 58
61230 Domžale
v štirinajstih dneh od objave v ..Občinskem poročevalcu". Prijave razstav morajo vsebovati:
— priimek in ime oz. naziv prijavitelja ter naslov
— opis predlaganih del oz. tehnik
— termin, v katerem bi želeli razstavljati.
Na podlagi zbranih prijav bo razstavljajočih avtorjev za leto 1987.
pripravljen   terminski program
MLADI VABIJO NA KULTURNO PRIREDITEV
Občinska konferenca ZSMS Domžale in Osnovna organizacija ZSMS Slavka Šlandra organizirata ob Prešernovem dnevu gledališko predstavo Ane Monro.
Zato vas vabimo v nedeljo, 8. ^bruarja 1987 ob 19. uri v prostor
stare kinodvorane, kjer si boste oglecu... gledališko predstavo: „Inspektor SHVVAKE".
Tekst za predstavo je povzet po scenariju za radijsko igro. Mestoma se od njega oddaljuje, kar pa v celoti ne vpliva na podobo oseb, katerih zgodovinska ravnanja tolmači. Kar se zgodovinske natančnosti tiče, je vse presenetljivo res, edino prostor je nekoliko manjši, kot je bil v tistem prelomnem času, ko se je vse zgodilo prvič. Vstopnice za to predstavo bodo prodajali uro pred predstavo!
J
Prejeli smo:
Zakaj nisem razstavljal...
(kritično razmišljanje h kamniško-domžalski likovni razstavi)
S tem dopisom želim odgovoriti in pojasniti mnogim občanom, ki mi zastavljajo to vprašanje bodisi na cesti ali po telefonu.
Že letos spomladi sem pozdavil pobudo, da naj bi skupno razstavljali kamniški in domžalski likovni umetniki. Ker ta ideja ni bila realizirana, sem se resnično začudil pismenemu vabilu z dne 10. 11. 1986 Zveze kulturnih organizacij Domžale, kjer je bilo poleg mene še 13 vabljenih ustvarjalcev iz domžalske občine in z obvestilom, da se pripravlja 1. skupna razstava kamniško-domžalskih umetnikov. Tako sem jaz to vabilo razumel in tudi z osebnim pogovorom s tajnikom ZKO Domžale mi je bilo to potrjeno. Rok za oddajo likovnih del je bil 7. december 1986 in to v galeriji Janeza Repanška na Rudniku. Intenzivno sem se lotil priprav na to razstavo in tudi prijavil tri likovna dela na platnu.
Go
fica.
V tem času je pa že tekla likovna razstava ljubiteljskih skupin Slovenije v razstavišču Veronika v Kamniku. Na tej skupni razstavi so sodelovali tudi kamniški in domžalski ljubitelji — likovniki. To je vsekakor lepa manifestacija ljubiteljstva in lep prehod (po mojem mišljenju) iz ljubiteljskega snovanja v poklicno ustvarjanje slikarjev, grafikov in kiparjev kamniške in domžalske občine v galeriji na Rudniku. Do tega trenutka je bilo vse v redu.
Veliko začudenje me je pa doletelo v 1 ponedeljkovi domžalski Likovni šoli „Petra Lobode", kjer smo vsi prisotni člani slišali izjavo našega člana, doma iz Kamnika, da je prejel vabilo za kamniško-domžalsko razstavo poklicnih likovnikov na Rudniku od Odbora za likovno dejavnost v Kamniku. Kot mentor Likovnega društva „Petra Lobode" v Domžalah sem takoj čutil, kaj to pomeni in kako čudne občutke bo to sprožilo med ostalimi člani in tudi v meni. Takoj mi je bilo jasno, da se je dogovor med Kamnikom in Domžalami sprevrgel v nedogovor in da bo to vplivalo na kvaliteto In sam namen razstave. Tudi domžalski tajnik ZKO mi je to dejstvo potrdil. Ravno tako mi je v telefonskem razgovoru tudi tajnik ZKO Kamnik isto potrdil in v pojasnilo dodal, da je udeležbo ljubiteljev občine Kamnik na razstavi poklicnih ustvarjalcev predlagal Odbor za likovno dejavnost Kamnik. Kot je meni znano domžalski Odbor za likovno dejavnost sploh ni vedel, da je Kamnik povabil tudi ljubitelje — likovnike. Tako se je začelo tisto nelogično dejanje, ki je bilo za mene nesprejemljivo. Zveza kulturnih organizacij v Domžalah je postopala korektno in povabila   po  dogovoru  samo poklicno
izobražene likovnike v občini Domžale. Kamnik je pa samovoljno kombiniral in po svoje uravnal likovno tehtnico, menda zaradi pomanjkanja poklicnih likovnikov v Kamniku. S tem trer&jtkom je padla tudi moja osebna odločitev, da na kamniško-domžalski razstavi ne sodelujem in sicer iz teh razlogov:
Prvotni dogovor med Kamnikom i n Domžalami, da razstavljajo samo poklicni likovniki in tisti, ki so ta status na podlagi svojih umetniških uspehov pridobili, se ni uresničil. Če je pa Kamnik žq povabil tudi njihove ljubitelje — likovnike (čemur nikakor ne nasprotujem, saj sem že 14. leto mentor ravno ljubiteljem — likovnikom v Domžalah), bi morali povabiti ali vsaj obvestiti domžalske ljubitelje — likovnike, da bi tudi oni sorazstavljali z domžalskimi poklicnimi ustvarjalci v galeriji na Rudniku. In tudi to se ni zgodilo. Obljuba ali pobožna želja, da bo drugo leto drugače, je jalov start za bodoče tradicionalne razstave Kamnika in Domž al. V Likovni šoli „Petra Lobode" v Domžalah imamo precej članic in članov, ki so prejeli veliko priznanj in nagrad v Domžalah in širom Slovenije. Naj jav.o naštejem med ostalimi tudi nekaj imen: Ida Rebula, Ravnikar Tonček, Matjaž Mauser, Drago Jerman, Gašper Vrhovec, Tone Primožič, Mojca Vilar.
