Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 131. Izvcn LJublJane 8 vin. v LjoMjonL v sreio, ll. junija 1913.
Leto Xll*
= Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . , K 28'— s> en meseo „ .. „ 2*20 se Nemčijo oeloletno . n 29'— z> ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za oelo leto napre] . . K 24'— za en mese. „ • • >, 2'— »upravi prijeman mesečno „ 1*70
= Sobotni, izdaja: =
sa celo leti ...... 7'—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— ta ostalo Inozemstro „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltarsta (72 mm): za enkrat .... po 15 * za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zalialt, osmrtnice IU:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Iztaala vsak dan, lsvzemil nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vosni rad,
DOT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/DL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
J*" Današnja številka obsega 6 stranL
Tisza Id Jugoslovani.
Grof Štefan Tisza je znova zasedel stol ogrskega ministrskega predsednika. 8 tem je prikipela do vrhunca nazadnjaška strujja mažarske* oligarhije. Tisza je poglavitni, tipični re-prezentant brezobzirnega izrabljevanja privilegijev, ki jih nudi ogrski volilni red privilegiranim stanovom, avitični mažarski aristokraciji v zvezi z malim plemstvom, takozvano gentry in priveskom židovskih špekulanov, političnih pustolovcev in podobno družbo. Tisza je zagrizen sovražnik ljudskih pravic, on ljudstva sploh noče poznati in jc zaničuje.Njegovo stališče je, cla sc mora ustaliti na Ogrskem za vse čase politično, kulturno in gospodarsko go-spodstvo zgoraj označenh elementov, ki so njemu »politični ogrski narod« in ki v resnici tvorijo slabo manjšino ogrskega ljudstva.
Grof Štefan Tisza ima pa šc drugo lastnost, ki jc za Jugoslovane posebno važna. On jc zagrizen sovražnik in naravnost zaničevale c jugoslovanskega pleme-n a. V njem živi brutalni srd azijatsko-hunskega plemena proti višje izobraženemu indo-evropskemu hrvatskemu rodu, ki ga je kruta zgodovina vrgla pod noge mažarstvu. To Tiszovo lastnost treba danes ugotoviti. Zato je tudi ponudil portfelj za hrvatsko najhujšemu zatiralcc hrvatskega naroda, K h u e n - H e d c r v a r y j u ! Zato jc vzel za ministra na cesarskem dvoru barona B u r i a n a , prežalostno znanega iz afere oderuške bosanske banke.
Od Štefana Tiszc nimajo Hrvati pričakovati drugega kot novih nasil-stev, novih ustavolomstev. Prežalostno je, da stoji tak mož na mestu ministrskega predsednika baš v času, ko buta valovje jugoslovanskega vprašanja ob zidovje habsburške monarhije in ko jc srečna rešitev tega vprašanja življenjskega pomena za naše cesarstvo.
Seve, iz stališča onega, kar sc ime-nuje»ogrska ustava«, je imenovanje Tiszc korektno. To odgovarja natančno »duhu« ogrske ustave, da sledi L u k a c s u , »največjemu panamistu«, !?rof Štefan Tisza, zvesti čuvar in branitelj panamista in njegovega dela. Za panamistom njegov protektor! To veleva duh ogrske ustave. Prav tako! saj ni boljšega sredstva, to ustavo spraviti v doglednem času tja, kamor spada—v narodni muzej v Budimpešti. Potem šele bo mogoče, resnično reševati hrvatsko vprašanje v duhu zgodovinskega im narodnega prava. Preje je itak vse zaman.
Jugoslovani sprejmejo grofa Tis-zo z utemeljenim nepopolnim nezaupanjem in pričakujejo od njega najhujše in najslabše, do česar mu daje možnost visoko mesto, na koje jc postavljen po predpisih ogrske ustave ...
Poziv k pameti!
Angleški kralj, zraven ruskega cara najmogočnejši suveren na svetu, je eventualno vojsko mecl balkanskimi zavezniki imenoval zločin proti človeštvu in jo tako vže naprej moralno obsodil. Kralj Jurij je dal s temi besedami izraza čustvom, ki prevevajo vse postane elemente v Evropi. C.c sc narodi, ki so vsi brez izjeme z občudovanja vrednim, idealnim lieroizmom skupno premagali Turčijo, osvobodili sebe in rešili vso Evropo azijskega barbarstva, zdaj med seboj spoprimejo, ko so sc komaj posušile rane, pridobljene v skupnih bitkah — jc to škandal, ki mu ni primere. Boj za plen med bivšimi zavezniki gotovo ni izvanredna prikazen v Človeški zgodovini, silno grdo pa je, 5e se hočejo Bulgari, Srbi in Grki med ieboj že zdaj klati, ko ni s Turčijo niti
še definilivni mir sklenjen, če hočejo drug proti drugemu nameriti puške in topove, ki se še niso ohladili ocl strelov, izproženih proti osmanskiin armadam.
Če pomenja vojska med zaveziaiki že za vsakega izobraženega človeka spričo teh razmer skrajno nemoralno početje;, neglede na svetovnopolitične komplikacijo, jo morajo Slovani označiti za zločin, in jo obsojati naravnost s studom. Naloga neposredno neude-leženih Slovanov ni se postavljati ne na srbsko, ne na bulgarsko stališče; že zato ne, ker nobeden ne pozna one pogodbe, o kateri Bulgari pravijo, da so jo Srbi obvezani closlovno izpolniti, Srbi pa, da vsled izpremenjenili razmer nc more biti več veljavna. Vsak trezno-misleč človek pa to za gotovo ve, da bi se Srbija in Bulgarija mogli sporazumeti, če bi imeli dobro voljo, naj potem velja prvotna pogodba, ali se izpremeni ali pa sklene čisto nova. Vsaka izmed teh rešitev bi bila v interesu balkanskih liaiodov ugodnejša, kakor pa vojska. Seveda nc smejo potem Srbi Bulgarom že a prioi'i očitati samogoltnosti, iu Bulgari Srbom hc a priori zavratnosti. Ako bi obe državi pretehtali bodočnost in znali najti ravnotežje med nacionalnim egoizmom in skupnimi koristmi balkanskih Slovanov, bi sprava nc bila težka, bodisi da bi sc dosegel kompromis, ali pa ostalo pri določbah lanske srbsko-bulgarske pogodbe. To tembolj, ker Makedonija ne pripada ne narodno ne zgodovinsko enoumno ne temu nc onemu plemenu. Vojska za ta teritorij bi pač ali Bulgarom ali Srbom za gotovo dobo prinesla zaželjeno hegemonijo na Balkanu, toda razmere so danes take, da nc bi ne Bulgari trajno mogli asimilirati Srbov me Srbi Bulgarov. Posledica bi bil lc večni spor, ki bi nesel profila le velesilam in neslovanskim državam na Balkanu ter hi gospodarsko in kulturno povzdigo Balkana le oviral. Nacionalni šovinisti v Belgradu in Sofiji pač sanjajo eni o carstvu Dušana Silnega, drugi o carstvu Simeona Velikega, toda danes nc živimo več v tisti dobi in narocli sc ne dajo več kar tako iz geografske karte izbrisati; moderne pacifistične in socialistične ideje pa tudi žc na Balkan prodirajo in srednjeveški balkanski »despoti« so danes nemogoči. Zato si nc moremo kaj, cla nc bi soglašali z izjavo belgrajskega socialističnega poslanca Lapčeviča v narodni skupšini, ki jc (neoziraje sc na izvestne marksistovske fraze) mecl drugim nekako tudi to dejal: Kakor govore Srbi in Bulgari dva podobna dialekta enega jezika, kakor so jim šege in naklonjenost clo miru in skupnega dela identični, dvigajo socialno demokratične stranke v Srbiji in na Bulgar-skem svoj glas zoper provokacije gotovih krogov, ki vodijo clo sovražnosti in iztrebljevalnih oboroženih spopadov. Nasproti tem vratolomnim in za balkanske narode katastrofalnim stremljenjem je treba poudarjati zedinjenjc vseh balkanskih dežel, popolno gospodarsko, kulturno in politično skupnost vseh balkanskih narodov.« Lapčevič je le resnico dejal, če jc poudarjal, cla nc srbsko nc bulgarsko ljudstvo ni za bratomorno vojsko navdušeno. Kako neki! Po osmih mesecih vojske s Turkom, ki je imela zmisel in je bila nujen predpogoj za kulturno in gospodarsko pjvzc'i?o Balkana, naj sledi še vojska z zaveznikom zaradi »hegemonije«, v resnici pa za zopetno zasužKienje celega polotoka pod kuratelo drugih! Zato naj bulgarske in srbske matere izgube še več sinov, kakor so jih že, zato naj ostanejo polja še delj neobdelana, zato naj se ustvari šc več revežev in pohabljencev! In kdo hujska k tej vojski? Ne Gešov in nc Pašič, ne kralj Peter in nc car Ferdinand, ampak ocl zmag omamljeni generali, ki hočejo delati politiko, katere ne razumejo, in ki gledajo vse s stališča tistega »prestiža«, s katerim se cla zagovarjati tudi najbolj nespametna zahteva.
,V Sofiji in Belgradu so pa očividno t udi prezrli moralni učinek bratomorne vojske z ozirom na celokupno slovan-stvo, neglede seveda na to, cla bi ta vojska znala celo Evropo v ta konflikt vplesti. Ta vojska bi namreč stališče Slovanov sploh moralno oslabila, naj zmaga Savov ali Putnik. Zakaj posledica bi bila stacionarno trenje med dvema najmočnejšima jugoslovanskima plemenoma, kar bi neugodno vplivalo na medsebojno razmerje vseh Jugoslovanov sploh in bi njihovim nasprotnikom dalo priliko jugoslovanska plemena tudi še nadalje drugo proti drugemu izigravati. Vojska mecl za« vezniki bi poslednje v vsakem slučaju še bolj dala v roke velesilam nego so bili pred vojsko s Turčijo. Velesile pa druga proti clrugi intrigirajo, račun bi pa slejkoprej plačevali mali narodi na Balkaiiu, med katerimi ima eden pač lahko hegemonijo, ki pa jc dvorezen meč. Več kot hegemonija enega jc vredna trajna zveza vseh na pametni podlagi. Turške horde so lc zato mogle Balkan podjarmiti, ker jo, gnjili By-zanc Srbe litij skal proti Bulgarom in narobe — torišče tega boja za prvenstvo je bila tudi takrat nesrečna Makedonija — končno pa so Turki vse tri potolkli. Ali naj sc v dvajsetem stoletju ponovi, kar jc bilo naravno in mogoče v 13. in 14. stoletju? Ali Kosovo Slovanov ni nič naučilo? Ali jc res Slovanom usojeno, cla se morajo mecl seboj klati za hegemonijo, da potem tujec zmagovalca in premaganega zasužnji?
V zadnjem hipu apelirajo Slovani na balkanske brate, naj store vse, cla nc pride do ostudnega pokolja med ljudmi ene krvi in kulture. Zakaj nihče ne verjame, cla sprava ni mogoča. To jc le izgovor vojnih hujskačev, ne pa argument odgovornih in treznih'mož, ki še drže vajeti v rokah. Čc pa sc res začne to grdo klanje, potem zadene enega kakor drugega moralna obsodba vseli Slovanov, pa tudi cclcga civiliziranega sveta, ki šc kaj drži clo morale in idealov.
inski svel ijuDljonsKi.
L j u b 1 j a n a, 10. junija 1913.
Sejo vodi župan dr. Tavčar, ki imenuje za verifikatorja občinska svetnika Štefeta in Bonača. Radi bolezni sta sc opravičila občinska svetnika poštni nadupravitelj Štrukelj in notar IIuclo-vernik.
Naznanila predsedstva.
Župan poroča, da se jc monsignoru Tomo Zupanu izročila častna diploma. Monsignor Tomo Zupan se je za podeljeno častno mu meščanstvo pismeno zahvalil in naklonil občinskemu svetu 100 kron, s katerimi naj župan po svoji previdnosti razpolaga. Sklene se, da sc naklonjena vsota razdeli mecl mestne uboge.
