Uto VI., ši. 227. PoISutna plaSama v gotovini. V l?ufe«?a«S, v fjedsiš® 8. oktafera 1922. Pašam, št. 1 Bin. Glasil« SooaiMne strdke Ju^iosiavile. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in unravnistvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-L Naslov za dopise: Ljubljana pošt pred. 188. Tel. int. št. 312. ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. 5SS!2]£S5šSEfflEg33 Pomen strokovne organizacije. tV razmišljanje sodrugom, ki se nahajajo Ce gre delavec k podjetniku in mu fazloži. da ne more izhajati z mezdo, ki 30 Prejema, in da zategadelj želi. da se mezda poviša, mu bo podjetnik odgovoril da mu je žal, ker ne more izhajati z j^ezdo, toda povišati mu je ne more, ker 1 škodoval samemu sebi. V dokaz mu navede podjetnik tudi več dozdevnih zrokov. da se delavec prepriča, da mu more povišati njegove mezde. Dogodi ,e Je izjemoma, da podjetnik izpolni de-•avcevo željo po povišanju mezde, če ne j^ore pogrešati delavca zaradi njegove čredne izurjenosti, ali če ni delavcev, ki p1 Ponujali svojo delovno moč naprodaj, t l- *Uc^.lv *eni sluča.iu te povišanje mezde I 0 Dičlo da ne odgovarja potrebam de-avca. Iz tega sledi, da posamezni delavec pnH^101"? z usPekoin zahtevati od svojega djetnika da mu poviša mezdo, če hoče avec. da se poviša njegova mezda, se , 0ra strokovno organizirati. To pomeni, del S-G Tnora združiti s svojimi tovariši, ki v if'? Y nieKovi stroki, ne le v tovarni, v pa- F5 dela ampak vsi delavci, ki delajo _ P1. 'ndustriji se morajo združiti ali or-mzttati v svojem strokovnem društvu, ® hočejo, da jim bodo podjetniki povišali mezdo. Tako je tudi z delovnim časom kot z nAe?.do-. Posamezen delavec lahko gre k djetniku in mu pove. da želi delati ®vno le osem ur, ker ga deseturno delo po7e-č utrudi- Podjetnik ga bo mogoče usiusa'1, ko mu bo pripovedoval o svoji n^ienostj pri deseturnem delu. ko bo pa tak 03 mu P^jetnik Povedal, da si naj e muhe izbije iz glave ker radi nje- v neprestanih mezdnih bosih s podjetniki.) gove utrujenosti pri deseturnem delu vendar ne bo ustavil obrata v svojem podjetju po osemurnem delu. Nekai drugega je če vsi delavci, ki delaio v industriji, zahtevajo, da se deseturni delavnik odpravi in nadomesti z osemurnim delavnikom. Podjetniki bodo poslušali njih zahteve in če se bodo prepričali) da je organizacija krepka, da se lahko bojuje za dosego svojega cilja, bodo odnehali, preden pride do stavke in bodo priznali zahteve. Posamezni delavec lahko zahteva, da se podaljša šolska obveznost za otroke, da se napravi sanitarne in varnostne naprave v tovarnah in rudnikih, toda njegov glas bo ostal glas vpijočega v puščavi. če Pa strokovno organizirani delavci zahtevajo te naprave in pošljejo še posebej odbor, da predloži te zahteve poslancem v parlamentu, tedai to ni več glas vpijočega v puščavi, ampak je glas tisočev organiziranih delavcev, ki zahtevajo, da se te naprave izvršc. Poslanci, radi ali neradi, jih bodo poslušali, ozirali se bodo na njih glas ker se bodo bali. da delavci z njimi obračunijo pri volitvah. Vse pridobitve, ki jih je dozdai dobilo delavstvo, se ima delavstvo zahvaliti le svoji organizaciji. Noben človeški dobrotnik ni prinesel teh pridobitev delavstvu, ravnotako pa tudi te pridobitve ne izvirajo iz usmiljenja ki ga imajo podjetniki in poslanci do delavcev. Če danes ne delajo več 12letni otroci v tovarnah in hodijo v šolo, da se v mladih letih nauče; kar jim bo koristilo, ko odrasteio. so to pridobitev izvojevale delavske strokovne organizacije. Ako ima- mo danes tovarniške nadzornike, ki pregledajo tovarne in druga industrijska .pod* jetja. če se podjetniki ravnajo po posta-: vah, ki so bile sprejete v interesu delavskega zdravja, je to delo delavske orga* nizacije. Delavske