Ker se čutim kot mentor domžalskih ljubiteljev — likovnikov prizadet in smatram, da smo v enakopravnosti ljubiteljev — likovnikov zapostavljeno društvo, je bil to še zadnji in tehtni razlog in tudi popoln odgovor vsem, zakaj nisem razstavljal na Kamniško-Domžalski likovni razstavi 13. decembra 1986.
mag. Danijel Fugger akademski slikar
ŠPORT .ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT . ŠP
Uspehi učencev v prvenstvu ŠŠD
Po proqramu prvenstev ŠŠD v šolskem letu 1986/87, smo v prvem polletju, organizirali in izvedli tekmovanja v: namiznem tenisu, odbojki, košarki.
Zanimivo je vedeti kakšne uspehe so dosegli učenci posameznih šol.
NAMIZNI TENIS: - pionirji
1. ŠŠD OŠ MATIJA BLEJCA
2. ŠŠD OŠ RADOMELJSKE ČETE
3. ŠŠD OŠ JANKO KERSNIK
4. ŠŠD OŠ ŠLANDROVE BRIGADE
5. ŠŠD OŠ VENCUA PERKA
6. ŠŠD OŠ JOSIP BROZ TITO
7. ŠŠD OŠ JURIJ VEGA
8. ŠŠD OŠ MARTIN KOŽEU
1. ŠŠD OŠ ŠLANDROVE BRIGADE
2. ŠŠD OŠ JANKO KERSNIK
3. ŠŠD OŠ JOSIP BROZ TITO
4. ŠŠD OŠ VENCUA PERKA
Najboljše dvojice:
- pionirji, TISAJ - GOSTIŠA, ŠŠD OŠ MATIJA BLEJCA
- pionirke, NOVAK - SAŠEK, OŠ ŠLANDROVE BRIGADE
Najboljši posamezniki/ce:
- pionirke - SAŠEK Joži, ŠŠD OŠ Šlandrove brigade; LAVRIČ Alenka, ŠŠD OŠ Janko Kersnik; ŽAVBI Mojca, ŠŠD OŠ Janko Kersnik.
- pionirji - TISAJ Darko, ŠŠD OŠ Matija Blejca; GOSTIŠA Gregor, ŠŠD OŠ Matija Blejca; VRHOVNIK Boštjan, ŠŠD OŠ Matija Blejca.
V namiznem tenisu je viden napredek predvsem učencen OŠ MB, oziroma učenk in učencev OŠ JK.
Tekmovanje je bilo v dvorani OŠ Venc-Ija Perka Domžale, 17. in 18. 12., učenci in mentorji ŠŠD VP so poskrbeli za nemoten potek tekmovanja.
ODBOJKA:
Tekmovanje smo organizirali v dveh delih.
11. 12. — predtekmovanie — pionirji v OŠJBTinŠB; pionirke v OŠ VP.
12. 12___finale — pionirji in pionirke v
OŠ VP.
Po zagrizenih bojih so ekipe dosegle naslednje uvrstitve:
\
PIONIRJI: 1. ŠŠD OŠ Matija Blejca; 2. ŠŠD OŠ Radomeljske čete; 3. ŠŠD OŠ Venclja Perka; 4. ŠŠD OŠ Šlandrove brigade; 5. ŠŠD OŠ Martin Koželj; 6. ŠŠD OŠ Josip Broz Tito.
PIONIRKE: 1. ŠŠD OŠ Radomeljske čete; 2. ŠŠD OŠ Matija Blejca; 3. ŠŠD OŠ Šlandrove brigade; 4. ŠŠD OŠ Venclja Perka; 5. ŠŠD OŠ Martin Koželj; 6. ŠŠD OŠ Josip Broz Tito.
KOŠARKA:
Tekmovanja so potekala v dvoranih OŠ JBT, OŠ VP, OŠ ŠB. Igralo se je ob sobotah dopoldan — november in december 1986.
Končne uvrstitve:
PIONIRJI: 1. ŠŠD OŠ Šlandrove brigade; 2. ŠŠD OŠ Venclja Perka; 3. ŠŠD OŠ Matija Blejca; 4. ŠŠD OŠ Radomeljske čete; 5. ŠŠD OŠ Josip Broz Tito; 6. ŠŠD OŠ Martin Koželj.
PIONIRKE: 1. ŠŠD OŠ Josip Broz Tito; 2. ŠŠD OŠ Martin Koželj; 3. ŠŠD OŠ Janko Kersnik; 4. ŠŠD OŠ Edvard Kardelj; 5. ŠŠD OŠ Venclja Perka; 6. ŠŠD OŠ Matija Blejca; 7. ŠŠD OŠ Radomeljske čete; 8. ŠŠD OŠ Šlandrove brigade.