Deželna vlada je po dopisu obvestila župana, cla se je dovolila ustanova za ubožne ljubljanske obrtnike, ki naj se imenuje: Cesarja Franca Jožefa I. jubilejna ustanova za obožane ljubljanske obrtnike.
Mestnemu lieeju je vlada dovolila pravico javnosti za vse razrede in priznala reciprociteto in pravico javnih zrelostnih izpitov po dokončanem šestem razredu.
C. kr. državna policija je naznanila, da jc že naročila skrbeti za varnost mestnih nasadov.
Nižji mestni uslužbenci so sc prisrčno zahvalili za naklonjenost občinskega sveta, ker je za nje izdelal prag-matiko.
Županovi odgovori nn interpelacije.
Glede na interpelacije občinskega svetnika Rojine v občinski seji dne 22. aprila glede na izplačila zaslužkov obrtnikov pri c. kr. obrtni šoli nazna-
nja, cla so se v seji magistratnega gre< mi j a zaslužki nakazali.
Glede na interpelacijo občinskega svetnika štefeta o nepravilnih napisih v mestnih nasadih župan izjavi, da se bodo popravili.
Glede na Likozarjevo interpelacijo o javnem pisoarju na Dolenjski cesti izjavi župan, da sc bo o tem v prihod-nji seji določalo.
Glede na Likozarjevo interpelacijo o pobiranju smeti v šentjakobskem okraju javi župan, cla sc je odredilo jih pobirati od 2. do 3. popoldne.
Na Marinkovo interpelacijo o posi« panju cest izjavi župan, da so se toza* devni koraki napravili.
Glede na Ložarjevo interpelacijo o stopnicah na Rebri: Stopnice so se pregledale; več stopnic je iz pravilne lego izrušenih. Stopnice se bodo popravile, pod njimi sc bodo izvedle 4 betonske cevi.
Ljubljanska plinarna.
Občinski svetnik dr. Ivan Zajec je vložil naslednji samostalni predlog:
Ljubljanska občina jc svoj čas nakupila ocl nekaterih bivših delničarjev ljubljanske plinarne okroglo 300 delnic, in sicer je plačala za vsako delnico 1200 Iv, kakor se je javnosti opetovano trdilo, ne da bi bila kdaj ta trditev oficijelno ovržena. Ljubljanska ob« čina ima tedaj v podjetju plinarne naloženih svojih denarjev okroglo 360.000 kron in je vslecl tega gospodar in odločujoč faktor uprave lc te plinarne. Jasno je tedaj, da ima občinski svet pravico in dolžnost izvrševati nad upravo tega denarja kontrolo, kakor tudi nadzorovati upravo plinarne same, kakor to veleva in zahteva javen interes. Ljubljanski občinski svet ima tedaj pravico ingerenec na notranjo upravo plinarne kakor ima zlasti tudi interes na tem, da se neprimerno visoke cene plina primerno regulirajo. Doslej pa občinski svet še ni imel pri-! like slišali poročila ljubljanske plinarne in označiti svoje stališče napram tej upravi.
Zato predlagam:
1.	Gospodu županu se naroča, da blagovoli predložiti občinskemu svetu čimpreje, vsekakor pa clo konca leta 1913. vsa letna poročila ljubljanske plinarne za vsa ona leta, odkar je mestna občina postala posestnica večino delnic tc plinarne.
2.	Dalje blagovoli gospod župav poskrbeti, cla se od leta 1914. dalje predlaga letna bilanca plinarne občinskemu svetu. Dalje je občinskemu svetu dati priliko, cla določi zastopnike upravnemu in nadzorovalnemu odboru ljubljanske plinarne.
3.	G. županu sc nadalje naroča, dffi poda občinskemu svetu poročilo v ura« dništvu in uslužbencih, o plačah uradništva in uslužbencev, dalje o stanju plinarne ter o konsumu in ceni plina.
4.	G. župan naj dalje študira in poroča občinskemu svetu, ako je mogoče doseči znižanje cen plina, ker jc notorična resnica, cla trpe konsumenti plina vsled neprimerno visokih cen plina ravnotako, kakor trpe odjemalci elektrike vslecl neprimerno visokih ceni električnega toka.
Predlog pride v razpravo v eni prihodnjih sej.
Obljuba novo sprejetega meščana.
Župan dr. Ivan Tavčar nato sprejme »po jako nezadostnih predpisih«, kakor pravi, obljubo novo sprejetega ljubljanskega meščana Ivana Zajca na Rimski cesti štev. 2.
Prememba načrta zakona za pobira« nje kanalskih pristojbin.
Poročevalec dr. Novak predlaga, da naj se sklene še k zakonskemu načrtu z dne 3. decembra 1912 na željo vlade dostavek, da jc v vseh ulicah, kjer so kanali, vsak posestnik dolžan na svoje stroške napraviti po preteku enega leta kanale. Če tega ne stori,
zgradi hišni kanal občina na stroške hišnega posestnika. Pravi, da je tudi deželni odbor za to in pristavi: To jc potrebno v interesu skupnosti in sani-tarnosti.
Občinski svetnik ROthl predlaga, da naj bi sc pri nameravanem novem davku oziralo na stavbne zadruge.
Dr. Iv. Z a j e c izvaja: Ne prikrivaj-too si, da se s kanalsko pristojbino uvaja nov davek. To je nov davek, ki ne vzbuja posebnih čustev. Že ko se je o tem davku prvotno sklepalo lani, je klub S. L. S. nastopil za olajšave, a teh predlogov večina ni upoštevala. Danes pa prihajate z novim predlogom, s katerim hočete uveljaviti prisilno pravico, da morajo vsi posestniki zgraditi hišne kanale. V nameravani dodatek se spravlja kos stavbnega reda. Za ta an-tipatičen predlog ne moremo glasovati. Ministrstvo je le svoje mnenje izjavilo, ko je današnji dodatek nasvetovalo, a Ljubljane le ne moremo primerjati v vsem z drugimi mesti. Mi imamo hiše z vrtovi. Ali naj tudi iz teh hiš dragoceni odpadki teko po kanalih v Ljubljanico? Ta dostavek, če sc v polnem obsegu izvede, bi bil naravnost usodepoln osobito za Krakovo in Trnovo, a zadel bi tudi vse prebivalstvo, ker bi se gotovo cene živil podražile. (Pritrjevanje.)
Poročevalec dr. Novak: Občinski svet ne more nobenega zakona sam napraviti, ker končno sklepa le deželni zbor. (Dr. Zajec: Odij naj bi pa mi nosili.) Deželni odbor tudi sam priporoča, da naj se zakon tako izpremeni, kakor vlada želi.
Dr. Zajec stvarno popravlja: Nc razumem, da bi bil to deželni odbor naročil, ker še o tem ni sklepal.
Župan: odgovornost bomo morali vsi deželni poslanci nositi. Prečita odlok deželnega odbora, ki naroča obč. svetu, da naj se o nasvetu vlade sklepa in naj se zakonski načrt modificira.
Poročevalčevi predlogi obveljajo z liberalnimi in z nemškimi glasovi.
Odstop nekaj sveta in starega rimskega zidu pri c. kr. obrtni šoli občini.
Sprejme se poročevalcev (dr. Novak) predlog, da se odobri načrt pogodbe med mestno občino in nemškim viteškim redom radi odstopa nekaj sveta in starega rimskega zidu za c. kr. obrtno šolo. Občinski svetnik Tomaž N o-va k želi, naj bi se ceste čez Mirje ne zapirale, občinski svetnik Rothl želi, da naj bi postavili pred rimski zid nekaj klopi. Zupan: Ozirati se hočem po možnosti na izražene želje.
Izvolitev enega člana v upravni odbor Mestne hranilnice.
Stavbni nadsvenik Pavlin je odložil mesto v upravnem odboru Mestne hranilnice. Izreče se mu zahvala za njegovo večletno delovanje. Koncem seje je bil mesto nadsvetnika Pavlina izvoljen v upravni odbor Mestne hranilnice dr. Švigclj.
Slstemiziranje enega mesta oficijala in treh mest praktikantov pri Mestni hranilnici.
Poročevalec Milohnoja predlaga: Ristemizirajo se v Mestni hranilnici mesto enega oficijala in mesta treh praktikantov. Zniža naj se zato število pomožnih uradnikov za tri.
Občinski svetnik Lilleg.
Ko sc je službena pragmatika za Mestno hranilnico ugotovila, bil sem prepričan, da bo ista zadovoljevala upravo kakor tudi uradništvo, kajti, kakor sem imel že čast povdarjati, udejstvujc službena pragmatika res idealne določbe, pa tudi njen materi-jelni del nudi precejšnje zboljšanje sedanjih plač; nemogoče mi je torej razumevati, da se že sedaj skoraj v vsaki seji upravnega odbora Mestne hranilnice, oziroma tudi v občinskem svetu predlagajo in udejstvujejo nerazumljive izje m e. V pragmatičnem odseku so vsi člani brez izjeme soglasno povdarjali, da naj se iz pragmatike izločijo vse določbe, na podlagi katerih bi bilo mogoče izvajati protekcijo. Od občinskega sveta sprejeta službena pragmatika je dokaz, cla Se je to odseku za službene pragmatike posrečilo. Izvajanje protekcije je pa mogoče, čc se na novo sistemizirajo mesta, katera bi bila izključno le temu ali onemu uradniku v prid.
Gospodje, ne morem si pomagati, pri sistemiziranju tega oficijalskega mesta se mi usiljujc misel, cla se hoče s tem novim mestom nagraditi že določenega uradnika za zasluge, katere nam niso znane.
Gotovo ste vsi prepričani, da sem jaz prvi, kateri bo z vso vnemo zagovarjal vsako zboljšanje, katero pride splošno uradništvu v prid, odločno bom pa vedno protestiral proti vsakemu poskusu izvajati protekcije. Cas je. gospodje, da napravite vsem izjemam enkrat za vselej konec, kajti čc
bodo za izvenuradno pridobljene zasluge posamezniku vedno mogoče izjeme, bodo uradniki pri vsaki najmanjši priliki tekmovali, da si pridobe izvenuradno pri tem ali onem vplivnem članu ravnateljstva Mestne hranilnice naklonjenost, da bodo deležni izjem. Oni pa, ki si ne znajo ali ne smejo pridobiti enake naklonjenosti, postanejo, oziroma morajo postati mal-kontentje. Take razmere morajo za ugledni zavod, kakor je naša mestna hranilnica, sčasom postati pogubne.
Slavni občinski svet! Da se ložje napravi nadaljnim izjemam konec, predlagam, da se pojeg že sedaj siste-mizlranih mest na novo sistemizira, in sicer: v V. činovnem razredu eno mesto, v VI. činovnem razredu dve mesti, zato naj se v VII. činovnem razredu črta dve mesti. VII. činovni razred se itak spopolni na podlagi časovnega napredovanja. Prosim vas, sprejmite ta predlog, potem pa napravite vsem nadaljnim izjemam konec. Ze v upravnem odboru mestne hranilnice stavil sem enak predlog, žalibog da sem ž njim propadel. Cul sem, da se drugo cficialsko mesto le zategadelj ne sistemizira, ker se jc dotičnik, ki bi imel to mesto zasesti, tudi do mene obrnil in tudi jaz njegovo opravičeno prošnjo podpiram. Gospodje, če se je kak uradnik mestne hranilnice s kako prošnjo do mene obrnil, je bil v to gotovo popolnoma upravičen, kajti tucli jaz sem član upravnega odbora mestne hranilnice in imam tam glas, kakor vsak drugi odbornik. Gospodje, prepričani bodite, da jaz nimam najmanjšega posebnega povoda se potegovati za kakega uradnika mestne hranilnice, preverjeni pa bodite, da se ne eden ni obračal do mene kot strankarja, pač pa kot člana upravnega odbora in organiziranega državnega uradnika, kateri brez vsakega ozira vedno le stremi za tem, cla sc uradništvu, naj si bo državno ali avtonomno, kolikor mogoče zboljša življenjski položaj in se mu ne delajo očitne krivice. Če pa, gospodje, iz bogzna kakih vzrokov ne sprejmete mojega predloga, potem pa odklonite tudi predlog gospoda poročevalca, da javnost nc bo imela povoda do očitka, da se je predlog sprejel z edinega vzroka, da se protežira v to določenega uradnika. Da se sistemizirajo tri mesta praktikantov, pozdravljam z veseljem, pripomnim pa, da umevam sistemizi-ranje teh mest tako, da se zajedno, ker postanejo sedanji v to usposobljeni pomožni uradniki praktikanti, črta enako število pomožnih uradnikov in da se nadaljnji praktikanti sprejemajo le tedaj, ko bo najskrajnejša potreba.
