PROLETAREC JE DELAVSKI LIS T ZA
MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo«lav Federation, S. P. - - Člani!« Jugotilovuntike Socialistične Zveze
GlASILO PROSVETNE MATICE
IN J. S. Z.
ST. — NO. 1692. • - «—•— «<«. •« «. .....„..«,..., »» m.. «. «. •< c..,.„	un CHICACO. ILL.. 14. FEBR UARJA (Febru«ry 14), 1940. P-bli.k.d w..kl, .< 2joi S..	A...

• LETO—VOL. XXXV.
NEVARNI PREDLOGI DEVETIH VODITELJEV AFL
Ugibanja, ali se bliža mir, ali
razširjenje vojne
POSEBEN PREDSTAVNIK AMERIŠKE VLADE POSLAN V EVROPSKA GLAVNA MESTA. — JAČANJE ZAVEZNIŠKE ARMADE V MALI AZIJI. — KAJ ČAKA MALE DEŽELE?
KDAJ BO ZAGRMELO?
Voj na med Nemčijo, Franci- pride na njegovo mesto pa bo jo in Anglijo ne more ostati v nadaljeval s sedam jo agresivno sedanjem stanju, ker na ta na- politiko. Zato pravijo v Parizu
čin ne bo mogel nihče zmagati. Ampak planiti drug v drugega na zapadni fronti pa ne mika
in Londonu, da bi to ne bil no ben mir, kajti Evropa bi ostala dj zob oborožena in stara ne-
ne zaveznike, ne Nemčijo. Nji-! gotovost bi se vOekla dalje. An-
hova oborožena in trdnjavska moč je na obeh straneh razmeroma enako močna in žrtve, ako bi ena ali druga stran pričela z ofenzivo, bi bi!e ogromne, pozicije sovražnih si armad pa bi ostale najbrže po bitkah še nespremenjene. Nemčija lahko začne z bombardiranjem angleških in francoskih mest iz zraka. Ampak isto lahko store
glija zahteva v Nemčiji odgovorno vlado, ki bo sprejete pogodbe tudi držala, in zvezo evropskih dežel, ki bi bile med seboj trdnejše povezane, kakor pa so brle v skrahirani ligi narodov. Ako bo Anglija vztrajala pri temu programu, in jo bo Francija podpirala, je gotovo, da miru še ne bo, pač pa se bo vojna razširila. In tega se male
zavezniki nad nemškimi mesti, dežele, pa tudi Italija, ki si pri-
Uničili si jih bi drug drugemu, ne da bi to pomenilo zmago za eno ali drugo silo.
Želj« po miru
Iz Nemčije prihajajo večkrat glasovi in namigi, da je pripravljena skleniti mir, češ, porazili nas ne boste, torej čemu vztrajati v vojni? Poljske ni več in kakršna bo še, je nemška
zadevajo ostati nevtralne, najbolj boje. Ta ali oni odgovoren italijanski državnik pripravlja ljudstvo Italije na možnost, da se lahko vsak hip znajde v vojni.
Kaj namerava Roosevelt ?
Poleg driavjukov malih evropskih detel proglaša mirov na gesla tudi predsednik Roose-
HitUr j« v tvojem zadnjem govoru ob 7. obletnici nacisma ujavU, d« it Angleži i« Francoai holejo vojno, jo bodo deleini v polni meri. V London« to rou odgovorili, da »o pripravljeni nn Nemčijo tolikšni udarci, da ko bo sačutila onega, no bo vedela, od kater« strani jo dr«(i sadene. Na gornji •liki •ta angleška topničarja na franc««ki fronti, a maskami proti plinu, vsak čas pripravljena "udariti" in s tem pričeti s pravo vojn«, ki uradno traja s« šesti mosec.
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IX PO SVETI)
zadeva, pravijo v Berlinu. Ena- Velt Ampak on je za mir, v kako trdijo o češki.
Belgija, Nizozemska, skandinavske in balkanske dežele žele, da bi v Londonu in Parizu nemške namige vzeli re-mo in se pogodili za mir prej nego se vojna še bolj razširi.