ZTKO Domžale
VABIMO IMA POGOVOR Z ALPINISTOMA
C
Knjižnica Domžale in Občinska konferenca ZSMS Domžale vabita na pogovor z domžalskima alpinistoma Silvom Karom in Janezom Jegličem, ki bo
v sredo, 18. februarja ob 19. uri
v večnamenskem prostoru knjižnice.
Pokazala bosta tudi diapozitive iz različnih odprav. Pogovor bo vodi/a Marina Rugelj.
i Vabljeni!
KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE vabi na tradicionalno prireditev „PUSTOVANJE 87", ki bo v soboto, 28. 2. in torek 3. 3. obakrat z začetkom ob 20. uri. Igra ansambel Kan-Kan. Vstopnice v hali komunalnega centra, telefon: 721-015.
Štiri šahovska desetletja
ŠAHOVSKI FELJTON -4 Piše: Igor MATIČIČ
V začetku tega desetletja so v Sloveniji ustanovili nekaj novih šahovskih klubov kot so ljubljanska Iskra, Murka iz Lesc, mariborski Kovinar, ŠK Ptuj. S tem so iz Šahovskega društva Domžale prestopili v svoje novoustanovljene sredine šahisti, ki niso bili iz domžalske občine. Ekipa Šahovskega društva Domžale je tako oslabljena nazadovala v zveznih tekmovanjih in se v letu 1983 po desetletju nastopanja v prvi in drugi zvezni šahovski ligi vrnila v republiško ligo.
Če se domžalski šahisti v zadnjih letih ne morejo pohvaliti z velikimi tekmovalnimi uspehi v zveznem merilu, pa se prav gotovo lahko z organizacijskimi, saj so v letu 1982 poleg izvedbe tradicionalnih spominskih turnirjev Hering—Zupančič uvedli še nov spominski turnir „Memorial Iva Sonca" v spomin na dolgoletnega predsednika društva in prizadevnega šahovskega delavca. Turnir se je v petih letih že popolnoma uveljavil v slovenskem prostoru, zadnji turnir, ki so ga pripravili lani v oktobru, pa je bil prvič z mednarodno udeležbo.
Ivo Sonc je dobršen del svojega življenja posvetil šahu in šahovski organizaciji. Od ustanovitve šahovske sekcije pri DPD „Svo-boda" Domžale leta 1954 pa do ustanovitve samostojnega šahovskega kluba Domžale leta 1961 je bil sedem let predsednik sekcije, bil je devet let predsednik Šahovskega kluba Domžale in štiri leta predsednik Šahovskega društva Domžale.
,,Lik Iva Sonca je krasila velika delovna vnema in prizadevnost, skromnost in poštenost. Njegova bogata zapuščina je trden temelj, na katerem moramo graditi naprej, saj je njegovo 30-letno delo na šahovskem področju povzdignilo naš kraj v pomembno Šahovsko središče. Zato se Šahovsko društvo Domžale skuša svojemu vzorniku in prijatelju hvaležno oddolžiti z izvedbo vsakoletnega spominskega turnirja s kakovostno zasedbo, z obljubo, da bo to obliko negovalo tudi v prihodnje", so zapisali domžalski šahisti ob prvem turnirju.
Prvi turnir v spomin na Iva Sonca oktobra 1982 je imel zelo kakovostno zasedbo štirih mojstrov in osmih mojstrskih kandidatov. Član ljubljanske Iskre, medna-
rodni mojster Iztok Jelen je z zmago upravičil vlogo favorita. Z dobro igro je mladi vrhniški mojstrski kandidat Leon Gostiša (Iskra Ljubljana) zasedel drugo mesto, tretje mesto pa sta si razdelila člana SD Domžale mojster Ivo Bajec in Vlado Ivačič.
Drugega Sončevega turnirja se je udeležilo pet mojstrov, šest mojstrskih kandida-
tov in eden prvokategornik. Prepričljivo je zmagal mednarodni mojster FIDE Vojko Osterman iz Murke. Domžalski mojstrski kandidati Leon Mazi, Vide Vavpetič in Vlado Ivačič so se uvrstili v sredino tabele.
Na tretji turnir so povabili pet mlajših šahovskih mojstrov iz Ljubljane in Gorenjske, ki so se jim pridružili domači mojstrski kandidati. Presenetljivp, vendar povsem zasluženo, je zmagal domžalski mojstrski kandidat Vlado Ivačič, kar pomeni prvo in doslej tudi edino zmago domžalskih šahi-stov na Sončevih memorialnih šahovskih turnirjih. Kako dobro je igral Ivačič na turnirju najbolj pove podatek, da je z belimi figurami le enkrat remiziral. Glavni favorit, zmagovalec drugega spominskega turnirja, mojster FIDE Vojko Mencinger, se je moral zadovoljiti le s četrtim mestom, dobro pa je zaigral tudi domačin Vide Vavpetič, ki se je na tem turnirju prvič uvrstil med zmagovalce, to je igralce, ki so dosegli več kot 50 odstotkov točk.
Na četrtem turnirju novembra 1985 je nastopil mojster Darko Šifrer iz Ljubljane, ki pa ni upravičil vloge favorita in enajst mojstrskih kandidatov. Priložnost je izkoristil mladi Vrhničan Darko Antonijevič in zabeležil svojo prvo zmago, zanesljivo pa sta igrala tudi domačina Damjan Plesec (2. mesto) in Vide Vavpetič (3. mesto).