Pri glasovanju se sprejme Miloh-nojev predlog.
Poročila finančnega odseka.
Odobrita se poročili o računskem sklepu ljubljanske Mestne hranilnice za leto 1912 in o računskem sklepu kreditnega društva ljubljanske Mestne hranilnice za leto 1912.
Gustav Galc in Alojzij Pavlin hočeta kupiti mestni parceli ob Cesti na Rožnik, oziroma ob poti v Rožno dolino. Sklene se ponudnikoma prodati parceli po 12 kron m5. Kupca naj trpita vse prepisovalne stroške.
Pot v Rožno dolino.
Sklene se, cla se pot v Rožno dolino napravi 10 clo 12 m široko in zadaj se obsadi z grmovjem in s travo.
Podaljšanje voženj na šest let.
Sprejme se predlog stavbnega odseka, po katerem se glede na. prošnjo Frana Kušarja, podjetnika mestnih voženj, podaljša njegova pogodba za nadaljnih šest let. Občinski svetnik Tomaž Novak odločno naglaša, da naj se vožnje razpišejo, a večina jc sklenila vožnje brez razpisa Kušarju podeliti.
Mesto barak.
Proti odloku mestnega magistrata, ki je dovolil Jeanu Schreyju zgraditi prodajalno barako v Kolodvorski ulici, so se na občinski svet pritožili Davorin Rovšek in drugi. Poročevalec stavbnega odseka Štembov predlaga, da naj sc pritožba odkloni.
Dr. Ivan Zajec govori proti predlogu odseka, češ, cla bi bila baraka v Kolodvorski ulici nevarna tudi radi ognja in da postane Ljubljana mesto barak, če se bo barake dovoljevalo tako kot se sedaj godi. Večina pritožbo odkloni.
Poročilo mestnega tržnega nadzorstva
za leto 1912 večina odobri. Ivan štefe kritizira poročilo, želi temcljitejših in točnih poročil o tržnem nadzorstvu.
Samostalni predlog občin, svetnika Ivana Štefeta glede na ustanovitev ogrevajnic se odstopi policijskemu odseku.
Podpora Dramatičnemu društvu.
Reisner nujno predlaga: Mestna občina naj nakaže Dramatičnemu društvu subvencijo, ki se je doslej izplačevala v dveh obrokih. Ostanek subvencije sc porabi za izplačevanje gaž onim igralcem, ki so jih imeli dobiti do 24. junija t. 1. Etbin Kristan dodatno predlaga, da naj ljubljanska občina vpraša deželni odbor, pocl kakšnimi pogoji bi bil pripravljen skupno z mestno občino voditi deželno gledališče s posebnim vodstvom, ki bi ga volilo mesto in dežela. Oba predloga obveljata.
Interpelacije.
Belič: V red naj se spravi Dunajska cesta, kjer je vse polno lukenj.
Dr. Zajec vpraša, zakaj mu jc podelil med sejo župan ukor. Zupan: Rekli ste, saj jaz sem Vas tako razumel: Saj tako vemo, kako boste glasovali. Kregar: Ni tako rekel. Župan: Z ozirom na izjavo Vašega soseda prekličem in obžalujem, cla sem Vas k redu poklical in naj se to beleži v zapisniku.
Marinko se pritožuje, ker na električne svetilke nihče zdaj ne pazi. Ena svetilka na Martinovi cesti že ld dni ne gori.
Tomaž Novak: Zdaj, ko je plitva voda, zopet opozarjam, da je zdaj najugodnejši čas popraviti pralne stopnice v Gradaščici. Opozarja, cla tucli v Marmontovi ulici in na Lepem potu ponoči električne svetilke ne gore, podnevi pa večkrat. (Veselost.)
Župan nato javno sejo zaključi.
TAJNA SEJA.
Podpore.
Prošnja vdove policijskega stražnika Neže Kukulic za zvišanje pokojnine se odkloni. — Mariji Kukla, vdovi računskega asistenta, se dovoli za vzgojo hčerk 250 K na leto za dobo treh let, — Prošnja prvega strojnika mestne elektrarne Drag. Fakina za podporo se odkloni.
Vzorno mestno gospodarstvo.
Odkloni sc prošnja arhitekta Holin-skega za izplačilo nagrade za izvršitev nekih za licej po prejšnjem županu naročenih načrtov. Obč. svetnik dr. Zaje je vprašal župana, ako je res, da tudi neka praška tvrdka zahteva plačila za načrte o mestni tržnici. Župan je odgovoril, da je župan Hribar naročil pri neki praški tvrdki cel kup načrtov za tržnico ter se zavezal, da plača občina tvrdki 16,000 K, ako se tej tvrdki zgradbe tržnice ne odda. Ta kup načrtov leži sedaj na magistratu (Klici: Za mestni muzej!), tvrdka pa urgira 16,000 K.
Obrtne zadeve.
Prošnja Josipine Vidmar za gostilniško koncesijo na Karlovski cesti št. 28 se odkloni. — Dovoli se prenos gostilniških koncesij: Beti Lenče s sv. Petra ceste št. 26 na št. 17, Ivani Krek z Brega št. 8 na Marije Terezije cesto. — Koncesija za posredovanje službe se da Leopoldini Pohlovi v Slomškovi ulici št. 14. Njej v korist odstopi koncesijo Katarina Egy.
Pred bratomorno volno?
RUSKI CAR PROTI BRATOMORNEMU KLANJU — JE PRIPRAVLJEN SPREJETI RAZSODNIŠVO.
Dunaj, 11. junija. Iz Sofije se s kompetentnega mesta poroča, da je ruski car poslal bulgarskemu caru brzojavko, v kateri ga poživlja, naj bratomorno vojsko prepreči in izraža željo, da bi on (ruski car) prevzel razsodni-štvo v sporu med Bulgarijo in Srbijo.
XXX
KAJ JE SRBSKI MINISTRSKI SVET SKLENIL.
Belgrad, 10. junija. Včeraj je zboroval več ur ministrski svet, ki ste se ga tudi udeležila sofijski srbski poslanik Spalajkovič in načelnik srbskega generalnega štaba vojvoda Putnik, ki se je pripeljal s posebnim vlakom iz Skoplja v Belgrad. Poroča sc, da so v ministrskem svetu redigirali besedilo note, ki zahteva od bulgarske vlade obvezen odgovor, če pritrjuje reviziji srbsko-bulgarske zvezne pogodbe in če naj se in kdaj naj se vrši dogovorjeni sestanek ministrskih predsednikov balkanskih zveznih držav v Solunu. Sestanek naj se vrši najpozneje po preteku enega tedna. Ako Bulgarija to odkloni, si pridržuje Srbija pravico samostojno nastopati. (Aneksija okupiranega ozemlja sc torej resnično še ni sklenila.) Srbski korak v Sofiji se izvrši danes, najpozneje jutri (danes).
INŠTRUKCIJE DR. SPALAJKOVIČA.
Belgrad, 10. junija. Okolnost, da je došel srbski poslanik v Sofiji dr. Spalajkovič s svojo rodbino in z večjo prtljago v Belgrad, je povzročilo govorice, da so diplomatične zveze med Bulgarijo in Srbijo prekinjene. Govorice niso utemeljene, ker jc dr. Spalajkovič
odpotoval v Belgrad, da sporoči svoji vladi, da nima od bulgarske vlade še zdaj (nobenega odgovora in prisostvuje ministrskemu svetu. Spalajkovič se jc danes ponoči vrnil v Sofijo. Tam Izroči bulgarski vladi srbsko noto in mu Je naročeno, naj bo na eventualnosh pripravljen. Obenem bo bulgarski vladi sporočil, da srbska vlada ne bo več trpela zasedanja od Srbov okupiranih postojank od strani Bulgarov.
PAŠIČ NE ODSTOPI.
Belgrad, 10. junija. O demisiji Pa-šiča ne more hiti govora. Pašič bi bil prisiljen odstopiti le, ako bi obenem z Gešovom demisijoniral tudi Venizelos,
, XXX
DANEV NA VLADI.
Sofija, 10. junija. Dr. Daneva se je poverila sestava nove vlade. Posvetoval se je z voditelji srank o sestavi kabineta temeljem obširne koalicije vseh strank. Dr. Danevovo stališče Je, kakor znano, odločrlo proti srbskim za* htevam.
BULGARIJA NE ODJENJA.
Sofija, 10. junija. Bulgarski odgovor na srbsko noto Je negativen, nI ptf še izročen srbski vladi.
»MIR« ZAHTEVA IZPRAZNITEV NESPORNEGA OZEMLJA IN MEŠANA POSADKE V SPORNEM.
Sofija, 10. junija. »Mir« piše: Srb! iščejo vojske. Spričo tega Bulgarija nima srednje poti. Bulgarska vlada mora takoj zahtevati izpraznitev krajev v pogodbeno nespornem ozemlju in mora do razsodbe v vse kraje spornega ozemlja poslati čete, ki bodo enafcd močne kakor srbske.
BULGARSKI POSANIK V BEL-DRADU.
Belgrad, 10. junija. Bulgarski po*
slanik Tošev se baje demonstrativna pripravlja za odhod.
XXX
VOJNE PRIPRAVE.
Belgrad, 10. junija. Načelnika srtfc skega generalnega štaba vojvodo Put< nika je sprejel včeraj srbski kralj s cnourni avdijenci.
Belgrad, 10. junija. Vojni ministef, Božanovič je vložil demisijo in sporočil kralju željo, da mu poveri poveljstvo Zaječarske armade. Njegov naslednik bo vojaški ataše na Dunaju polkovnik Lješanin.
Belgrad, 10. junija. (Uradni srbski vir.) Danes zjutraj so poročale vojaška oblasti v Pirotu (Srbija), da so pravkar, posestnikom, ki imajo zemljišča v Srbiji in Bulgariji in srbskim obmejnim organom prepovedali prekoračiti srb-sko-bulgarsko mejo.	>•
Sofija, 10. junija. Ker se pojavlja ^ mestu mnogo sumljivih oseb, so izvršili veliko število aretacij. Mestni poveljnik jc izdal nalog, da se ima vsakdo, kogar dobijo do 9. zvečer v mestnem porr.eriju, strogo kaznovati.
Carigrad, 11. junija. »Neologos« trdi, da sta srbski in grški generalni štab izdelala ves načrt za vojno z Bulgarsko. Združeni armadi bosta operirali na črti Kumanovo—Gevgeli—Pan-gejon. Srbske čete bodo tvorile desno krilo in jih bo podpirala mornarica, (To je seve le kombinacija, ker ne srbski nc grški generalni štab ne bosta' svojega načrta odkrila »Neologosu«.)
Cetinje, 10. junija, črnagora se v slučaju vojske med Srbijo in Bulgarijo pridruži Srbiji. Sodijo, cla nastopi v slučaju srbsko-bulgarske vojske Črna gora aktivno. Sr' iia je zadnje tedne odposlala veliko provijanta in municije v Črnogoro.
Belgrad, 10. junija. Bulgari so t Caribrodu ustavili brzovlak iz Srbije.*
X X X
DOGODEK PRI VALANDOVU.
Belgrad, 10. .junija. Potrjuje se, da se je bil pri Valandovu krvav spopad med Bulgari in Srbi. Na obeh straneh j c bilo veliko mrtvili in ranjencev. Bulgarske čete so žc večkrat skozi Valan-dovo korakale, toda vedno le s privoljenjem srbskih vojaških oblasti. Preteklo sredo pa je cel bulgarski polk Valan-dovo zasedel, nc da bi koga vprašal. Srbska vlacla vztraja na tem, da Bulgari Valandovo takoj zapuste.
X X X
JAVNO MNENJE V BULGARIJI.