organizacije so tisto sredstvo ki služi delavstvu, da se lahko bojuje za zboljšanje svojega položaja. Kje je meja tega zboljšanja, pa nihče ne ve. kajti če so delavci danes prodrli z eno zahtevo, imajo organizacijo, to ie sredstvo, da postavijo drugo zahtevo in se zanjo bojujejo, dokler ie ne dosežejo. Meje ni torej nikjer. Delavstvo se lahko bojuje s pomočjo svojih organizacij, dokler ne izvojuje ta-« 'kih razmer, da bo delavec res živel v ta* kih razmerah, ki zaslužijo ime. da so člo-. veške. Delavec je v prispevkih, ki jih plačnic v svojo organizacijo, naložil najbolje svoi denar, ki nosi tudi največje uspehe njemu in njegovi družni v korist. Vsak: delavec ki še ne pripada delavski organizaciji. se mora potruditi, da postane njen član, da tako pomaga k zboljšanju delavskih razmer in splošnega ljudskega blagostanja. Shod- v ljubljanskem Mestnem domu« V četrtek 5. t. m. se je vršil v ljubljanskem Mestnem domu shod. ki ga je sklicala naša stranka. Na dnevnem redu je bil: 1. Položaj v državi (vojna). 2. Položaj v občini (občinske volitve v Ljubljani). Shodu, kateremu je prisostvovalo okoli 200 ljudi, je predsedoval s. Pastorek. Kot prvi govornik ja nastopil s. Bernot. ^aksim gorkij: Odgovori. (Konec.) Dopise pišete, učeni ste, mogoče da stevčitaJi tudi knjige, v katerih se opisuje ^užikovo življenje. Kaj morete zahtevati njega, ko niste nikakor znali zboljšati niegovega življenja, dobrovedoč; kako 21VJ? A seda j vam je izpremenil življenje slabeš in vas prisilil da pišete z roko, tresočo se od strahu, dopise polne obupa, človeku, ki ne more — to bi morali vendar vedeti — razpršiti vašega strahu, vase boli — kako neki! Odplačilo ie naravno. v deželi živimo, kjer so doslei ubijali jiudi za kazen z udarci palic, v deželi, Ic|er so ljudem lomili rebra, kjer so za sa-[nr> zabavo tolkli ljudi v obraz, kjer so de-ali ljudem neizmerno silo. kjer so bili načini mučenja že odurni, blazno, sramot-np raznovrstni. Ljudstvo, vzgajano v šoli, ie le preveč podobna peklenskim mu-kam. kakor so jih slikali ljudem, ljustvo vzgaiano s pestmi, z metlami in nagajkar mi. ne more biti občutnega srca. Človek, ki so ga izprebijali na komisarijatu. zna to storiti tudi drugim. V deželi, v kateri tako dolgo ni bilo pravnega stanja, je ljudstvu težko naenkrat razumeti moč pravice. Nemogoče je od njega zahtevati pravičnosti, katere ni nikdar poznal. Vse je samo ob sebi razumljivo tam. kjer ste vi, milostiva gospa, in družba dovoljevali vsa ta strašna nasilstva nad ljudmi. Danes čutijo ljudje močneje, in če ste danes pogledali na svojo hišino. je to kakor če ie da! vaš oče .pred petdesetimi leti lakaju klofuto. Ljudje rastejo — in v njih raste čut lastnega dostojanstva pa vendar ravnate z njimi vedno kakor s sužnji >n še vedno vidite v njih živali. Milostiva gospa! Ne zahtevajte od ljudi, česar jim niste dali. Do sočutja nimate pravice, ker vam ie neznano. Ljudstvo je bilo mučeno, in še danes ga mučijo vsi. ki so imeli košček moči nad njim ali je še imajo. Danes, ko je vaša brezdušna vlada uvedla deželo v nered, so občutili vse njene temne sile. da je le senca tista sila. ki .jih je tlačila stoletja, in sedaj so se dvignile te sile in se mašču-jeio za vse,kar so morale pretrpeti v dolgi noči. ko ni bilo pravice. Toda v deželi je tudi druga, svetla sila. ki jo ožarja velika misel, ki jo obdaja krasen sen o carstvu pravice, svobode in lepote... Toda drugače, milostiva gospa, ne morem z besedami naslikati slepo rojenim lepote in mogočnosti morja ... Ljudje, ki govore in pišejo o ljubezni do bližnjega, so mi bili vedno skrajno zo-prni kot lažnjivci in hinavci — predobra poznam življenje, da bi jim verjel. Da. da. gospodje! Treba bi bilo da bi imeli pogum za pravičnost. Saj je to vse tako jasno, tako razumljivo. Kadar govorite o ljubezni 'hočete le s sladkimi besedami opojili svoje bližnje, škripajoče z zobmi od lakote in besa Do* mišljate si. da bi. če bi se vam morda po* srečilo omehčati srca tistih, ki jih zatirate. nemara oslabili tudi njih pravično maščevanje. 