TRI IZBRANE PARTIJE
S SPOMINSKIH TURNIRJEV
„MAMORIAL IVA SONCA"
MAZI - IVAČIČ, 1982: 1. e4, c6 2. d4, d5 3.e5, Lf5 4. g4, Le4 5. f3, Lg6 6. e6, Dd6 7. ef:, Lf7, 8. Ld3, Sd7, 9. Se2, e5 10.0-0, Sgf6 11. Sg3, 0-0-0 12. c3, Te8, 13. Da4, Kb8 14. b4, Dc7 15. Le3, e4 16. fe:, de: 17. Sf5, Sb6 18.. Dd1, Sf5 19. Lf2, Kg8 20. Le2, Dd7,21. c4, Sf4 22. c5, Se2:+ 23. De2:, Lc4 24. Db2, Lf1: 25. cb:, Ld3 26. Sd2, g6 27. Se3, Lh6 28. Sb3, Le3: 29. Le3:, Dg4:+, 0:1.
IVAČIČ - OSTERMAN, 1984: 1. c4, e6 2. Sf3, d5 3. g3, c5 4. cd:, ed: 5. d4, Sc6 6. Sc3, Sf6 7. Lg2, Le7 8. 0-0,0-0 9. Lg5, cd: 10. Sd4:, h6 11. Le3, Te8 12. Db3, Sa5 13. Dc2, Lf8 14. Tfdl, Lg4 15. Sb3,Tc8 16. Sa5:, Da5: 17. Db3, b6 18. Td4, Te3: 19. fe:, Lc5 20. Ta4, Le3: 21. KM, Dc5 22. Sd5:, Dc1+ 23. Dd1, Le2: 24. Se7+, Kh7 25. Sc8:, 1 : 0.
LAGUDIN - VAVPETIČ, 1985: 1. e4, c5,2. c3, Sf6 3. e5, Sd5 4. d4, cd: 5. Dd4:, e6 6. Ld3, Sc6 7. De4, Dc7 8. Sf3, Scb4 9. 0-0, f5 10. De2, Sd3: 11. Dd3:, b6 12. Te1, Lb7 13. a4, Tc8 14. Sa3, a6 15. Sc2, Le7 16. Dd4, 0-0 17. Se3, f4 18. Sd5:. Ld5: 19. Dd3, Db7 20. h3, g5 21. Kh2, Tf7 22. Sd4, h5 23. f3, Tg7 24. Ld2, Lc4 25. Dc2, Da8 26. b3, Ld5 27. c4, Lb7, 28. Dd3, Tf8 29. Se2, Lc5 30. b4, Lf2 31. Tf1, Lh4 32. Le1, Le1:, 33. Tael:, g4 34. Tgl, Tf7 35. Sd4, De8 36. b5, a5 37. Se2, De7 38. Dd6, Dd6: 39. ed:, gf: 40. gf:, Lf3: 41. Sd4, Lb7,42. Tf1, e5 43. Sc6, dc 44. Td1, Td7,0 : 1.
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale javlja:
m
Pripravljene smučarske tekaške proge — rekreativni program
Na podlagi predloga strokovnega sveta za športno rekreacijo pri ZTKO Domžale, in programa ZTKO za leto 1987 — področje množičnosti — so za občane naše občine, omogočili aktivnosti in proge v smučarskem teku. S pripravo prog v neposredni okolici večjih krajev občine (Domžale, Mengeš, Trzin, Radomlje) in seveda centru smučarskih tekov - Ihanu, bomo občanom omogočili zdravo rekreativno dejavnost, brez dodatnih stroškov, ki so vezani na prevoz do urejenih prog.
SK Ihan, je glede na svojo dejavnost (smučarski teki) in glede na dejstvo, da smo sofinancirali ureditev teptalnega stroja, dolžan pripraviti tekaške proge. Priprava prog — razen tekmovalne — se ureja na podlagi naročilnice in seznama prog, smeri, oziroma prednost v pripravi.
PROGE, SMERI IN PRIORITETA:
1. Povezava Domžale do Ihana, pod Taborom do Šumberka (Domžale, Zaboršt, Prelog, Ihan)
2. Povezava Domžale do gostišča Zaje - ob Bistrici proga se začne na področju Športnega parka Domžale — nogometno igrišče
Mačkovci - za Mlinostrojem, Studa, Mala Loka, (gostišče Zaje) in nazaj.
3. Povezava Domžal v smeri Trzina - polje ob radijski postaji v smeri Depale vasi in Trzina, ter od plinske postaje v Trzinu v smeri Pirkovica, v občino Ljubijana-Bežigrad.
4. Povezava Domžale—Mengeš, proga se prične pri vodovodni postaji Domžale, teče po poteh Mengeškega polja (za gozdičem pri Grobljah) do tovarne Trak (Črpalka) in nazaj.
5. Povezava Dob—Radomlje, osnovna smer na Turnše (grad Črnelo), za Rudniškim potokom v smeri nogometnega igrišča Radomlje in nazaj.
6. Povezava Dob—Domžale, med Šumberkom in Postovko, ter ob Rači do Doba in nazaj.
pini je nastopilo šest mojstrov in štirje mojstrski kandidati, kar je najkakovostnejša udeležba doslej, v B skupini pa je nastopilo deset prvokategornikov in kandidatov. V skupini A sta po odlični igri v zadnjih kolih slavila zmago mojster FIDE Branko Stano-jevič iz Sremske Mitrovice in ljubljanski mojster Darko Šifrer. Domžalčan Vide Vavpetič si je s klubskim tovarišem Marjanom Karnarjem in Dancem Radgaardom delil solidno peto mesto. V skupini B je bil nepremagljiv član ŠD Domžale Janez Hribar, ki je v devetih kolih oddal le točko in pol in tako izpolnil normo za naziv mojstrskega kandidata.