Sofija, 10. junija. Bulgarsko občinstvo je popolnoma hladnokrvno; ministrska kriza ni povzročila nobenega razburjenja in nikakih strankarskih bojev. Bulgarski mohamedanci so zelo patriotiiini in pojdejo z navdušenjem v boj za bulgarsko domovino. »Mir« piše, da se bo mogel sporazum med zavezniki le potem doseči, če bo Srbija izjavila, da hoče izpolniti pogodbo. Sc-
stanek balkanskih premierov nima pomena, ako Srbija nesporno ozemlje takoj nc zapusti. V tujem časopisju sc iz srbskih virov pojavljajo vesti, da je Bulgarija pripravljena privoliti v revizijo pogodbe; te vesti napolnjujejo bulgarske vodilne kroge z velikim pesimizmom. »Dnevnik« objavlja razgovor z nekim ministrom, ki je dejal: Še vedno gojimo upanje, da sc mirno reši bulgarsko-srbski spor. Sedanja kakor vsaka bulgarska vlada mora brezpogojno vztrajati na tem, da se izvrše pogodbe. Ali čc pomeni ta bulgarska zahteva vojno, tedaj Je vojna neizogibna.
XXX
JAVNO MNENJE V SRBIJI.
Belgrad, 10. junija. Tu smatrajo demisijo Gešovega kabineta ia zavlačevanje bulgarskega odgovora zgolj za manever, da se Bulgarija popolnoma pripravi za napad na Srbijo.
X /X X KAJ STORE VELESILE?
London, 10. junija. Velesile bodo eventualno s skupno intervencijo poizkušale vojsko med zavezniki preprečiti. DelJ pa ne bodo šle. Dunajski kabinet se ne mara ne Bulgariji ne Srbiji zameriti in noče z enostranskim postopanjem otežiti razsodnlštvo Rusije, da se ne bi Avstriji očitalo, da dela na vojsko. Francija pritiska na zaveznike s pretnjo, da jim zapre francoski denarni trg. Nemčija se v zvezi z Rusijo zelo prizadeva za ohranitev miru, Anglija pa se dosti ne eksponira, ker natihoma ni nasprotna zmagi Bulgarije, ker bi s tem bili angleški interesi v Sredozemskem morju proti Rusiji in Grčiji bolj zavarovani. Govori se, da so velesile že domenjene, da ostanejo v slučaju vojske nevtralne.
Berolin, 10. junija. Velesile se pogajajo zaradi skupnega koraka, ki naj bi ga storile v Carigradu in v balkanskih glavnih mestih, da se izvede de-mobilizacija.
London, 10. junija. V diplomatič-nih krogih zatrjujejo, da se posvetujejo velesile o načinu, kako bi posredovale pri balkanskih kabinetih, da bi se preprečil izbruh nove vojne,
Dunaj, 10. junija. »N. Fr. Presse« se poroča iz diplomatične strani, da sc velesile z vso silo .zavzemajo za to, da sc mir na Balkanu ohrani. Zdi se, da so se tudi v Berolinu ob sestanku vladarjev tega vprašanja dotaknili. Predvsem nastopata Rusija in Nemčija v Belgradu, Atena in v Sofiji. Tudi francoska vlada vpliva na mir. Kot glavni upnik je v Sofiji in v Belgradu jasno povedala, da Srbije in Bulgarije v slučaju vojske in po vojski finančno ne bo podpirala. Poročila, ki dohajajo iz balkanskih prestolic, so zelo vznemirljiva, a neposredne vojne nevarnosti ni. Srbija je jasno izjavila, da se hoče vsake provokacije vzdržati, po kateri bi izzvala Bulgarijo na napad. Čc bi tudi Bulgarija odklonilal revizijo pogodbe, bi še nekaj časa z aneksijo zasedenega ozemlja počakala. Ker tudi Bulgarija izjavlja, da hoče z vsemi sredstvi stremiti za mirom, upajo, da se mir ohrani.
Dunaj, 10. junija. S posebne strani poroča »N. Fr. Pr.«: Kolektivna de-marša velesil pri balkanskih državah sc vsak čas pričakuje. Velesile se zdaj o načinu demarše pogajajo. Sodijo, da velesile že Jutri, ali vsaj te dni resno nasvetujejo v Sofiji, Belgradu in v Atenah mir in stavijo konkretne predloge, da se balka/iske države sporaz-umijo.
XXX
RUMUNIJA JE NEVARNA.
Pariz, 10. junija. »Figaro« poroča; Rumunska vlada izroči danes velesilam noto, v kateri opozarja, da je bila ves čas zadnje vojske na Balkanu miroljubna ln da hoče tudi zdaj vplivati na to, da se vojska med balkanskimi državami prepreči. Če se ji to ne posreči, mora že zdaj izjaviti, da bi ob vojski med balkanskimi državami ne ostala ravnodušna.
Bukarešt, 10. junija. V tukajšnjih bolitičnih krogih jc razvila močna agitacija, ki meri ina to, da se v slučaju vojske Rumunija pridruži Srbiji. Agitacija sc je utrdila in ji velik del javnega mnenja pritrjuje. Vladni listi de-mentirajo poročila, ki jih inozemsko časopisje razširja, da se je med Rumunijo in Bulgarijo doseglo sporazumlje-nje. Naglaša sc, da ima Rumunija popolnoma prosto roko in da bo postopala ne glede na kake ovire izključno tako, kakor bodo to njene narodne koristi narekovale.
Miian, 10. junija. »Secolo« poroča iz Bukarešta, da jc rumunska vlada oficiclno izjavila, da ne obstoja med njo in Bultmriio noben sporazum.
Protiavstrijska javnost jc za to, da se Rumunija zveže s Srbijo, da prepreči bulgarsko hegemonijo, katero baje želi Avstrija. Ti krogi trde, da sc je med Avstrijo in Bulgarijo sklenila konvencija proti Rumuniji in Srbiji. (To jc najbrž le tendenčna hujskarija rumun-skih šovinistov.)
XXX
NI UPANJA?
Solun, 10. junija. Tu se splošno po-vdarja, da niti intervencija Rusije ne bo imela uspeha, kakor tudi ni pričakovati rezultata od sestanka balkanskih premierov. Bulgarija je trdno odločena zahtevati izpolnitev pogodbe, Srbija pa smatra za življenjski interes, da teče njena meja skupno z Grčijo. Zato tu ne verujejo, da bi Srbija razsodnlštvo cara na podlagi pogodbe sprejela. Glede zaledja Soluna pa je nasprotstvo med Bulgarijo in Grčijo nepremostljivo.
XXX
»MIR« PROTI ALEKSANDROVEM GOVORU.
Sofija, 11. junija. Oficiozni »Mir« pravi: Izjave srbskega prestolonaslednika so napravile na bulgarske vladne kroge skrajno neugoden vtisk. Če se postavlja na tako stališče, prihaja Srbija v situacijo, ki jo morajo prijatelji miru globoko obžalovfUi. Naši mero-dajni krogi gledajo hladne krvi in z odločnostjo v bodočnost, ker se zanašajo na pravico in silo Bulgarske.
XXX KOLERA?
Solun, 10. junija. Poročila iz raznih krajev potrjujejo, da se širi kolera med bulgarskimi vojaki v Seresu in v okolici. Ukrenili so najstrožje odredbe proti razširjanju kolere. Bulgarski vojaški zdravniki niso bolezni pravi čas spoznali. Dozdaj so približno 100 dognali. Tudi grške oblasti so izdale stroga navodila proti koleri.
XXX
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 10. junija. Konferenca poslanikov je imela včeraj sejo, ki je trajala dve uri in pol. Bavila se je z vprašanjem trgovske luke, ki jo ima Srbija dobiti ob Jadranskem morju. Ni pa prišla do nobenega zaključka.
Angleški Panama?
Stalni parlamentarni odsek, ki preiskuje pogodbo Marconijeve družbe z angleško vlado, spravlja čedalje zanimivejša dejstva na dan. Ministra Llyod G e o r g c in Rufus I s a a c s sta že priznala, da sta špekulirala z delnicami ameriške Marconijeve družbe. Zdaj pa se je dognalo, da je tudi lord M u r r a y nakupil delnic imenovane družbe, in sicer ne le zase, ampak tudi za liberalni strankarski sklad. Lloyd George je sedanji finančni minister, sir Rufus Isaacs pa generalni državni pravdnik v sedanjem kabinetu, dočim je lord Murray of Elibank znan kot bivši »priganjač« strank za vladno večino; sedaj se kot zastopnik neke tvornice za stroje nahaja v srednji Ameriki. Zgodovina tega najnovejšega škandala, ki mu opozicija nadevlje žig angleškega »Panama«, je v kratkem sledeča:
Pred približno enim letom jc britanski glavni poštni ravnatelj Samuel zagotovil britansko Marconijevo družbo, da bo dobila izvršitev naprave za brezžično brzo-javljanje po celi britanski državi, ako bo parlament pogodbo med družbo in vlado odobril. Poslovodja britanske Marconijeve družbe je Godfrey Isaacs, brat generalnega državnega pravdnika. Isti Godfrey Isaacs pa vodi obenem tudi posle ameriške Marconijeve družbe. Obe družbi sta — posestrimi, in kar eni dobro dene, to druge nc boli! Ko je torej britanska družba dobila od poštnega ravnateljstva izvršitev navedenega velikanskega dela, so pričeli tudi dotlej zelo pesimistični delničarji ameriške družbe zopet veselo upati. Godfrey Isaacs pa je čutil, da je zdaj napočil čas, da se družba reorganizira, in sklenili so izdati nove delnice v ogromni vsoti 25 milijonov mark. V Londonu pa so na premeten način po listih razširjali vest, da je vlada izročila britanski Marconijevi družbi napeljavo brezžične brzojavne službe po celi državi, ker da je prepričana, da je Marconijev sestav najboljši na svetu in najzanesljivejši. Pogodba z vlado da pomeni za družbo dobiček mnogih milijonov, itd.
Ko so bila tla na ta način pripravljena, so vrgli na londonski trg za 10 milijonov mark novih delnic ameriške Marconijeve družbe. To jc bilo 14. aprila 1912. Šc tisti dan je Godfrey Isaacs obiskal svojega brala sira Rufa Isaacsa ter mu ponudil 50.000 delnic — ai pari. Prepričai ga je, da bodo delnice, v par dneh poskočile od 20 šilingov na 30, ker jc posestrima ameriške družbe v Angliji vsled pogodbe z
vlado v srečnem položaju, da zasluži milijone. Generalni državni pravdnik pa je ostal pesimist in ponudbo odklonil.
Dva dni pozneje pa je ves svet pretresla grozna vest o poginu parnika »Ti-tanik«. Ta nezaslišana nesreča jc bila za obe Marconijevi družbi velika sreča. Vsi listi so peli slavo brezžičnemu brzojavu, brez katerega bi se pač nihče s »Titanika« ne bil rešil.
Dne 17. aprila, ko se je vest o nesreči na morju že bila raznesla, se je sir Rufus Isaacs premislil ter prevzel od brata 10.000 ameriških delnic, ki so še tisti dan na borzi poskočile na dva funta.
18. aprila je sir Rufus Isaacs pregovoril svoja tovariša Lloyd Georgea in lorda Murraya, da sta se udeležila na špekulaciji. Po mestu sc je »zaupno« razširjala vest, da kupujejo imenovane delnice celo ministri in Marconijevim delnicam je šla pšenica v klasje. Malo dni pozneje so veljale že štiri funte. Zdaj je troperesna ministrska deteljica sklenila, da odproda toliko delnic, da jim druge ostanejo kot dobiček. Prodali so jih po 3 funte 10 šilingov ter profitirali pri vsaki čedno vsotico.
Najbolj zamerjajo ministrom, da so grozno katastrofo na »Titaniku« izrabljali za nizkotno špekulacijo. Zlasti so hudi na »svetega Lloyd Georgea«, ki je sicer velik gromovnik proti borznim špekulantom, da je žel dobiček iz »nezasluženega zvišanja posesti«, katero jc preje tako ostro obsojal.
Dnevne novice.