1 pretvarjate se. kadar imenu-, jete^brate ljudi, ki ste jih zatirali. Lažete se, če oznanjate ljubezen tistim, v katerih srca ste sami posejali zavist, gnev in srd* x V svofem enotirnem govoru fe natančno orisal položaj v državi, M je neznosen zaradi reakcije ki vlada. Naglaševal je, da je edina rešitev delavnega ljudstva v socialističnih organizacijah, v katerih pa morajo člani izvrševati svoje dolžnosti. Ko so padli iz množice medklici o voditeljih, ki so že često zapeljali delavstvo, je govornik povdariil. da delavstvo ne sme poznati bogov v stranki in da je bilo samo krivo, če je bilo zapeljano, ker-se ni bri-pio za delo v organizacijah, ker ni izvrševalo kontrole in je pričakovalo rešitev od svojih voditeljev. Govornik je prešel nato na vojne, ki niso vojne delavnega ljudstva pač pa vojne kapitalistov s kapitalisti. Vojne nevarnosti bodo toliko časa ogroževale narode, dokler se ne bodo spametovali ter s svojimi socialističnimi organizacijami Prevzeli v roke državna krmila. Zato pa morajo vztrajno^ delati ter se pridno po-sluz o vati najboljšega svojega orožja ki so ravno volitve. Vendar pa je treba pomisliti. da nam ne gre za število in tudi ne za stranko, pač pa za kvaliteto in za socializem, katerega sredstvo so ravno nase organizacije s politično na čelu. S. Bernot je nato prišel na podrobnosti o ljubljanskih volitvah. Razložil je predvoUtve, ki bi jih naj izvršile politične stranke, ki Pa se jih vse branijo. Povedal ie. da stranka ne more biti za bivšo koalicijo, ker si ne pusti vezati rok, kakor so si jih bivši socialisti z dr. Peričem na čelu, ki je v Ljubljani tako sijajno delal za ministerializem v občinah. (Glej uvodnik v našem listu št. 217. z dne 27. septembra.) V teh predvolitvah bi se natančno določilo število mandatov posameznih strank, nakar bi sestavili skupno listo, ki bi jo nosili kandidati posameznih strank, kakor bi pač prišli na vrsto po izvršeni delitvi dodeljenih glasov. Te pred volitve bi imele to prednost, da se ne bo treba vezati posameznim strankam, kar bi bilo sicer nujno potrebno če hoče-10 opozicionalne stranke prodreti proti izjemnemu volilnemu zakonu, ki je nalašč skovan za demokrate. Zbrani zborovalci so z navdušenjem sledili govornikovim izvajanjem. Za s. Bernotom je nato govoril s. Svetek, ki je utemeljeval nekatere predgovornikove točke ter pozval zbrane sodruge k stvarni debati. Oglasil pa se je le en delavec, čeprav je s. Bernot še prav posebno pozival sodruge komuniste, naj izrazijo proti izvajanjem svoje morebitne pomisleke, to pa zlasti zaradi tega. ker Imajo baje že sklenjen dogovor s klerikalci. Oglasil pa se ni nikdo. čeprav ie bil navzoč izmed komunistov Fabjančič in od Unije g. Zupanc. Kaj se hoče. bali so se blamirati se! Ob y29. zvečer ie končno s. Pastorek za-kliučil shod. ki je trajal od 6. popoldne dalje. Ta shod je pokazal, da so socialistični shodi v Ljubljani krvavo potrebni, zlasti pa zaradi tega. ker je nezavedno ljudstvo pričelo sanjariti o — nekakšnem nadstrankarskem delu, ali še boljše o pomoči iz nebes. Treba pa mu bo dopovedati, da se bo samo rešilo s svojim vztrajnim, nesebičnim delom. V petkovi št. »Jutra« je g. Zupanc priobčil poročilo o našem shodu v zasmehi ji vem tonu, na shodu samem pa se ni upal odpreti ust. ubogi demokrat-ski suženj! _________________ PciilUfu® vesti. + »Jutrovci« se pripravljajo na ljubljanske občinske volitve s tem, da se sladkajo volilcem na vse mogoče načine. Državnim nameščencem obetajo deveta nebesa.