Organizirana šahovska dejavnost je v 40 letnem obdobju prešla vse faze razvoja — od skromnih začetkov do uvrstitve v prvo zvezno šahovsko ligo. V novem obdobju želijo domžalski šahisti posvetiti mnogo večjo pozornost pionirskemu šahu na šolah, saj bodo le tako lahko ohranili smisel svoje dejavnosti pri razširjanju in kakovostnem dvigu šahovske igre, na ta način pa si bodo zagotovili tudi dovolj široko zaledje za ohranitev Domžal kot pomembnega slovenskega šahovskega središča tudi v petem desetletju njihovega delovanja.
Konec
Vide Vavpetič, najuspešnejši šahist v 40-letni zgodovini domžalskega šaha, je na delavskem prvenstvu SFRJ v Vrnjački Banji leta 1979 zmagal med 463 udeleženci prvenstva.
Zadnji, peti spominski turnir v oktobru lani so šahovski delavci ŠD Domžale prvič pripravili v dveh skupinah: v mojstrski sku-
NAJVEČJI USPEHI ŠAHISTOV SD DOMŽALE OD LETA 1980
1980: 1. mesto Vida Vavpetiča in Pavle Košir na delavskem prvenstvu Slovenije v Rogaški Slatini, 7. mesto ekipe v II. zvezni ligi — zahodni skupini na Bledu.
1981: 1. mesto Vida Vavpetiča na delavskem prvenstvu Slovenije v Rogaški Slatini, 1. mesto Majde Mazi in 2. mesto Pavle Košir na delavskem prvenstvu Slovenije, 9. mesto ekipe vil. zvezni ligi — zahod v Poreču.
1982: organizacija in izvedba prvega me morialnega turnirja Iva Sonca v Domžalah, kjer sta 3.-4. mesto zasedla Vlado Ivačič in Ivo Bajec.
1983: 8.-9. mesto ekipe v republiško-pokrajinski ligi - zahodni skupini v Pulju.
1984: 1. mesto Pavle Košir na polfinalnem prvenstvu Jugoslavije v Prnjavorju, kjer je dosegla tudi mojstrski naslov, izvedba III. memorial-nega turnirja Iva Sonca.
1985: Izvedba XXII. spominskega turnirja Hering-Zupančič v Domžalah — zmagala sta Vlado Ivačič in Vide Vavpotič, 4. mesto ekipe v I. slovenski ligi v Topolščici.
1986: 3. mesto ekipe na šahovskem festivalu Bled 86, 8.—11. mesto ekipe v finalu SFRJ za pokal maršala Tita v Pulju.
ZAHVALA
Ob težki bolezni nas je v 78. letu zapustila naša draga mama in stara mama
IVANA VREČAR z Vira pri Domžalah
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, kolektivu MLINO-STROJ za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni
zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter praporščakom.
Vsem skupaj še enkrat lepa hvala. Sin Stane z družino!
ZAHVALA
Ob  boleči  izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in pra-deda
ANTONA RAVBARJA ključavničarskega mojstra v pokoju
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanceon, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Marjanu Novaku za nesebično pomoč v vsakem času, gasilskemu društvu Domžale ter govorniku za poslovilni govor, hvala ostalim gasilskim društvom iz občine, AMD Domžale in hvala pevcem za zapete
žalostinke. Hvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očka, sina, brata, zeta, strica in tasta
JANEZA SONCA iz Štude
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, ter nam ustno izrazili sožalje. Zahvala DO Belinka in DO Univerzale, govorniku iz DO Belinka, sosedom, sorodnikom in gospodu župniku iz Domžal za lepo opravljen pogrebni obred in vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob in mu darovali toliko lepega cvetja.
K *       Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Cesta talcev 7
Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev Domžale objavlja naslednja prosta dela in naloge:
a) 4 bolniške strežnice — za nedoločen čas Pogoji:
— dokončana osnovna šola
— 2-mesečno poskusno delo
b) 1 snažilke — za nedoločen čas Pogoji:
— dokončana osnovna šola
— 2-mesečno'poskusno delo
Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov:
DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Komisija za delovna razmerja
61230 DOMŽALE Cesta talcev 7
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po določitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
IVANA LEBARJA Karunovega ata iz Vrhpolj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dne žalosti stali ob strani, ki ste mu darovali cvetje in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se občanom iz Vrhpolj, gasilskemu društvu iz Vrhpolj in ostalim društvom, ter govorniku Janezu Rožiču za tople poslovilne besede, gospodu župniku iz Vrhpolj za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Moravč za odpete žalostinke. Posebna zahvala še dr. Djuriču in dr. Pevcu.
Še enkrat vsem iskrena hvala, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob  nepričakovani  tragični smrti sina, brata in vnuka
MARKA RODE iz Turnš 27, pri Dobu
ki je v cvetu mladosti za vedno odšel od nas, se iskreno, iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga z udeležbo počastili na poslednji poti.
Posebej hvala delovnemu kolektivu in otroškemu pevskemu zboru OŠ Janko Kerstnik iz Brda pri Lukovici, mengeškim pevcem ter Maksu Je-ranu za pretresljive poslovilne besede. Enaka hvala vsem, ki so darovali cvetje in drugo na prerani grob.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
na<
de:   Ob smrti drage mame, stare mame, sestre in tete
ANE OREL
iz Mengša
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in pomoč. Hvala pevcem, gasilcem, medicinski sestri, gospodu župniku in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
In memoriam
Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale
Nadi Peršolja v spomin
V hladnem popoldnevu, 21. januarja, smo se na domžalskem pokopališču poslovili od naše drage sodelavke, Nad je Peršolja.