+ Izjava. Močno presenečeno zaznalo je načelstvo »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, da se jc našel slovenski časopis, v katerem se blati in napada oseba gospoda deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča ter se celo sumniči njegovo delovanje kot bivšega načelnika »Ljudske posojilnice«. Gospod deželni glavar dr. Ivan šusteršič je bil od leta 1895. do 1912., torej skozi 17 let načelnik »Ljudske posojilnice«. Njegovo delovanje tekoni 17 let kot načelnika »Ljudske posojilnice« ni bilo samo povsem čisto, kar je pri poštenjaku samoobsebi umljivo, ' temveč tudi nad vse požrtvovalno. Ves čas svojega načelovanja »Ljudski posojilnici« je gospod deželni glavar dr. Ivan šusteršič skrbel za prospeli in procvit »Ljudske posojilnice«, zapostavljajoč premnogokrat svoje osebne koristi in trpeč osebno škodo. Nečuveni napadi dajejo načelslvu »Ljudske posojilnice« povod, da iz lastnega nagiba (javno po-< navija gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu šusteršiču, kot bivšemu mnogoletnemu načelniku »Ljudske posojilnice« svojo najiskrenejšo zahvalo, katero je načelstvo »Ljudske posojilnice« že javno izreklo ob priliki, ko jc gospod dr. Ivan Šusteršič odložil načelstvo »Ljudske posojilnice«, smatra, joč to mesto za nezdružljivo z deželnim glavarstvom. Načelstvo »Ljudske posojilnice« se zahvaljuje gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu šusteršiču za njegovo 171etno požrtvovalno delovanje, kateremu v prvi vrsti se ima »Ljudska posojilnica« zahvaliti, da je postala eden največjih domačih denarnih zavodov na slovanskem jugu. Obenem prosi načelstvo »Ljudske posojilnice« gospoda deželnega glavarja, da se ne ozira na napade te vrste ter sprejme to izjavo v zadoščenje na znanje.
V L j u b 1 j a n i, 9. junija 1913.
»Ljudska posojilnica«,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Franc Povše,
t. č. načelnik.
Josip Šiška,
t. č. podnačelnik.
-(- Vseučilišče v Sarajevu. »Riječkim Novinam« se poroča z Dunaja: Kakor se je zvedelo iz poučenih krogov, sc skupni finančni minister vitez Bilinski dogovorno z dunajsko in budimpeštansko vlado bavi z mislijo, kako naj se osnuje slovanska univerza v Sarajevu. Minister misli, da bodo to univerzo obiskovali vsi balkanski Slovani. On upa, da bi to vseučilišče moglo postati privlačna moč za ves Balkan, mi pa, ki poznamo naše jugoslovanske razmere, nc moremo tega verjeti. Tudi pokojni minister Kallay se je pred kakimi petnajstimi leti bavil s takim predlogom, a je kmalu uvidel, da bi bil tak poizkus zaman. Od liste dobe sc razmere niso skoro nič izpremenile. Vsi Hrvati stremijo v prvi vrsti za tem, da bi povzdignili in izpopolnili svoje vseučilišče v Zagrebu, ki še vedno pogreša medicinsko fakulteto. To vseučilišče sc spreminja vedno bolj v središče vsega jugoslovanskega duševnega življenja, čeprav se temu iz političnih vzrokov stavijo največje ovire. To bo kmalu kulturno središče slovanskega juga v naši monarhiji. Proti sarajevskemu vseučilišču so sc vzdignili tudi nekateri Ncmci, ker sc
bojijo, da bi ne postalo gnezdo protimonar-hijskih teženj med dijaštvom, medtem ko zagrebški lojalni miljč tega ne dovoljuje. Nasprotniki sarajevske univerze predlagajo, da se naj ustanovi v Dubrovniku tehniška visoka šola z oddelkom za gradnjo ladij. Ali je ta misel srečnejša od one o sarajevskem vseučilišču, je veliko vprašanje. Z našega stališča moramo prvo in drugo odkloniti. Zdi se nam, da prva kakor druga ne pomenijo nič drugega kakor — divide et impera!
—	Hrvaško gledišče v prihodnji se« zoni. Intendant hrvaškega gledišča Treščec je te dni povabil k sebi vse zagrebške časnikarske poročevalce ter jim razložil, kaj bo hrvaško gledišče nudilo v prihodnji sezoni. Večjih izprememb ne bo ne med dramskim niti med opernim osobjem. Gosp. Borštnik dovrši v tej sezoni trideseto leto svojega umetniškega delovanja ter namerava iti v pokoj. Uprava se potrudi, da bi obdržala vsaj kot gosta tega umetnika, katerega odhod bi napravil občutno vrzel v dramskem ensemblu. V operi izgubi gledišče g. Ourednika, kar je vsekakor obžalovati. Drama prinese v prihodnji sezoni izmed domačih novitet dve, ki sta bili že to leto na sporedu, razen tega pa še novo Vojnovičevo stvar, ki se jc nedavno prvič predstavljala v Belgradu. Kosor je spisal komedijo iz bosenskega življenja »Hadži Ibrahim-aga«, ki sc bo predstavljala v Zagrebu, pa tudi v Pragi in na Dunaju, Izmed slovanskih novitet so sprejete »Tri sestre« od Čehova, neka novejša stvar od Riškova in »Borislav« od Vazova. Od tujih novitet pridejo na vrsto nekateri, v Zagrebu še neznani avtorji, na primer Quintero, Zweig (»Hiša na morju«) itd. V operi bo nov »Del-fiški čevljar«, katero delo je Bersa ravnokar končal. Dalje je na sporedu Wolf-Fer-rari, Massenct (»Manon ali Sappho«) in Puccinijeva »Fanciulla del West«. ,V proslavo Verdija se bo pel »Otelo«, za Wag-nerjev jubilej pa »Tristan in Izolda«, Konferenca časnikarjev je predlagala, da pride na vrsto tudi predelani »Porin«, na kar so je intendant obljubil ozirati. Iz starejšega repertoarja se tudi zopet vprizori nekoliko komadov (Donizettijev »Don Pasquale«, »Stradella« itd.) V opereti se bodo tudi nadalje vprizarjalc dobre starejše stvari Offenbachove, tako da nastane nekak zgodovinski pregled operete. Baleta zavoljo prevelikih stroškov ne bo. Intendant se bavi z mislijo, da se skušajo prirediti predstave v naravi. Enak poizkus je te dni v Pragi zelo dobro uspel, V Zagrebu mislijo nekaj podobnega osnovati v Maksimiru, in sicer blizu obeliska. Že to leto nameravajo prirediti tam dve predstavi, in sicer »Du-bravko« in »Sen poletne noči«. Opera sc pripravlja že za jesen na turneje, ki ji imajo zagotoviti čim boljši obstanek. Pogaja se s Trstom in Reko, dočim bo v Opatiji redno gostovala, ko bo gledišče zgrajeno.
—	Za 40 letno zvesto službovanje je c. kr. kranjski deželni predsednik odlikoval s častno svetinjo delavca južne železnice Jurija Aubelja z Gline pri Ljubljani, vpokojenega rudarja Antona Breitenbur-gerja v Idriji in cerkovnika Miho Lukšiča v Zalogu.
—	Življenjsko rešilno nagrado je kranjska deželna vlada podelila Ivanu Stojanu in Matevžu Žerovcu v Zapogah.
—	Napredek v Zagrebu. Hrvaška pre* stolnica v vsakem oziru lepo napreduje. Zdaj se poroča, da bodo v Zagrebu zgradili porodilnico in kliniko za ženske bolezni. Stavba je proračunjena na 700.000 kron. ..
Koroške novice.
k Hotel »Trabesinger« v Celovcu.
Trd, hud boj bijejo koroški Slovenci za svoj narodni obstanek. Nemci jih hočejo na vsak način uničiti gospodarsko in narodno. A naši bratje v Korotanu se hrabro branijo. Ustanovili so si že lepo narodno gospodarsko organizacijo po deželi in tudi v mestu Celovcu vidno napredujejo. Imajo krepko razvito delavsko organizacijo, pa tudi inteligenca sc zbira v svojih društvih. Središče vsega življenja koroških in celovških Slovencev pa je sedaj v slovensko narodnem hotelu »Trabesinger« v Celovcu na velikovški cesti štev. 5. Hotel »Trabesinger« jo edino slovensko narodno podjetje, ki zasluži, da ga vsi Slovenci brez razlike prav izdatno podpiramo, bodisi s svojim obiskom bodisi, da drugim znancem in prijateljem svetujemo, da ob priliki, ko se mudijo v Celovcu, edino to narodno gostilno posečajo. Slovenci in Slovenke! Kadar torej greste v starodavni Korotan, ustavite se vselej v slovenski gostilni v hotelu »Trabesinger«; tam dobite dobro postrežbo, lepe sobe po nizki ceni, izvrstno domačo kuhinjo in izborna pristna vina. V hotelu najdete tudi prijetno slovensko družbo.
k Tudi »rožnate« razmere, ka-li? Enakopravnost imamo zajamčeno — na papirju, a na dolgi poti iz osrednje vlade v našo sredino se marsikaj po-tvari, kakor včasih pošiljatev nežne«
ga južnega sadja, preden dospe na določeno mesto. Eno danes pribijam: Kar v eni sapi vpijemo za ravno pravil o s t slovenščine kot deželnega jezi-ka, a koliko je še kljub temu c. kr. pečatnikov po slovenskem delu Koroške, naj znači naslednja (navedba, — resnična, kar se vsakdo lahko sam prepriča, — takih c. kr. poštnih pečatov, brez jamstva, da je zbirka že zavsem popolna. — Abecedno urejena imena poŠt na Koroškem s samonemškim pečatnikom so: Arnoldstein — Blei-burg — Brucki — Diex — Eberndorf
—	Eisenkappel — Ebenthal in Karn-then — Furnitz — Ferlach — Feistritz im Rosentale — Foderlach — Feistritz a. d. Gail — Galizien in Karnten — Glo-basnitz — Gdrtschach im Gailthalc — Grafenstein — Grifen — St. Georgen im Gailthale — Haimburg b. Volker-markt — Ilermagor — Klagenfurt — Keutschach — Latschach b. Villach — Ledenitzen — Leifling — Mallestig — Maria Rain — Maria Saal — Miklauz-liof — Mies, Karnten — Notsch im Gailthale — Portschach am Sce — Pravali
—	Pischeldorf in Karnthen — Pontafel
—	Riegersdorf in Karnthen — Rosegg
—	Raibl — Buden — Saifnitz — St. Štefan im Gailthale — Tainach in Karnthen — Tarvis — Uggowitz in Karnthen — Unter Thdrl — Unter Drauburg — Villach — Velden am AVorthersee — St. Veit im Jaunthale — Vorderberg im Gailthale — Volker-markt.
DRŽAVNI ZBOR
je imel včeraj kratko sejo, ki jc trajala od 11. do četrt na 3. Nemška narodna zveza dela zdaj na to, da bi državni zbor tudi julija zboroval, da bi sc zagotovil mali finančni načrt in uveljavila službena pragmatika, a vladi ni nič na tem, da bi državni zbor še julija zboroval. Sploh jc pa v državnem zboru vse nejasno, Stiirgkh je Nemcem včeraj zasebno povedal, da če hočejo imeti zasedanje tudi julija, naj ga pa imajo, a skrbeti morajo sami tudi za to, da bo zbornica sklepčna; vladi gre namreč le za to, da dobi začasen proračun. Proračunski odsek je včeraj nadaljeval razpravo o začasnem proračunu. Poslanec Gostinčar je predlagal resolucije o izboljšanju razmer tobačnemu delavstvu. Zboroval je tudi tiskovni odsek.
Zadnje vesli.
ODLOČEN KORAK CARA NIKOLAJA ZA MIR.
Peterburg, 11. junija.Car je bulgar-skemu caru Ferdinandu in srbskemu kralju Petru poslal brzojavko, ki v zelo prijateljskem tonu oba poživlja, naj nastopita za mir, da se prepreči bratomorna vojska, in ju obenem zelo odločno poživlja, da se brez vseh pridržkov podvržeta Po pogodbi določenemu razsodništvu cara.
Sofija, 11. junija. Brzojavka cara Nikolaja je tu napravila velik vtis.
Sofija, 11. junija. Uradno se potrjuje, da je Rusija bulgarsko vlado pozvala, da se brezpogojno podvrže razsodišču cara.