^ minister Žerjav objavlja v svojem »leibžurnalu« svoie ukrepe protidragijij-ske akcije, na tihem pa se vsi skupaj, prav prefrigano smejejo. Ja. ja. obleka, obutev in mast bo cenejša cenejša pa bodo tudi živila za uradništvo. če bo volilo demokrate. Pričakujemo, da bo zavedno delavno ljudstvo pri bližajočih se volitvah pokazalo, da ne gre demokratom na limanice! + Vojno ministrstvo se je odločilo vpoklicati novembra meseca t. 1. letnik 1902. »Živijo militraizem!« si mislijo gospodje v Belgradu, zakaj prav dobro žive na račun ljudske nezavednosti. + »Tribuna^ je naslovila na vojnega ministra sledeča vprašanja: 1. Zakaj je odpotovala na Dunaj gospodična Zorka A. Vasiljevičeva in g. Dimitrije Mijalkovič, ravnatelj zavarovalne družbe »Srbija«? Ali mar ne zato. da prejmeta provizijo v znesku 6 mil:jonov kron za prodajo muni-cije naši državi? 2. Kateri Srb je to. ki preti s tožbami in velikimi aferami, če ne bodo tudi njemu izplačali provizije, ki jo je prejel tudi g. Fijuček. beograjski agent? 3. Ni li morda prejel general g. Vašič neko preteče pismo od omenjenega Srba in ni li vsled tega pisma ponudil tovarnar municije na Dunaju g. Mandl nezadovoljnežem odškodnino v znesku 2. milijonov kron? — »Tribuna« je naslovila na vojnega ministra že večkrat senzacio- Pač ste odkritosrčni, če pridigate svojim bližnjim; Ljubite nas! Toda za te besede skrivate druge, bolj resnične: Prenašajte potrpežljivo, ne budite se, ne godrnjajte zaradi težkega jarma dela. ponižanja in revščine, ki s^mo vam ga" naprtili. Toda vsi se drzno, lažete, kadar ■pravite, svojina sužnjem: Tudi mi vas ljubimo. „ Sužnjev ni mogoče ljubiti. Le sovra-“8 i[h je mogoče, ali pa se jih bati. In iz strahu pred njimi učite sedaj svoje sužnje ljubezni. Evangelij? Njegove strani so že davno otipane z umazanimi rokami silnikov, toda po njem segate kakor po orožju, da bi se rešili povodnji pravičnosti, ki je sprejela tako okrutne načine. y vaših srcih sploh ni ljubezni. V sebi imate tri stooke pošasti, ki pazno gledaio na vas zaspani mir. na ravnovesje vaše duše. da se ne bi v njej dvignila resnica življenja m stvarjajoči nagon; v vaših srcih prebivajo trije Cerberi: pohlepnost, prostota. laž., Tudi spoštovanja do4 ljudi ne poznate — kako pa hočete spoštovati druge, ko ne spoštujete sami sebe? Ne opravičujem okrutnosti, iz katere ste sami napravili zakon življenja, le pravim. da ni v deželi, v kateri ste dali prosto pot samovolji in nasilstvu da ni v tej nesrečni deželi med vami ne enega pravičnega, ne enega, ki bi zaslužil sočutje... * (Priobčujemo navedeno črtico slavnega ruskega pisatelja Maksima Gorkija, iz katere lahko razvidimo. kako težavno ie prosvetno delo v sovjetski Rusiji. Ljudstvo je vkljub brezštevilnim šolam še vedno zelo nevedno. Upati pa ie, da bodo zaznamovale šole vseh vrst z vsakim letom večje uspehe. Ruska revolucija je bila na vsak način zelo riskirana. saj se ruskemu mužiku še danes niti ne sanja o socializmu. Zato je tudi jasno, zakaj so morali pričeti ruski boljševikl s kompromisi. ki jih bodo še leta in leta obremenjevali. —" Opomba ured.). nalna vprašanja* te Jraferlh IahSo otrok spozna, da ie korupcija pri nas mejna, to pa v vseh ozirih. . + Begrajski demokrati so se izreK za vidovdansko ustavo, ki se nikalko sme revidirati, ker je njen ustvarite ona demokratska stranka. Ta svoi uk opravičujejo z obstoječimi razmeram, da so neznosne. Tega pa gospodje ne po-mislijo, da so iih oni sami ustvarili. + O generalu Wranglu smo že veliko pisali. In morda ne bo ^yec. ce . vič pribijemo sledeče: General; . p je zopet ovrgel izjave dr. Ninčica m ' šiča. ki sta trobila v svet, da je g. y gel na naših tleh strogo nevtrailenter uživa samo naše gostoljublje. _ uenes Wrangel je namreč na svojem inspeK skem potovanju po Dalmaciji smatral,, potrebno, izjaviti da zunanja po11 sovjetske vlade ni po volji ruskega roda. ki se ne more svobodno izražati, tu nimamo prav nič proti njegovi izja• Toda izjavil je še: Moje čete so sicer . poslene v različnih privatnih in drža službah, toda vedno pripravljene. , bodo posegle v boj za končno osvoi0 tev od boljše'/iškega nasilja.