Ni se še utegnila posloviti od sodelavcev, že smo zvedeli, da nas za vedno zapušča. Bali smo se tega trenutka in že od spomladi, ko je zaradi bolezni zapustila svoje delovno mesto vodje v šolski kuhinji, vroče želeli, da bi se ji vrnilo več življenjskih moči in da bi sadove več kot tridesetletnega dela vsaj še nekaj časa  uživala.  Bolezen pa je bila močnejša, premagala je ni niti Nad-jina nadčloveška volja. V tem smo jo vsi občudovali, saj je včasih na delovnem mestu zbrala poslednje moči, da je delo opravila. Ni dopustila, da bi namesto nje poprijele sodelavke.  Težko se je ločila od svojega delovne mesta, kot da bi slutila, da se bo potem treba posloviti za vedno.
Tov. Peršoljeva je prišla v Domžale iz daljne Rusije. Ob tihem Donu je uživala brezskrbna mladostna leta, ki jih je prekinil neusmiljeni nacistični teror v drugi svetovni vojni. Skupaj s mnogimi sonarod-njaki je morala na prisilno delo na avstrijsko Koroško. Tam je spoznala svojega življenjskega tovariša Franca Peršolja in z njim začela novo življenje v Domžalah. Ni se več vračala domov, čeprav je po rojstnem kraju vedno tiho hrepenela. Težko življenje matere in delavke je zmogla le z veliko ljubeznijo do vseh okoli sebe. Delček ruske širine in dobrote je prinesla tudi v novo domovino, v njenem srcu je bilo poleg ljubezni do svojih najbližjih dovolj prostora še za številne učence, katerim je poleg dobre hrane delila tudi materinsko ljubezen in s prijazno besedo marsikaterega potolažila. Bila je več kot samo sodelavka med nami, zato je praznina za njo toliko globja.
Sodelavci in učenci jo bomo zelo pogrešalil Pogrešali bomo njen vedno hitri korak, požrtvovalno delo, skrb in toplo, vedro besedo. Prepričani smo, da se je delček njenega plemenitega značaja naselil tudi v srcih številnih otrok in sodelavcev, ki smo bili z njo. Zaradi tega bo naša draga Nadja živela z nami še naprej!
Delavci OŠ Šlandrove brigade Domžale
OPTK
Martina Skofic Ljubljanska 8J Domžale
In memoriam:
Antonija Senica_
profesorica angleščine
Sredi dopoldneva smo zvedeli, da
se je utrnilo življenje profesor Antonije Senica. Iznenađeni in pretreseni smo obnemeli. Še včeraj, pred nekaj urami, smo se podpisovali na čestitko, ki naj bi ji želela predvsem zdravja v letu, ki jo je čakalo pred vrati. Njena vrata pa so se zaprla in leta iztekla.
Lep decemberski dan je bil, ko smo se v velikem številu poslovili od nje. Generacije njenih učencev in delovnih tovarišev so jo spremljale na poti brez vrnitve. Številna, plodna in lepa so bila tudi leta, ki jih je preživela med mladimi, med učenci osnovne šole Šlandrove brigade. Šola ji je bila drugi dom, vanjo je stopila leta 1946, mlada profesorica angleščine in ostala isti šoli zvesta ob vseh šolskih reformah, preimenovanju in selitvi v novo šolsko zgradbo. Mladini, učencem je bila prof. Seničeva potrebna -šolarji so bili potrebni njej. Osvestiti mladega človeka, širiti njegovo znanje in vedenje o sebi in svetu, približati mu kulturo drugih narodov, ga pripravljati na njegovo mesto v družbi je bilo njeno življenjsko poslanstvo. In v vseh dolgih letih pedagoškega dela ni podvomila v korist svojega dela. Znala je prisluhniti družbenim in šolskim potrebam, poleg angleščine je v prvih povojnih letih učila tudi ruščino, sodelovala pri najrazličnejših kulturnih prireditvah, bila je povsod, kjer je lahko kaj koristila. Z veliko ljubeznijo in odgovornostjo je učencem posredovala tuj jezik, književnost in kulturo, polagala vanje osnovo, na kateri so lahko gradili v nadaljnjem študiju in črpali iz nje za vsakdanjo rabo.
Znanje in srčna kultura sta bili prof. Seničevi glavni življenjski vrednoti. Pomembno ji je bilo, kako se približati človeku, kako pokazati pripadnost mladini, šoli, širši družbi. Svoje norme je prenašala na učence in jih vzgajala v razgledane in kultivirane. Zanje je bila vedno in povsod mrs. Senica.
Ravnateljica šole Šlandrove brigade, Jožica Polanc, je ob grobu prebrala poslovilne misli, ki jih je napisala prof. Mara Oberwalder, učenka in sodelavka prof. Seničeve. Besede povzemamo v celoti.
,,Draga kolegica, spoštovana profesorica Seničeva!
Kolektiv šole, na kateri ste poučevali kot profesorica jezikov, me je zadolžil, da se v tem težkem trenutku poslovim od vas.