BULGARIJA ODKLONILA SRBSKO STALIŠČE.
Dunaj, 11. junija. »N. Fr. Pr.« poroča, da Bulgarija v odgovoru na srbsko noto srbsko stališče odklanja.
SKRAJNA NAPETOST MED SRBIJO IN BULGARSKO.
Belgrad, 11. junija. (Srbski tiskovni ura d.) Včerajšnja ministrska konferenca je rešila vse modalitete postopanja Srbije v srbsko-bulgarskem sporu. Srbski poslanik v Sofiji, dr. Spa-lajkovič, je dobil navodilo, Maj pospeši odgovor vlade na srbsko noto glede revizije srbsko-bulgarske pogodbe. Za slučaj, če bo revizija odbita, bo Srbija takoj proklamirala aneksijo okupiranega ozemlja, obvestila po svojem poslaniku Bulgarijo in zahtevala, da prizna ta akt. Ministrski predsednik Pašič je sinoči, takoj po seji ministrskega sveta, konferiral z načelniki parlamentarnih strank in jim poročal o balkanskem položaju. Konfercnce se ni udeležil edino načelnik nacionalistov R i b a r a c , ki je izjavil, da noče delati vladi neprilik, ampak ji pušča svobodno roko, naj dela na svojo lastno odgovornost. Srbsko-bulgarska meja je skoro popolnoma zaprta. Ves promet na progi Caribrod-Sofija Je ustavljen. Srbski železničarji v Caribrodu sc ne smejo gibati izven postaj. Neki uradnik, ki je spremljal vagone, je bil aretiran. Na meji, blizu Pirota, so bulgarske oblasti prepovedale kmetom z tc ali one strani prehajati bulgarsko mejo. Bulgarske oblasti so včeraj v Caribrodu zavrnile nekega italijanskega kurirja, ki Je potoval preko Caribroda v Solijo. Italijanska vlada Je ie vložila protest proti
takemu postopanju bolgarskih oblasti. Obmejni carinski uradi so večjidel že popolnoma prenehali funkcionirati. Telefonska in brzojavna zveza z Bulgarsko je že ustavljena. Spalajkovič jc že dospel v Belgrad, predvsem radi tega, ker so bile šifrirane depeše, katere je dobival iz Belgrada, vedno pokvarjene in tako popačene, da so bile nerazumljive. V "-Sofiji je proglašeno obsedno stanje. Kavarne morajo bili žc ob devetih zaprte, zaprt f. so tudi vsa gledališča in bioskop. Po vesteh iz Njegotina se dan za dnem prevaža preko Oršove municija za Bulgarsko. Kakor sc govori in kakor poroča tudi »Tribuna«, namerava sedanji vojni minister Eožano-vič za slučaj vojne z Bulgarijo takoj demisionirati in prevzeti poveljstvo nad delom srbske armade. Od več strani se zatrjuje, da bodo Čunagora, Srbija in Grška postopali popolnoma solidarno in da bodo vse tri države takoj, kakor hitro bi prišel iz Sofije negativen odgovor na srbsko noto glede revizije srb-sko-bulgarske pogodbe in glede sestanka vseh štirih ministrskih predsednikov, istočasno proklamirali aneksijo osvobojenih teritorijev. Velevlasti so sklenile pozvati balkanske zaveznike, naj takoj demobilizirajo. Bulgarska se tozadevno še ni čisto nič izjavila in tudi v Belgradu ni J/Ja v tem smislu izvršena še nobena presija. Semkaj prihajajo vesti o vojnih pripravah Rumunije in novih rumunskih zahtevah od Bulgarske. Teritorij, katerega zahtevajo mnogi rumunski listi in politiki od Bulgarske v Dobrudži, jo prilično tako velik, kakor sporni teritorij, katerega zahteva Bulgarska od Srbije.
VSE ZA VOJSKO PRIPRAVLJENO.
Belgrad, 11, junija. -Politika« poroča: Koncentracija bulgarske armade pri Pi-rotu je končana. Vsa bulgarska artilerija s čataldške črte se nahaja ob srbski meji. Bulgarski komitaši preplavljajo od Srbov okupirano ozemlje. Pirot je ves v orožju. Tudi s srbske strani so se dirigirali močni oddelki proti Pirotu.
ČRNOGORSKA POMOČ SRBIJI.
Cetinje, JI. junija. Črnogorski kralj Ni-kola je odredil, naj odide nemudoma 15.000 vojakov kot pomožna armada k srbskim četam v Makedonijo.
BOJ Z BULGARSKO ČETO.
Belgrad, 11. junija. Srbske patrulje so zasačile v Skoplju močno bulgarsko vsta-ško četo ravno v trenotku, ko je hotela razstreliti železniško progo. Osem vstašev jc bilo aretiranih, nekaj ustreljenih, nekaterim pa se je posrečilo pobegniti.
PRESTOLONASLEDNIKI SO ZMIRAJ RADIKALNI.
Dunaj, 11. junija. Večerni listi poročajo iz Belgrada, da je srbski prestolonaslednik Aleksander obvestil srbsko vlado v posebni spomenici, da ne bo nikdar zasedel kraljevske prestolice, če bi vlada le majhen kos ozemlja, katerega jc osvojila srbska armada, odstopila Bulgarski. On bi smatral ta korak vlade za svoj oseben fijasko.
RUMUNIJA NAPOVEDUJE NEV-TRALNOST.
Berolin, 11. junija. Vest, da je Rumunija velevlastem naznanila, da bo v slučaju vojske na Balkanu 7. orožjem vmes posegla in se ali na to ali na ono stran postavila, da varuje svoje interese, se potrjuje.
KOMBINACIJE »DEUTSCHES VOLKS-BLATTA«.
Dunaj, 11. junija. >-Deutsches Volksblatt^ hoče vedeti, da sc je med Rumunijo in Bulgarijo sklenila pogodba, glasom katere odstopa slednja Rumuniji vse črno-morsko obrežje do Kavalc (ob Črnem morju) in prizna Rumuniji one srbske pokrajine, v katerih prebivajo Rumuni, Bulgariji pa se priznata okraja Pirot in Vranja, ako pride do vojske s Srbijo.
PAŠIČ ZAVLAČUJE?
Belgrad, 11. junija. O zadnjem ministrskem svetu sc trdi, da jc bil zelo buren. General Putnik in polkovnik Pavlovič sta Pašiča delala odgovornega za eventualne posledice diplomatičnega zavlačevanja. Pašič ima baje namen rešitev sedanje krize zavleči tako, da bi izročitev srbske note, ki zahteva odgovor na srbsko stališče glede revizije pogodbe in sestanka premierov v Solunu, koincidirala s skupno demaršo velesil v prilog miru.
NAMERAVANI KORAK VELEVLASTI.
Berolin, 11. junija. Velevlasti pripravljajo noto, v kateri sc balkanske države poživljajo, naj demobilizirajo in nadaljujejo pogajanja. Nota opozarja balkanske kabinete, da bi vojska bila proti volji Evrope. Ako Srbija in Bulgarija sprejmeta carevo razsodbo, bi pa nota velesil bržčas nc bila več potrebna.
DEMARŠA VELESIL ZAGOTOVLJENA.
Dunaj, 11. junija. »N. Fr. Pr.« poroča, da je demarša velesil v Sofiji, Belgradu in Atenah zagotovljena.
VELESILE TUDI ZA DEMOBILIZACIJO TURŠKE ARMADE.
Carigrad, U. junija. V kratkem store poslaniki velesil skupno demaršo, da se turška armada demobilizira. To jc tembolj potrebno, ker so velesile informirane, da je čataldška armada pripravljena v slučaju vojske med zavezniki Bulgarijo napasti.
DJAVID PAŠA JE ALBANIJO ZAPUSTIL.
Dunaj, 11. junija. Djavid paša jc z zadnjimi 3400 bolnimi turškimi vojaki Albanijo zapustil.
V '	K/	V/-
X A /\
TISZA HOČE HRVATSKO UKLONITI.
Zagreb, 11. junija. Dejstvo, da minister za Hrvatsko J o s i p o v i c h noče biti član Tiszincga ministrstva, jc tu velik vtis napravilo. To dejstvo je dokaz, da Tisza glede rešitve hrvatskega vprašanja nc soglaša, z Josipovichem, ki je za pametno spravo s Hrvati. Tisza hoče hrvatsko krizo očividno rešiti po načrtih Khuen- II e d e r v a r y j a.
Budimpešta, 11. junija. Včeraj je došlo v Budimpešto več hrvatskih delegatov, med njimi grof P c j a c e-v i c h , dr. S p e v e c in grof Janko-vič. Prisostvovali bodo seji parlamenta v četrtek. Peejacevich jc izjavil, da o rešitvi hrvatske krize pred jesenjo sii govora. Hrvatski delegati so včeraj konferirali z grofom K h u e n o m , ni sc pa storil noben sklep.
TISZA — MINISTER ZA HRVATSKO!
Dunaj, 11. junija. Danes je bilo Ti-szino ministrstvo zapriseženo. Ministrstvo za Hrvatsko bo vodil Tisza.
PRIZNANJE CESARJA LUKACSU.
Dunaj, U. junija. Cesar je izrazil od-stopivšemu ministrskemu predsedniku Lu-kaesu za njegovo v izredno težavnih razmerah izkazano nesebičnost in veliko požrtvovalnost v službi svoje priznanje in zahvalo. Cesar se s posebno hvaležnostjo spominja Lukacsevih zaslug za izvedbo brambne reforme. Cesar upa, da se bodo Lukacseve sposobnosti tudi v bodočnosti deželi ohranile in ga zagotavlja svoje mi-k losti.
ZBORNICA.
- \
Dunaj, 11. junija. Danes je govoril K a 1 i n a. Ker prete češki agrarci z obstrukcijo, julijskega zasedanja bržčas ne bo.
Dunaj, 11. junija. Za Kalino je govoril G a s s e r. Prihodnja seja jutri. Danes je konvent seniorov sklenil, da se junijsko zasedanje konča 20. t. m. Jutri se konča generalna debata o finančnih predlogah, nakar se reši budgetni in poslovniški pro-vizorij. Ali bo julija zasedanje ali ne, o i tem odloči posebna seja konventa seniorov.
i --
I
AVTONOMIJA IRSKE.
London, 11. junija. Spodnja zbornica je sprejela irsko homerulo s 368 proti 270 glasovi v drugem branju. Spričo tega je odpor gosposke zbornice proti postavi brezuspešen.
ZEPPELIN.
Dunaj, 11. junija. Vojno ministrstvo sc pogaja z grofom Zcppelinom za nakup zrakoplova »Sachsen«.
Razne stvari.
Bombni napad na portugalske učence.
Anarhisti so vrgli na Don Pcdrovcm trgu v Lizboni bombo na učence, ki so nesli cvetlice h Camoesovcmu spomeniku. Več učencev so ranili.
Šest ruskih anarhistov so zaprli na Francoskem.
Ubil sc jc znani avstrijski aviatik Fran Scidl na. letovišču Aspcrn.
Ženo in štiri otroke je usmrtil v Boitor Janossu neki Sasek, ker je njegova žena preprečila, da sc ni mogel obesiti. Saška so zaprli. Sodijo, da jc blazen, ker sc je že večkrat poizkusil usmrtiti.
Grof Zeppelin se je 10. t. m. ob 8. uri odpeljal z Dunaja v Stuttgart.
Karlisti streljali so v Kuzcurriti, ko so šli z nekega shoda, na prebivalstvo. Ranjenih jc nevarno sedem oseb. Pet Karli-stov so zaprli.
Izključitev od dela. Na Dunaju stavkajo delavci pri 20. slikarskih in pleskarskih mojstrih. Mojstri so nato izključili na celem Nižje Avstrijskem slikarske in pleskarske pomočnike.
Eksplozija na angleškem podmorskem čolnu. Na angleškem uodnior-
skem čolnu E. V. jc bila eksplozija. En mornar je mrtev, 4 so nevarno ranjeni, sedem jih jc pa obžganih.