« In ne se voril o pomoči boljševikov Kemal pa Bolgariji. Njegova izvajanja so Pot>0' na jasna. Nastopil je v tej pozi, s „jaV, vsa naša javnost, kdo je on. ruski ^ no komandajušči« v državi SHb. k .> šuje Evropo in Ruse v Rusiji? KaJ ^ grajska vlada ga protežira na vse ® načine in troi na svojem ozemlju ann e ki je vsak hip pripravljena na boj. ja- cilje zasleduje s tem tista b®^raJ gristi da, ki se niti najmanj ne-briga za egteto jugoslovanskega naroda? ^a aristične sto milijonov smo že izdali za c^anjkojc pritepence, medtem ko nam ,p^eSkofl“ ■azila -t- ueigrajsKa viaaa »c , e pred proti sklicanju narodne skupse ^ztl. 10. novembrom, ker ne zahteva nanji politični položaj«. Koliko ca _ še trpeli paše vanje belgraiske vi «ailo vinskega. Njegova aretacijav zpw spi-senzacije ker ie kradel tajne se ter iih oddajal madžarskemu štvu v Pragi. , Q da J® + Iz Prage poročajo naknaa dn|KU dr Švehla vrnil svoj mandat ot^ , republike dr. Masaryku, ker m *“ staviti nove vlade. denarja za šole. bolnišnice itd. v izra*-~ + Belgrajska vlada se J« pred čnost. Kongres nemške neodvisne socialistične stranke v Geri je sprejel skoro ^sno sklep zedinjenja s socialistično tranko. Proti je glasoval le stari Lede-oour in še osem delegatov. Ti so se or-v?IZlra^‘ ter sklenili izdajati tednik ^vlassenkampf«. v katerem bodo nadaljevati taktiko bivše neodvisne socialistične tranke. Nova grupa je seveda obsojena, a bo ostala brezizrazna sekta. I. Sovjetske oblasti v Moskvi so nate za več milijonov sovjetskih rubljev v ■oasovitem vrtu Eremitaži lokal, ki so ga Bremenile v igralnico, slično oni v Monte ko eDrav še vedno v veljavi za-j. n' ^o katerem so strogo prepovedane e isrre. hazardirajo v tem lokalu 7. .?°^ za miliarde! Toda to še ni vse. na igralnice je postavljena poseb- 0 Seta rdečih gardistov, ki je do zob ob-SQ^na! Ljudski komisar in predsednik s Jetov Kamenjev izjavlja, da je mogoče žev °+-Z dohodki omenjene igralnice vzdr-da Droračun mesta v ravnotežju! To-čai fm1osteovska igralnica ni osamljen slu-ške poročila petrogradskega boljševi-jjj ga. dska je razvidno, da odpada od leta0™1 dohodkov ma*a meseca lanskega hiSi, • Ind>ard sovjetskih rubljev na do-ia^Te *^rateic! Ta številka govori dovolj °o boljše viški morali! ci- , IV. kongres komunistične intema- De^ftn- SC b° VTŠil V vemb Moskvi ob priliki ICe holjševiške revolucije 5. no-Cion5P* dnevnem redu je: 1. Intema-2 nr •!>omen oktoberske revolucije. Kom'ePzlva.kapitala, v zadnjem času. 3. jfr- Unjstična informativna služba. Kon-?ovo n Drisostvoval sam Lenin, ki bo cije ° Perspektivah svetovne revolu- dnevne vesti. ]e neurie v petek zvečer stopila 0£rromno škodo. Bistrica ie izje^ ^ yzela s seboj več mostov, podrla ve§,. Zasula ceste ter zahtevala dve člo-Prn, ztev’- Prostori ob vodi imajo obliko va razvalin. •las« ®adžarskl meji so prijele naše ob-Več tihotapcev, ki so tihotapili neži-hiiliJl? *arte za igranje. Globa znaša 24 H0vTnov kron. Ignjata Polaka in Antona Pa so poleg tega še aretirali, ska „ Srbifi se ie zopet dogodila železnici n^e^r®ča. Trčila sta skupaj tovorni vlak Stoji« L vlak na kolodvoru Obradovac-ni ^teveških žrtev ta nesreča baje zahtevala. Dre-jtelPtea uredništva. Z Jesenic smo Čili daljše poročilo, ki ga bomo priobčila V Drvi Prihodnji številki Na to ooro-° opozarjamo sodruge. Uubllana. Poln ^ •'Unionu« se je vršilo v petek do-Kine veliko manifestaciisko zborovanje našem prometu. Zborovalci so sprejeli s°lucijo. ki obsega 16 točk. Prva operna noviteta nove sezone bo torek, dne 17. oktobra. Izvaja se zna-emta Smetanova opera »Tajnost« (Ta-icmstvi). » Prvi nastop g. Betetta kot člana Na-odnega gledališča v Ljubljani so bo vršil nedeljo, dne 8. ti m. v vlogi Kecala v sk r°dani nevesti«. Kot ljubljenj sloven-BktSa °hčinstva je pel to vlo>*r gospod jim že Dred led v Ljubljani z največ-, m uspehom in pozneje z enakim uspele °a teyši dunajski dvorni operi. Osta-tMavne vloge izvajajo ga. Lewandovska |nnko). ga. Matačičeva (Esmeraldo), ^^hnenc (Janka) to g. Mohorič (Vaška). Dalje sodelujejo ga. Sffffgojeva, ga. SmO-lenska, g. Cvejič. g. Debevec in g. Bratuž. Opero dirigira kapelnik g. Balatka, režijo vodi g. Bučar. V jahalnici na Bleiweisovi cesti je nastanjen cirkus »Drina«, katerega člani nastopajo vsak večer ob pol 9. z čudovitimi atrakcijami nakar se vrši mednarodna borba. Zastopanih je 10 narodnosti, Celje. Čudne ovire. »Svoboda« je dobila dovoljenje od šolskega sveta, da uporablja telovadnico na meščanski šoli. Če imajo »Sokoli« to pravico, jo ima tudi »Svoboda«, če smo pravični, kakor trdi »Jutro« o županu. »Svoboda« je pričela s telovadbo. Že prve dni je imela več telovadcev, kot »Sokol« in »Orel« skupaj. Kar naenkrat pa je g. Serajnik, ravnatelj meščanske šole vstop v telovadnico — prepovedal z motivacijo, da mora imeti sklep šolskega sveta. G. Serajnik pa je bil pri dotični seji šolskega sveta — zraven! Ne vemo, ali je to nagajivost, ali prašen birokratizem, ali celo zloba. Oprostite g. ravnatelj Serajnik, ali tako je! Od vas smo pričakovali več — . Potem pa pravijo, da s. Leskošek hujska zoper učitelje! Če bo tako šlo. bo še bolj. posebno pa proti pijancem. Pogovor dveh celjskih meščanov. Franc: Ali je res. da se bližajo volitve? Štefan: Najbrž mora že biti. ker celjski mestni očetje demokrati lovijo kaline. Franc: Kako pa? Štefan: Ja vidiš, ti se moraš pridušiti. dasi demokrat in potem dobiš koncesijo za'zastrupljevanje naroda. Franc: Kaj pa je koncesija za zastrupljevanje naroda? Štefan: Tega pa ne smem glasno reči, ker bi se mi znalo tako zgoditi kakor strokovnemu tajniku Leskošku, kateri je bil kaznovan, ker je razžalil gostilničarja z navedeno oznako. Franc: V kakšni zvezi pa je potem zadeva kalinov z celjskimi demokrati? Štefan: V tej, da dodelijo kolikor mogoče veliko gostilničarskih koncesij svojim pristašem. Franc: Zakai pa ravno svojim pristašem? Štefan: Ker bo najbrž zopet golaš glasove plačeval. Franc: Ali dodeljuje mestna občina gostilničarske koncesije? Štefan: Dozdai še ne. ker če bi mestna občina dodeljevala koncesije, bi bili vsi demokrati v Celju gostilničarji, gospe pa natakarice. Franc: Meni se vendar čudno zdi, ker imajo demokrati samo 12 mandatov, JSS 10, NSS 6, SLS 4, kako bi potem mogli demokrati odločevati? Štefan: Ker 12 in 6 = 18: sedaj toraj veš. pri čem si! Naribor. »Tabor« fe moral še eno povedati na naslov našega dopisnika. Previdno se je izognil dokazu, da ne sedijo pri nas, temveč v njegovem uredništvu ljudje s provokaterskimi manirami, ki demantirajo svoje stanovske tovariše pred oblastmi, pa je navrgel našemu sodrugu še eno psovko k vsem prejšnjim. Imenoval ga je kopitarja. Čemu? Zato, ker je čisto nakratko obsodil zadnjo mariborsko slikarsko razstavo, da je bila v splošnem zanič, ne da bi Taborovcem še s podrobnostim! dokazal, da je temu res tako. Pustimo na stran konštataoijo, da morajo biti pri »Taboru« prokleto strokovnjaško naobraženi žurnalisti, ki še tega ne vedo, da se kranistično prirejena notica nikoli ne more spuščati v podrobnosti. In konštatirajmo nekaj diugega: po »Taborovem« nazoru se ne sme Imenovati samo tisti kopitar, ki ne pove na-široko, zakaj je kakšna reč slaba, temveč tudi dotični Id ne pove, zakaj je ka- 'Tfo; reč cfoEra. »TaFofov?