Spoznala sem vas kot odlično profesorico angleškega jezika, ki je vzgojila generacije Domžalčanov, ki so vedno s spoštovanjem in ljubeznijo izgovarjali vaše ime. Svojim prvim učencem ste posredovali poznavanje materinščine. Poučevanje mladih vam ni bila le služba, kajti svojim številnim učencem ste dajali mnogo več. Živeli ste z njimi. Razumeli ste njihovo mladostno vihravost, jim znali prisluhniti, z njimi sočustvovati, ko so bili karkoli socialno ogroženi/ Niste bili mirni prej, dokler njihov problem ni bil rešen. Živeli ste z učenci, živeli ste z našo šolo, v kateri so izgorele vaše najboljše moči. Vse to zmore le človek, ki je notranje bogat, ki je srečen tedaj, ko se razdaja drugim. Vaši učenci so bili vaši otroci! Ponosno ste govorili o njih, ko so bili že zreli ljudje, uspešni pri svojem delu. Poučevati ste zaceli v najtežjih povojnih letih, ko ni bilo dovolj prosvetnih delavcev in je bilo treba velikokrat delati za dva. Do zadnjih let svoje službene poti se niste branili sprejeti zahtevnih funkcij v naših samoupravnih organih. Ko se niste počutili več dovolj močni, da bi nosili vsa bremena prosvetnega dela, ste tiho odšli v zasluženi pokoj. Niste se več vračali med nas, čeprav smo vas pogrešali. Med nami je še živela vaša dobra volja, vaša šala, vaš nasmeh, ki so nam velikokat razvedrili težke ure, ki smo jih morali prebroditi skupaj.
Ko je prepozno, se človek zave za vaše požrtvovalno delo in tovarištvo vam nismo bili dovolj hvaležni. Nismo vedeli, da se vaše življenjske moči iztekajo. Zato nas je vaš nenadni odhod tem bolj prizadel. S svojim svetlim likom ne ostajate samo med svojimi sodelavci, ampak v zavesti svojih številnih učencev, ki so nosilci vaše bogate duhovne dediščine.
Vašemu možu in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, namesto venca na grob pa bomo sredstva nakazali ZPM Domžale."
V letih in desetletjih, ki smo jih preživeli skupaj kot sodelavci, smo zadevali ob mnoge probleme in težave, ki so izvirale iz učnovzgoj-nega dela samega, pa tudi od zunaj. Vsak po svoje je vstopal v ta vrtiljak. Tovarišica Seničeva pa je ostala mirna, trdna na svojih stališčih, pri svojem delu se ni dala motiti. Dosledno je ostala zvesta pedagoškemu delu z mladimi rodovi.
Prve povojne profesorice angleščine Tončke Senica, mrs. Senice ni več. Ostalo pa je znanje, s katerim je bogatila generacije. To znanje bo ohranjalo spomin nanjo.
Ema Novak
DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13
Komisija za delovna razmerja Doma počitka Mengeš objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. več bolniških negovalk za nedoločen čas
bolničark
POGOJA:
— dokončana dveletna šola za zdravstvene delavce — smer bolničar
— 2 mesečno poskusno delo
2. več bolniških negovalk — strežnic za nedoločen čas
POGOJA:
— dokončana osemletka
— 2 mesečno poskusno delo
3. 3 KV kuharice — za nedoločen čas POGOJA:
— dokončana šola za gostinske delavce — smer kuhar
— 3 mesečno poskusno delo
za določen čas — nadomeščanje
4. 2 kuhinjski pomočnici delavke na porodniškem dopustu
POGOJA:
—dokončana osemletka — 2 mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: Dom počitka Mengeš, Komisija za delovna razmerja, 61234 Mengeš, Glavni trg 13.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka prijave.
°BČlNSKI POROČEVALEC
\
STRAN 11
Iz restavracije domača gostilna
Mnoge Domžalčane je nedavno izredno presenečala ideja, ki je bila nekaj časa celo aktualna, da jo uresničijo in sicer ideja, da iz restavracije uredijo Kovinarjevo trgovino. K sreči so po intervencijah krajevnih skupnosti in predstavnikov družbenega življenja v Napredku vztrajali, da ta pomemben objekt družbene prehrane v samem centru ostane. Odločili so se, da restavracijo preuredijo v slovensko domačo gostilno, gostilno.
Skrb za gostilno, ki so jo preuredili v dveh dneh so zaupali uspešnemu gostinskemu delavcu Tonetu Zatlerju, ki je doslej vodil delo v slaščičarni Veleblagovnice.
S 17. januarjem je delo v slovenskem gostišču „Pri pošti" steklo normalno. Tako „Pri pošti" med 12. in 23. uro gostom ponudijo 11 različnih slovenskih domačih jedi. Cene so določili omiljeno in v informacijo občanom. prepisujemo iz cenika nekaj cen:
poštarski zrezek (s prilogo sirovi štruklji in cmoki)
poprov steak z oblogo polnjena piščančja bedra z oblogo
1.800.-din 2.500.-din
1.500.-din
gorenjski krožnik 1.800.-din
puranov zrezek 1.900.— din
svinjska pečenka 1.400,— din
lovski zrezek z gobami 1.700.— din.
Na zalogi imajo pa še domačo klobaso z zaseko, domač zrezek, sirovo ploščo; med slaščicami sirove štruklje, ajdove štruklje z orehi, pečena polnjena jabolka in drugo.
Gostom nameravajo zagotoviti tudi od: prta vina, domač pinot in kakšno refoško vino ali merlot. ..
