Januš Golec: Dvc Ifki. Pretežna večina Haloz je viničarska. Posestniki teh goric bivajo izven teh krajev. Obdelovanje vinogradov je v rokah viničarjev. Saj si niti predstavljati ne moremo daleč znanega vinorodnega vrha v Halozah, ki bi ne bil posejan z viničarijami, v katerih bivajo s svojimi družinami obdelovalci goric. Pravi viničar živi z gospodarjevo gorico od zgodnje spomladi do trdne jeseni življenje negotovosti, upa, trepeta, veselja ali potrtosti radi neuspeha. I. Praznični dnevi so za družino vlničarja trgatev. Prihod gospodarjev je naznanjen že vnaprej. Sode je treba zapariti, posodo pomiti, prešo spraviti v red. Na jutro prihoda posestnika so viničarjevi snažno oblečeni in posebno še deca po možnoati v nedeljskih oblekcah. Gospodar v trgatev ne pride sam, z njim pride tuda dobra tetica na težko obloženem vozu. Viničar opravi z gospodarjem, ki je vesel, ako mu je že naprej prerokovano, da bo nabral letos mnogo več kot lani. Viničarka z otroci oblega tetičin voz, ki je za revno nerazvajeno družinico poln vsega lepega ter dobrega. Dsca zna že v naprej, kaj vse da so pripeljali seboj dobra in toliko zaželjena tetica. Kar sta za mestno otročjad sv. Miklavž in božiček, to je za haloške viničarske siromake začetek trgatve pri dobrem gospodarju. Tetica uganejo prav dobro, kaj rabi viničar najpotrebnejše v nagrado za njegovo skrbno ter vestno vinogradno delo. Pri obdarovanju pridejo na vrsto predvsem nestrpni malčki, od kojib prejme vsak po eno oblekco ali čeveljčke. Mati je dobila zimsko ruto, oče nove hlače. Poleg daril še ta blažena zavest: sedaj bo v vinogradu par dni največja nedelja. Viničarjev Lojzek, Tunčika in Rezika bodo dobili dnevno od tetice belega kruha ter mesa! Tako gre v praznicnem razpoloženju celo trgatev. In ob koncu še pocukajo tetica gospodarja in mu pošepnejo: »Nekaj mu še moraš dati (viničarju) pri živini ali v denarju, ker smo tako dobro nabrali. Bomo še drugo leto več, ako Bog da.« Ako vprašaš ravnokar opisanega vinicarja, kako dolgo je že pri tem gospodarju, ti bo odgovoril: »Jaz pcm že četrti ali tretji rod, Kaj bi si prebiral, saj dobim, kar m/ gre.« II. Imel som priliko, ogledati si praV od blizu v Halozah drugo sliko raz- nerje z gospodarjem in viničarjem. BahaČasto ponosni posestnik se je »ripeljal v bogato založeni kripi na irsratev. Viničarjevi so ga pričakali f trepetu. Znali so že v naprej, da ae bo klet dobro pripravljena, kokoši preslabo poveznjene pod kurnik, in kričavo glasnih. ter raztrganih otrok je preveč. In res! Viriičarjeva družina se ored prihodom gospodarja ni upala niti nedeljsko obleči, ker sicer bi jo doletela obdolžitev, da se jim godi oolje nego posestniku in so si boljšo ¦>bleko itak nakratlli iz vinograda. Strogi gospodar se je pripeljal sam orez radodarne tetice. Otročjad se je poskrila, ko je priropotal »bagerl« pred viničarijo. Najpoprej sta bila ošteta viničar m njegova žena, ker bodo sosedje z manjšimi vinogradi nabrali več nego on. Slaba trgatev — ničvreden viničar! Drugo leto si bo moral poistati drugega, ker ta je lenuharski lepoštenjak, žena redi preveč kur, deca oklati ter poje sadje, predno se je zavezalo v sad. Ko se je gospodar izkričal ter ohladil prvo jezo nad viničarjevimi, si je razložil sam bogato obloženi voz in si znosil dobrote tega sveta v za-se oripravljeno sobico. Med jedjo so gledali izstradani o*,roci, kako je slabo oglodane kosti metal psu, katerega si je pripeljal s •seboj, da bi še kosti ne prišle kako v prid viničarju. Pri sklepu trgatve in ob slovesu odpoved viničarju. Bo že dobil drugega, ki bo bolj gledal na gorice in z manjšo družino. Kar si ne prilasti samovoljno zanikerni viničar, to odnese gospodarju in mu izkoplje celo ploboko izpod zemlje mnogobrojna in vedno gladna otročjad! Ko sem vprašal tega viničarja, kako dolgo že sluzi temu gospodarju, mi je otigovoril, da eno leto. Pred njim jih je bilo že bogzna koliko. Vsak je odšel od tega posestnika kot tat in šuntar otročje požrešnosti! Viničar mi je celo potožil, da je moral odpovedati »Slovenskega Gospodarja« na izrecno povelje gospodarja, ki je eden glavnih kolovodij Pucelj-Radičeve politike na Dravskem polju. To sta dve sliki razmerja med gospodarjem in viničarjem v Halozah. Hvala Bogu je prva veliko bolj gosta tiego druga, koje posnemovalci so brezsrčni bahači, ki so že davno skre gani s cerkvijo in poštenostjo dobrosrčnega Slovenca!