« krffffl' nam še do danes niso razodeti, zakaj je bila umetniška razstava dobra, torej spadajo nedvomno v zoološko vrsto kopitarjev. Drži! Je pa razloček med kopitarji in kopitarji: »Naprejevi« imajo kopita za to, da prisolijo žnjimi »Taborovim« od časa do časa kakšno po glavi, »Taborovi«, pa jih imajo za to, da jo ložje pobrišejo pred »Naprejevimi«. V zadnji notici so namreč povedali, da se umaknejo vsakemu nadaljevanju tep olemike. Dober tek!. V zadnji »Volksstimmi« se je oglasila neka »organizacija SP J« iz Studencev z dolgo izjavo proti sedanjemu režimu »g. Bernota« v stranki in »gešeftsocializ-mu«, ki ga oznanja »Naprej«. Če se ne motimo, je bila ta »organizacija« poleg mariborske najbolj hitra v izvrševanju socialističnih dolžnosti do stranke, zato S gre vsekakor prva beseda okrog »ge-šeftsocializma«... Pri nogometni tekmi, ki se je vršila zadnjo nedeljo med močnim prvakom »Mariborom« in našo »Svobodo«, je zmagal »Maribor«, ampak tako, da moramo biti veseli. Rezultat 4 :1. Kako dobro se je »Svoboda« držala, je razvidno iz tega, da je »Manbor« svoje gole vse zabil v prvem polčasu, dočim je v drugem polčasu »Svoboda« enega napravila« »Maribor« pa nobenega. Če bi »Svoboda« stala tudi v prvem polčasu kakor v drugem, tedaj ne vemo, kako bi bilo z »Mariborovim« prvenstvom. Prihodnjič bodo naši fantje to izkušnjo gotovo izrabili. Res moramo obžalovati, da ni mo-, g oče (?) spraviti skupaj tistih par tisoč kron. ki so potrebne za reden training na’ lastnem prostoru. Pričakovati je, dai ostane »Svobodi« po današnji tekmi med! »Mariborom« in »Makom« drugo mesto mariborske nogometne tabele. Diskusijski večer tukajšnje »Svobode« bo v sredo 11. t m. ob pol 20. v ma-! li kazinski dvorani Predavanje o zgodovini starega veka. — Vrednost denarja. 1 dolar velja 63 Din. 1 lira 2.68 Din. 1 francoski frank 4.76 Din. 1 češka krona 2.07 Din. 100 nemških mark 2.69 Din, 100 avstrijskih kron 8 par. V Curihu velja 100 naših kron 2 švicarska franka. Repertoir Narod, gledališča v Ljubljani Drama: Nedelja, 8. okt R. U. R. Izvejo. Ponedeljek, 9. okt. »Hlapci«. Red IX, Torek, 10. okt Zaprto. Opera: Nedelja, 8. okt. »Prodana nevesta«. Izven. Ponedeljek, 9. okt Zaprto. Torek, 10. okt »Triptychon«. Red E. Popisi. Hrastnik. Prebral sem 37. številko »Delavskih Novic« v nadl da najdem morda kaj stvarnega. Zmotil sem se Sai ni nič čudnega, da je tako; pri ujm vendar zbrani ljudje vseh barv in od v strani. Med njimi je tudi g. Karavn^Jk IT te bil v Nemčiji krSčansB SS se pa postavlja pri nas, da je bil med vr»t-no četovodja. češ. nekaj že znam*, upanja sem tudi vreden -p^*“ £ stal predsednik Ko mu na plačilni daa( niso nabasali polne bisage, je postal pre*! cej drugačen, kakor je bil prej. Navadil ^ klerikalec v Nemčiji pečenke in črnega vina. Klical je naj za ubijejo.l česar seveda nihče ni hotel storiti. Poma-t ga sl s tem. da pisari neumnosti v Žiefo'* novKevt) trobilo. Id rado objavila take zmedenosti. Pišejo pač vsi in vsake sorte Ijudje^ tako, kakor so nekdaj zidali babilonski stolp. Radi tega se mi ne bi razburjali, svetujemo Da. da si prihodnjič bolje ogledajo ljudi in.ne psujejo nedolžnih! Saj menda že vedo, da laž ne are dalje kot iz ust v nedrije. Tudi ziate marke ,ki jih hranil g. Kandžar, da jo v slabih časih mahne preko meje, ne bodo pomagale. Kar se tiče mojega dela med stavko? nisem delal nikomur preglavic, čeprav je škoda, da je bila stavka taka... Tudi nisem nikogar med stavko vabil na delo, Pjič na sem delal na to, da si med stavko iščejo zaslužka drugod. Obrekovalec se niti noče spominjati da