Da bi vse omenjeno dosegli so tudi zaposleni v gostišču pripravljeni storiti marsikaj za zadovoljnega gosta. Ko smo se pogovarjali z vodjo gostišča Tonetom Zat-tarjem je njegova velika želja uspeti v
Zima z repom maha
Tone Zatler
gostišču, ki nosi s sabo hipoteko slabih gostinskih storitev, vzdušja, ogroženosti. Vsega tega odslej ne bo več. V slovenski gostilni,.ob slovenski hrani, slovenski glasbi bo gostinsko zahteven Domžalčan zadovoljen. Tako zatrjuje uspešen gostinec Tone Zatler. Verjamemo mu, kot mu verjamejo v vodstvu Napredka, koder je dobil vsestransko pomoč. Ne bodo izneverili zaupanja ...
Ml BILI SMO V IHANU
V
nočnem
klubu »Kan —
Kanu«
V siloviti in že agresivni gostinski ponudbi nas je zadelo še to: Nočni klub. Omislili so si ga v Ihanu, koder bo poživil dokaj skromno gostinsko ponudbo, najbolj seveda v nočnem času. Lastnik izredno lepo urejenega objekta je domačin Janez Markič, kuhar po poklicu. Le-tega se je izučil v ljubljanskem Turistu, že kar nekaj časa pa je deloval kot gostinec v Ivančni gorici.
rava kak zanimiv literarni večer: zamisli bosta prilagodila željam in idejam gostov.
V objektu zaenkrat gostom ponudijo le pijačo. Na posebno željo (tel. 721-560) rezervirajo tudi celoten lokal, ki sprejme
okrog 40—50 gostov. Odprto imajo vsak večer od 21. do 3. ure zjutraj, ob nedeljah pa od 20. do 1. ure zjutraj.
B.
Nočni klub — kot že ime samo pove, je namenjen- zabavi in razvedrilu občanom v nočnem času. Na približno 120 kvadratnih
metrih površine je urejena vrsta ličnih separiranih prostorčkov (arhitekt Borut Ulčar iz Kamnika), tako da bo zagotovljeno za prijetno počutje gostov v pomenkih.
Janez Markič namerava v lokalu ponuditi glasbo ljudem vseh okusov. Četrtkove večere je denimo namenil ljudem okoli 40 leta, seveda bo njihovem okusu prilagojena tudi glasba. Z ženo, ki je nosilec obrti nameravata organizirati modne revije, srečanja z umetniki, pevci, prirediti name-
LJUBITELJI NARAVE POZOR!
Naše okolje je vedno bolj onesnaženo. Gozdovi propadajo, rastline izumirajo, živali bolujejo od različnih bolezni ... Človek širi industrijo, svoje prvobitno okolje pa krči. Tudi gore - simbol nas vseh - postajajo le velik kup smeti. Da bi vsaj nekoliko obvarovali to gorsko naravo, favno in njeno floro, smo domžalski planinci pred leti ustanovili odsek za varstvo narave in gorsko stražo. Zato vabimo vse gorske stražarje, planir.ce, botanike, ekologe in vse druge, ki bi radi delali v tem odseku, da pridejo
v sredo, 25. 2. 1987 ob 18. uri
na sestanek, ki bo v prostorih PD Domžale (zgradba ob bazenu). Na sestanku se bomo dogovorili o nadaljnem delu, o izletih, o tečaju za GS, o predavanjih .. .
Sestanka naj se obvezno udeležijo tudi gorske straže, ki so v odseku že delali, saj je potrebno izkaznice podaljšati za tekoče 1987, leto.
Planinski pozdrav!
Odsek za varstvo narave in gorsko stražo Načelnik: Miloš Peršolja
, ta
'ET
03 C
N
03 v
C g
OD "
s .21
> o
■M
O u
O
o S
s •
m g N O
V tej številki se je uredniški odbor na svoji seji dne 23. t. m. odločil, da podeli priznanje „Zlati slamnik" -GRADITELJU KAMNIK: za neverjetno naglo in prizadevnos zidanje prizidka k PTT Domžale v vsakršnih vremenskih pogojih, podnevi in ponoči, v petek in svetek . . .
Odločili smo se tudi, da grajo ,,Gorjača rokovnjača" podelimo upravljalcu Hale Komunalnega centra
Domžale, ki — potem, ko so s strehe skidali sneg — ni poskrbel za odvoz celih gora snega iz pasaže pri restavraciji Slamnik.
Zametlo nas je 6. Od 10. pa tja do 14. januarja jeS šlo kot za stavo. Snežilo je po cele dni. Zametlo je tudi center Dđmžal.
V Tosami je podrlo šotor — skladišče. Ne jezi toliko podatek o škodi, kolikor novica, da nekateri delavci Tosame niso hoteli prijeti za lopate rekoč: Ne plačujejo me za kidanje snega... Prav bi bilo, da bi — ko bodo snežne zagate mimo — vzeli pod drobnogled lenuhe tudi še kje drugod, ne le v Tosami.
Lotili smo se ga (snega) bolj z mehanizacijo, kot z lopatami. Zato pa je teko, da so nekatere (ker se sami niso potrudili) odkopali šele po dobrem tednu... Lenoba pa taka...
Šlo je tudi s smučmi. Posnetek iz Preserij.
Zima je huda reč, če te najde na cesti, kot je našla te tuje tovornjake.
Tile možakarji so »odkop snemati bi jih bilo treba.
Žitov silos na kolodvoru ob progi. Po-
......S-3 Si A h
OBČINSKI POROČEVALEC