— Strela ubila gospodarja. V Sred, Bitinju pri Kranju jc ob nevihti 9. t. m. zvečer udarila strela v hišo »pri Gra-carju«. Mladega gospodarja Ign. Ora« niča, ki je sedel s svojim llletnim sinčkom pri mizi, je na mestu strela ubila, dečka pa le omamila.
Ljubljanske novice.
VELESPOŠTOVANEMU PREBIVALSTVU STOLNEGA MESTA LJUBLJANE!
Iz vseh hrvaških, čeških, poljskih in slovenskih zemelj prihajajo glasovi, da sc naši bratje dvigajo ob glasu, da se vrši v dneh od 24. do 27. avgusta t. 1. v Ljubljani katoliški shod in da hočejo trumo-ma prihiteti v naše belo, lepo mesto. Kot prijatelji našega mesta, kot občudovalci naše prekrasne planinske dežele, prihajajo med nas. Kadarkoli pridejo v drugih mestih ob tem ali onem povodu tolike množice, povsod je vse na delu, da sc gostom mesto priljubi, da jc vzljubijo, da poneso glas o prijetnem bivanju v najširše sloje in da s tem vedno večje kroge pridobe za tujski promet. Spominjamo na shode katoličanov v Nemčiji, koder ob takih prilikah' protestanti in drugoverci gostoljubno odpirajo svoje domove katoliškim gostom; ob letošnjem shodu nemških avstrijskih katoličanov v Lincu bodo vse oblasti in prebivalstvo raznega naziranja svojim bratom po jeziku plemeniti gostitelj. Tisoči onih, ki bodo v dneh od 24. do 27. avgusta v Ljubljani, prihite z ljubeznijo v središče naše domovine, ki ji zvesto stražijo meje po naših izobraževalnih in gospodarskih organizacijah, slovanski bratje prihite med nas, — zato 6e obračamo do velespošto-vanega prebivalstva stolnega mesta Ljubljane s prošnjo, da gostom nakloni vso slovensko gostoljubnost in tako omili vsem naše mesto ter mu da najboljši sloves. Tudi meščani našega prepričanja bodo ob vsakem dohodu gostov stali na istem stališču.
Za goste bomo potrebovali mnogo prenočišč, zato prosimo, naj nam blagohotno vsi, ki bodo imeli v dneh od 23. do 27. avgusta na razpolago kako posteljo, to blagohotno naznanijo in dajo prenočišče na razpolago brezplačno ali proti primerni odškodnini.
Vsa naznanila za prenočišča naj bla« govolijo takoj, vsaj pa do srede 18. t. m., naznaniti:
v župniji sv. Petra: v prostorih šent-peterskega prosvetnega društva (Župna ulica št. 2) v četrtek in ponedeljek zvečer od 7. do 8. ure.
V	župniji sv. Jakoba: v prostorih šentjakobskega prosvetnega društva (Florijan-ske ulice) v nedeljo od 10. do 12. ure in v sredo od pol 7. do 8. ure.
V	irančiškanski župniji: pri patru Marijofilu v ponedeljek in torek od 10. do 12. ure dopoldne.
V	trnovski župniji: v prostorih izobraževalnega društva (Konjušnc ulice št. 4) vsako nedeljo od 10. do 12. ure in v četrtek od pol 8. do 9. ure.
Razen tega sprejema iz vseh krogov naznanila osrednja pisarna v »Ljudskem domu«: vsak delavnik od 9, do 12. ure dopoldne in od 3. ure popoldne do pol 7. ure zvečer.
Na Viču, v Spodnji Šiški in v Mostah
sprejemajo oglase ondotna izobraževalna društva.
Prosimo tudi velespoštovane gospe in gospodične, ki bi blagohotno prevzele kak opravek pri velikih priredbah v nedeljo, 24. avgusta, da se v zgoraj omenjenih lokalih vpišejo v posebne pole, ki so v ta namen na razpolago.
Potrudimo sc vsak po svoji moči, da bo dragim gostom bivanje v Ljubljani milo in drago.
Osrednji pripravljalni odbor za katoliški shod v Ljubljani.
lj Seja odseka za zunanje priprave katoliškega shoda jc danes ob pos osmih zvečer v posvetovalnici K. T. D.
— Kdaj je Kres? Opozoriti sc nam zdi potrebno — ker sc zdi, da splošno šc ni znano in tudi nekateri koledarji to šc vedno napačno nazinanjajo -- da po novi odredbi sv. stolice o praznikih god sv. Janeza Krstnika ni več 24. junija, ampak vsako leto v nedeljo pred praznikom sv. Petra; torej letos 22. junija. Kresovi naj se torej ne zažigajo 23. zvečer, ampak v soboto, 21. Junija zvečerl
lj Na naslov južne železnice. Južna železnica v Ljubljani je zopet vpeljala nov red za prevoz delavstva, s katerim mu hoče prizadejati veliko klofuto. Doslej so se delavci vozili z južnega kolodvora s trimesečnimi legitimacijami, n. pr. v Medvode po 20, v Vižmarjc po 12 vin. Zdaj pa sc s 1. julijem vpeljejo novi tedenski vožnj
listki, ki bodo veljali za tje in nazaj in bo treba plačati vožnjo tour in retour. Delavstvo pa jutranjega vlaka ne more rabiti, ker prepozno prihaja v Ljubljano in se vozi le zvečer na svoje domove. Zdaj bi torej morali delavci plačevati tudi jutranji vlak v Ljubljano, s katerim pa bi se ne mogli voziti. Opozarjamo na to veliko krivico merodajne činitelje ter prosimo za od-pomoč.
lj Stotnika samomorilca Fritscha pogreb in oporoka. Iz Gorice poročajo: Pogreb stotnika Fritscha sc je izvršil v soboto z vsemi vojaškimi častmi. Udeležil se je pogreba general Scotti, okr. glavar Rc-bek, župan Bombig in obilo častnikov. Pokojnik je bil cvangeljske vere. V testamentu je zapustil svoje imetje svojemu slugi, katerega je večkrat pretepel.
lj Radi žaljenja časti. Ida Fischer iz Ljubljane, ki živi že dalje časa v Gorici, je pisala materi artilerijskega nadporoč-nika Schlieslinga pismo, radi katerega jo je nadporočnik tožil zaradi žaljenja časti. Fischerica je obsojena na šest dni zapora.
lj Počitnice ljubljanskega občinskega sveta se pri&io 15. julija.
lj K smrti narednika Josipa Mežnar-šiča se nam piše: Dne 27. maja t. 1. vršil se je pogreb gospe Frančiške Oblak. Kakor vedno, vozili so tudi ob tej priliki nekateri izvoščeki nazajgrede namesto po glavni cesti kar po pešpoti med hmeljem, po kateri je voznikom sploh prepovedano voziti. Po tej prepovedani poti jc drvil s svojim vozom tudi izvošček Juvan, ki pa je tako neprevidno vozil, da je podrl na tla in povozil narednika alpincev gospoda Josipa Mežnaršiča; oba kolesa sta mu šla čez nogo in lc slučaju je pripisovati, da mu ni polomilo obeh nog. Izvošček Juvan pa, namesto da bi konja ustavil in se pobrigal za poškodovanca, je udaril po konju in v še večjem diru jo odkuril. Vsled poškodb, ki jih je g. Mežnaršič zadobil, so ga morali po preteku par dni prenesti na bolniško posteljo v »Marodchaus«. Tam so povo-ženca pustili ležati v neznosnih bolečinah, ne da bi mu kaj pomagali. Vsled muk, ki jih je ponesrečeni Mežnaršič trpel, je začel fantazirati ter je obenem zbolel tudi na ledvicah in jetrih. Namesto, da bi sedaj bolnika prepeljali v garnizijsko bolnico, kar bi bilo edino pravilno in kjer bi najbrže tudi ozdravel, pustili so ga v tem stanju ležati več dni brez vsakih zdravil. Šele na energični nastop sorodnikov prinesli so mu jajčnega konjaka. Najbolj značilno pa je, da je neki gospod, ki ima baje v marodni sobi prvo besedo, na tozadevno vprašanje odgovoril, da za to bolezen sploh ni zdravil, šele zadnje dni, t. j. v soboto in nedeljo je dobil bolnik prvo pomoč s tem, da so ga drgnili s kisom ter mu pokladali mrzle obkladke. Ker pa je bila stvar zamujena, jc nesrečni Mežnaršič v groznih mukah včeraj zjutraj v najlepši moški dobi umrl. Res čudne razmere morajo vladati v tej marodni hiši. Zahtevamo, da se stvar pojasni.
lj Plemstvo podelil je cesar podpolkovniku 37. topničarskega polka Alfredu Podboj s pridevkom pl. Cenetov.
lj Umrli so v Ljubljani: Sestra Andrea Bascner, usmiljenka, 66 let, — Jakob Hud-nik, bivši tesarski mojster, 84 let. — Ivana Šurk, tovarniška delavka, 27 let. — Fran Kušar, južne železnicc premikač, 42 let. — Anton Armič, kajžarjev sin, 1 dan.
lj S trga. Danes so na trg pripeljali prve letošnje hruške in so jih prodajali po 80 vin. kg. — Jajca so bila trije komadi 20 vin. Izredno veliko je bilo na trgu češenj iz Orlega in tamošnje okolice. Liter češenj je veljal 30 vin. — Tržno nadzorstvo je preiskalo mleko v 40 slučajih. V dveh slučajih je bilo 5 litrov zasirjenega in sc je denaturiralo in dalo strankam nazaj.
lj S ceste. Ko je danes zjutraj vrtnar Matevž Cerar po Prešernovi ulici peljal z ročnim vozičkom, a je zadel električni voz, vsled česar je Cerar padel in se na vratu poškodoval. — Okrog pol 10. ure se jc pa pred mestno ledenico splašil Lovšetovemu hlapcu konj in dirjal do Mahrove hiše, kjer se jc zaletel v zid in ustavil. Nesreča sc kljub živahnemu prometu ni pripetila.
lj Najdene stvari: 1 črna denarnica z malo svoto, 1 zavitek, 1 črna denarnica, 1 zapcstnica, 1 knjiga, 1 ženska ura, 1 šči-palnik, 1 moška palica.
lj Izgubljene stvari: 1 ročni del, 10 m dolga železna veriga, l modra čepica, 1 denarnica z 20 kronskim bankovcem, 1 črna ženska denarnica z malo svoto, 1 zlata vratna vcrižica, 1 10 kronski bankovec, 1 črna denarnica s 50 K, 1 nožek in nekaj cigaret.
NOVA SENZACIJA GLEDE REDLA. Berolin, 10. junija. »Lokal Anzeigcr« prinaša sledeče senzačno poročilo:
»Visok vojaški funkcionar jc izjavil našemu dopisniku, da se ima nedvomno pripisati vojaški oblasti krivda, da se je Redi ustrelil. Ali krivda vojaške oblasti bi bila veliko večja, če bi bila prepustila strašno zadevo javnosti, kajti razumela je, da bi bila iz Redlovega priznanja, če bi prišlo do javnega znanja, izhajala nevarnost vojne. Zato so spoznali za umestno, zapreti za vedno ta usta, iz katerih bi bile
lahko prišle tako težke izjave. Šele po sporazumu z merodajnimi krogi v Berolinu se je sklenilo rešiti zadevo z Redlovim samomorom.« — Avstrijska vlada bi pač storila najbolje, da pove čisto resnico o tej aferi, ker se sicer javnost lc še bolj razburja.
Ravnokar jc izšel nov molitvenik pod naslovom
Sv. Anton Padovanski. Življenjepis in češčenjc velikega čudodelnika iz frančiškanskega reda z molitvenikom. Po nemški izdaji P. Sebastjana Scheyring priredili ljubljanski bogoslovci.
Ta krasni molitvenik bo gotovo vsled svoje bogate vsebine nadvse dobrodošel vsem častilcem sv, Antona Padovanskega, poleg tega pa tudi navadne in mašne molitve. V njem najdemo pobožnost deveterih in trinajsterih torkov, vse razne dnevnice ter premnoge druge pobožne vaje k temu velikemu svetniku. Izdajatelj pravi v predgovoru:
»Če se knjižici posreči, da sc bo šc bolj razširilo in poglobilo med našim narodom češčenjc sv. Antona, o katerem je zapisal papež Gregor IX., ko ga je prištel med svetnike, da je sedaj v nebesih in da ga poveličujejo na zemlji mnogi čudeži, ki se gode danzadnem na njegovem grobu in ki so izpričani od verodostojnih prič, je dosegla svoj namen.«
Cena za ta krasni molitvenik je zelo nizka in znaša za vezano v platnu z rdečo obrezo 1 K 20 vin., za vezano v šagrinu z zlato obrezo 2 K 40 vin.