sem pomiril maso v Trbovljah, kjer mu je že slaba predla. Naj se raje skrije pred ljudstvom, zakaj, ve sam in ljudstvo tudi že spoznava. Sicer oa vedo itak vsi trezni, da spadate na Studenec, dokler se ne cabolišate. Čudi se vam nihče ne, ker je glavni vaš svetovalec ženska. Kjer je ženska gospodar in volk mesar so zmirai klobase, zato dišite že od daleč! — Anton W e r d e n , rudar v Hrastniku. Dopjs z Jesenic v predzadnji številki »Delavskih Novic« je pojasnil, kako je nekaj delavcev. Ki se sami nazTvlJajo [ »napredne, ekstremne, strokovno, raz- ! redno zavedne delavce«, še daleč od pravega socializma in od razredno zavednega stališča! Pa jim ne zamerim, ker več verjamejo gospodom Stefanovičem kot pa samemu sebi. Vem, da so delavci že večinoma vsi trdno prepričani, da bodo dosegli uspehe, le s pravim pozitivnim delom v organizaciji, ne pa z raznimi strankarskimi blatenji po časopisih! Torej s škandali na dan in jih takoj odstraniti, pa bo rešen proletariat! Zakaj niste takoj javno vprašali gospode? Ing. pri obnovi vodne napeljave za gonilno silo tovarne na Savi, ali" res ni v Sloveniji dosti pomožnih delavcev za navadna dela, da je tukajšnja tvrdka morala dobiti delavce tujezemce Wranglovce? Gotovo ste se bali zamere ter škandala bivšega avstro - ogrskega častnika g. ^tegarja, ki je sprejemal v delo tujezem-ce’ domače delavce je pa šikaniral in jih odpuščal od dela! Tega niste poročali v časopis, ker upate da se bo gospod Stegar sam spreobrnil, kot se je bivši avstrijski dobro znani učenik zatiranja revolucionarne misli, g. Stefanovič, in da bo pristopil v neodvisno organizacijo, pa prevzel mesto kakega tajnika, ker menda Je seefaj »brezposeln«. O SkanHaln, n ■ dogaja pri tej tvrdki pa ne P , j Ali ni škandal, da delajo delavci pr Jej trvdki danes, ko je zakonito P Sumi delavnik po 16 ur na d311- • , bi vedeti, ali ima tvrdka tozade voljenje od politične oblasti, katero P pisuje zakon za daljši delavni cas. okrožna strokovna komisija. obrtno nadzorništvo? — Vse> spi- . in podobnih škandalov je nešteto, bo še vedno več, ako boste sami blatom obmetavali in kapitalizem potom vaše nevtralnosti. Ako se z te enega škandala, zavedajte se tu gih škandalov v tovarni, in zunaj _ ■ ne, pa začnite enkrat res P°?.^1V™L_ raZ-ne pa na vseh koncih in krajih sam v0 dirati, ako vam je sploh kaj za P skupno delo v organizaciji. Le na čin bomo spoznali vse škandalle, dnevno dogajajo in jih bomo P s; tudi skupno odstranili. Delavstvu, ‘0lll želi izboljšanja svojega P°*ozaja razredne zavednosti vse to v ra nje. — Socialist. -—- Odgovorni urednik: Anton Podbev3«k* ,pokr.odb.SSJ)- Izdaj; 11 piintmiEioii If8 rokavic pri tvrdki rmmrn TV a D KA EDI lil mi i Gcsposka M5šsa 1!. FRANZ Fl AID trgovina železalos ia zalogariSi^rs ^ M A S 0 i3 O H Gosposka gricar & MEJAČ ZALOGA OBtEK Z54 CšOSPODrT: Effl S OTROKE SE NAHAJA | VSE1LENBURG@VSU1.IC2 3, VDaAL ULICE. ™eti ,res s Pristnim blagom prepleskano hišo, po- j ■ stvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko j TONI MALGAJ »im i MM ikdHt ii ft ijil« ■ KoSodvorska «3!«a šft. 6 - sr V Paradižu sta bila brez obleke ADAM in EVA f tlP sedaj tega. ni treba, ker se dobe vsak°v obleke za gospode, dajne otroke v trgovini O, Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Iščem mesta kot v kakem večjem podjetju. Sem popolnoma vešč v manufakturni, špecerijski tn železninski stroki. Znam pridobivati odjemalce. Sedaj sem nameščen v večji trgovini mešane stroke kot poslovodja. Naslov pod .uljuden in zanesljiv* poštno ležeče Litija. rokavice« nogavice, najceneje gara: fi. SŽHKOV1C »asi. K- SOSS, Lju&lisna, Mesžffjj 19. m L-—-j G u ra h i 8 acaaflK3P3W r iax,g3aBft»w»- I H Prvovrstni. Brez k©raltyr®n«®* Tovarna za Slov« Bistri«^