Molitvenik se dobi in naroča v
»Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Mnenje gosp. dr. O. N c b c s k y j a , privatnega docenta ostetrije in. ginekologije na vseučilišču v I n o m o s t u.
Gosp. J. Serravallo
T r s t.
Sem rabil večkrat Vaše železnato kina-vino Serravallo in bil sem vedno zadovoljen. Po mojem mnenju jc njega glavna zasluga ta, da železo v tej obliki se prav rado vzame in prcbavlja ocl bolnikov.
I n o m o s t, 5. junija 1911.
Dr, O. N e b c s k y.
Lep, nova vila
s krasnim vrtom je takoj naprodaj. Posebno ugodno za duhovnike ali penzioniste. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo pod št. 1726. (Znamka za odgovor!)	1726
Sprejmem
za svoj o manufakturno trgovino, zmožno tudi nemščine. T. OGRIN, Novomesto.
Ponudbe najcenejših dobaviteljev velikiii nino-i, žin klekljanik odej. Piše naj so nemško na 1797
Wex k Go. Hm, Regent House, Regent Street, London W.
Za avgustov termin se odda v pritličju Pod Rožnikom št. 248 1762 3
obstoječe iz dveh sob, kuhinje in vsemi pritiklinami, event. z delom vrta.
Več se izve pri stavbni tvrdki Ivan Ogrin, Gruberjevo nabrežje št. 8.
z mešanim blagom na najboljšem prostoru v Zeleni jnml št. 53 se odda za mesec avgust pod
prav ugodnimi pogoji.--Več sc poizvo na
Sv. Petra cesti, v prodajalni oblek št. li. 1751
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iz znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, stari očo, gospod
Jakob Hodnik
tesarski mojster
včeraj, 10. junija, ob 11, uri ponoči, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti v 84. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rnnjkega bode v Četrtek, dne 12. junija 1913, oh 6. uri popoldne iz hišo žalosti, Kar-lovska cesta 24, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, 11. junija 1913.
Žalujoči ostali.
Brez vsakega drugega obvestila.
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je po dolgi bolezni umrl 11. junija 1913, ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
h/an Hak
s. kr. poštni ofioial
Pogreb nopozabnega rajnega bo v četrtek, 12. t. m,, ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Večna pot št. 1.
LJubljana, 11. junija 1913.
Alberta Rak, roj. Lah, soproga.
Jaroslav, Milan,
sinova.	1804
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna ŽčlSa SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora. - - - - 245
Prodam po nizki ceni
z vidno pisavo L C. SSTfSBTH 8 BK0S najnovejši model (5.) dobro ohranjen.
Vprašanje sprejema iz pi'ijaz-nosti uprava tega lista. 1589
Sprejme sc
izurjena v mešani stroki, ki nima prevelikih
osebnih zahtev; plača po dogovoru. —— Da se pa tudi v najem —— A	°
M
n
stara, popolnoma na novo založena, blizi kolodvora jesenice. — Ponudbe na Ivan Ferjan, Jesenice (Gorenjsko).
so takoj sprejme. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 1622. (Znamka za odg.)
Hotel Belleuue
1795 Jutri, v četrtek veliki ""li®
Začetek oli l uri zvečer. Vstop prost.
izurjena v trgovini z mešanim blagom išče službe, najrajši na deželi. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 1768. (Znamka za odgovor.)	1768
Sela pri Ljubljani,
Poljska ulica štev. 20
se odda
več ceniti stanovanj«
Pojasnila istotam.	1797
Vdova sli starejša
jf v- ' N . '	i
se sprejme k trem otrokam. Naslov v upravi ..Slovenca" pod št. 1801 (Znamka!) 1801
Išče se dobra
1 ali 2 osla z vozom ter vso opravo,
nadalje
dolser pes zs OTanje.
Ponudbe z natančnim popisom in navedbo cen, pod „Takoj" 1806 na upravništvo.	1806
VABILO
na
: občni zbor :
Delniške stavbinske dražbe „Union" v Ljubljani,
ki se vrši
27. junija ob 4. uri popoldne
v dvorani hotela „Union", 1, nadstropje,
——
DNEVNI RED:
t. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za 1.1912.
2.	Poročilo nadzorovalnega sveta
3.	Volitev petih članov nadzoroval/lega sveta.
-.(. Volitev enega odbornika v uprav. svet.
5.	Delni odpis akcij.
6.	Eventuelni predlogi delničarjev, ri se pa morajo vsaj osem dni prej naznaniti predsednistvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora.
N. B. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo volilno pravico, morajo pet dni pred občnim zborom položiti delnice v pisarni hotela „Union", Miklošičeva cesta, od 11—12, ure dopoldne.	1803
p. n. uijudno^naznanjam jia graversko obrtjo i n izdelovanjem kavčuk štampillj
preselil iz Starega trga št. 20 V ŠELENBURC.OVO ULICO ŠT. 1.
ter prosim Vašega nadaljnega obiska tudi v novem lokalu in bilježim
z velespoštovanjem Anton Černe, gravžr.
1799
Proda se veleposestvo deželne deske
Krupa, pošta Gradac, okraj Metlika na Kranjskem
Ui obsega 300 oralov, od toga okolu 132 oralov izbornega polja (njive, travniki) ter oo 168 oralov 20 do 80 let starega gozda, vse v enem kompleksu v bližini gradu, 130 do 150 m nad morjem. Kraj je topel. Železniška postaja Oradac 10 min. oddaljena, železnica je žo zgrajena. Iz gozda se mora napraviti po izscltnnju želo rodovitno polje, loko Sn vinogradi. Grad obsega 38 prostorov v 1. nadstropju. Pod gradom mlin na 5 tečajev, vodna sila za veliko žago. Prospevala bi tovarna za parkete ali pivovarna, ker so pri roki mrzle klati. Cena z bogatim lundusom vred K 250.000. Proda sc istotnm zelo do-blčkanosna opekarna za K 15.000. Ponudbe sprejema Pozoinkova banka v Pragi, od 18. do 30. junija po nje zastopniku v Krupl.	1502
Nizke cene!
Novosti sakno za moške in modnega blaga za damske obleke!
Zahtevajte vzorce!
Ljabllana. Stritarjeva ulica 4.
Vioreo UTarovon.
Sanatorium Emona«EJJ,
Privatno zdravišče za notranje iu kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In šef-zdravnlk: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. boln-
l
l
sprejme takoj Rudolf Geyer, ključavničar, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 10.	1794
Pri novih hišah »Kranjske hranilnice« v Gradišču se odda različen
Povpraša se na stavbi.
1796


"i^esna ženitna ponudba.
3A- letni, že s 60 mesečno vpokojeni, zda; zasebni uradnik z mesečno plačo 180 želi se v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo y starosti do 34 let.
Jotična oseba mora biti poštena, vrla Slovenka, blondinka, vpokojena ali pa in\eti pravico do bližnje vpokojitve, ali brez pokojnine z najmanj 5000 premoženja, ponudbe, samo resne, naj se naslavljajo pod šifro „Srečen zakon 1766" na upravništvo „Slo-venca". priloži naj se slika in popiše oseba.
1766 3
"V
L
=4
Razpisuje se
in orni
Služba je lahka in ob železnici. Dohodki primerni. Stanovanje prosto. Nastop s 1. julijem 1.1.
Župni urad no Sovi od južni železnici.
1772
Andrej Širaj,
župnik.
Novosti
za
768
v veliki izbiri
pri

M
. ... IK L A U C
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5.
Krasno
t™ je na prodaj t&a
v prav lepem kraju blizu Celja; cnonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom, velik sadonosnik, dva orala vinograda, hlev, ledenica, klet ter veliko posode za vino, travniki, njive, gozd in velik inventar. - Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, sadnim vrtom in vinogradom. Pojasnila daje gosp. Hugo Turk v Ljubljani.
1605
Mo
razpisuje župni urad v Senožečah. Nastop takoj. Prednost imajo oni, ki so vešči knjigovodstva v hranilnici, kjer bi prevzel tajništvo. Plača za organista je 600 K in prosto stanovanje. Za tajnika plača po dogovoru. Prošnje naj se pošljejo do 15. junija župnemu uradu v Senožečah.	1761 3
za pomladansko in poletno sezono oo. Kupon. 31Ometr.i!ol0,za \ J £
kompletno moško obleko i kupon 15 kron
(suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le l 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20' — . kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgaru in blago za damske obloke, pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobrožuana
zaloga tovarniškega sukna
SiegeMmfeoi Brno, Morava.
Vzorci zastonj ln Iranko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegel-Imhoi Iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, na|nlž|e cene. Tudi najmanjša naročila se izvrše najskrbneje, natančuo po vzorcu.	404 ,
fe naprodaf
s 50 orali travnikov in gozda.
j Graščina stoji v prav lepem kraju v solnčni legi in ima vodovod v poslopju in na vrtu. Po ribniku se lahko vozi s čolnom. Okolica jc krasna, kjer se prijetno prebiva v zimskem in poletnem času. Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.
Žvepleno kopališče. Zgodovinski radioaktivni žvepleni vrelci -j- j8 o C, učinkujejo posebno dobro pri trganju, revmi, ischias, kroničnih boleznih
v vratu itd. — Železniška postaja, pošta, telefon in brzojav. Novo zdraviliško poslopje z elekt. razsvetljavo. — Električna masaža, ogljenčeva kislina in solnčne kopeli. — Moderni komfort. — Nova restavracija. — Krasna okolica. — Vojaška godba. — Prospekti zastonj. — Oddaljenost od železniškega kolodvora 8 kilometrov,	1459
^■■■■■■iBiiiii.KiiiiiiiiiRiiitiiniaiiii.iiaiiiKiaiiaBnaK,
n ■ b b a
Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra cesta Novo mesto, hiša lekarja
Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih.

1714
Izjava in priporočilo!
Podpisani izjavljam tem potom, da sta izvrševanje moje
P3F* sobnoslikarske obrti
prevzela nad 40 letna sotrudnika škarjevec I. in Dlntar A. ter ju obenem najtoplejc priporočam z zagotovilom, da bodo cenj. naročniki odslej ravno tako dobro in solidno postreženi, kakor so bili doslej.
Ljubljana, 1. junija 1913.
Karol Lipovšek.
1672
Potrebščine za telovadce
hlače, majice, čevlje, kakor tudi za uniformiranje, srajce, čepice, peresa, kokarde, monogrami, pasovi, vrvice za zurko, sponke, vrvice za trobke in rog, trak za odznake, rokavice za zastavonoše, narodne zastave, trakovi in znaki vse vedno v skladišču v modni in športni trgovini za gospode
nasproti slavne = pošte. =
Št. 11.124.
Za zgradbo dveh železnobetonsMIs mostov (pri Bssenčanu in pri Presniševem mlinu) na okrajni cesti Litija-Kresnice
na 428G K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali do* plačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne vsote naj se predlože
do 23. Ha t.1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe mostov pri Besenčana in Presničevem mlinu na okrajni cesti Litija—Kresnice.«
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izzečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled ob uradnih urah v de« želnem stavbnem uradu Turjaški trg št. 4.
Od deželnega odbora vo(vodine Kranjske.
Ljubljana, dne 4. junija 1913.	1744 3
muBBgaipaagBEaiMB pop^ia se sprejemaioiHnnnnpnnn
Domača tvrdka!
ra >u
S O
rt> C c o
J.Z
C o
<Q C 3 Nf
fVfcdni $al©!3
• •	m, f
arija Q©tz!
Pt-lporočamo domačo solidno tvrdko
Damski in otroški slamniki v najnovejši obliki vseh vrst ter športne čepice
ZidcusKo S
< »
^ S-
o ar
ua —
Cene brez konkurence
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.