Ampak za Anglijo in Francijo stvar ni tako enostavna, kakor za Nemčijo.
Poraz brez vojne
Ako skfeneti francoska in angleška vlada z Nemčijo mir sedaj, ga morata pod nemškimi pogoji. To je, Nemčija ostane kakršna je, dežele, ki jih je vzela, ji ostanejo, njena armada ostane prav tako mogočna kot sedaj, in Hitler ali kdor že i
terem bi dežele sodelovale druga z drugo in odprle vrata mednarodni trgovini. Takega miru r.e bo, dokler bodo štiri velesile na svetu vztrajale pri politiki nasilnega osvajanja. Dasi ima ameriška vlada poslanike v vseh važnejših glavnih mestih v Evropi, je poslal Roosevelt tja še posebnega zaupnika. Ta mandat je dobil' poklicni ameriški diplomat, pomožni državni tajnik Summer Welles. Obiskal bo načelnike vlad v Berlinu, Rimu, Londonu in Parizu, ter mimogrede govoril tudi s predstavniki Belgije, Švedske in z drugimi. Vprašal jih bo v
(Nadaljevanja na 5. strani.;
UPI BALKANSKE ZVEZE ZA MIR
Vsa pisma, ki jih prejemamo iz Jugoslavije, izražajo bojazen, da se nji in ostalim deželam na Balkanu prejkone ne bo mogoče o>teti vojni. Boje se jo, oborožene so kolikor sploh zmorejo, toda če navali nanje bodisi Nemčija, Rusija ali Italija, na odpor strategično, moralno in tehnično niso toliko pripravljene, da bi mogle pričakovati kaj boljšega kakor je zadelo Poljsko.
Na konferenci zastopnikov balkanskih dežel, ki se je vršila nedavno v Beogradu, so vsi občudovali junaški odpor Finske, toda samo zastopniki Turčije so zatrjevali (seveda ne za javnost, torej "neuradno"), da kar se tiče nje, se ne boji ne Nemčije, ne Italije, ne Rusije, da*i vsi tri teže po njenih teritorijih in lukah. Kar se Moskve tiče, je lanskega septembra Turčiji odprto izjavila, da bi rada z njo skupno kontrolirala dardanelsko ožino. Ampak Hardanele so Turčiji dragulj. Ce jih izgubi, ali prepusti ma-gari tudi samo polovico oblasti nad njimi Rusiji, preneha biti pomembna država. Važnost ji daje pač dejstvo, da lahko zapre ogromni Rusiji pot-iz črnega morja, ali ,pa dopusti vanj Rusiji sovražno brodovje. Za
! rusko diplomacijo bi bilo tore j pametnejše ako bi nadaljevala prijateljstvo s Turčijo, namesto da se skupno s Hitlerjem nagi-ga proti nji in je s tem Turčijo takorekoč primorala v militari-stično zvezo z Anglijo in Francijo, od katere si ne moreta Ru-1 sija in Nemčija obetati nič dobrega.
MaU Finska je bila glavna žo^a na takozvanem ameri« škem mladinskem kongresu v VVashingtonu. Dozdaj je obsodila vpad Italije v Etiopijo, Japonske na Kitajsko in Hitlerjev v Čehoslovaško. Toda one, ki so predlagali enako 'resolucijo proti Rusiji vsied njenega vpada na Finsko, so reditelji šiloma vrgli iz dvorane. Krivi temu so tudi predlagatelji, kajti nastopali so tako, da so mlade komuniste namenoma dražili. Za Finsko ali za Rusijo pa ni bilo ne enim ne drugim.
Kandidatov za predsednika
se mnogo oglaša. Dozdaj največ med republikanci, demokrati pa se togote, ker Roosevelt tako trdovratno molči, kaj je njegov namen. Njegovi prijatelji žele, da kandidira še v tretji termin, drugi pravijo, da bi bilo neodpustljivo. Roosevelt pa je previden in čaka. Verjetno je. da želi ostati v Beli 'niši vsaj še Stiri leta. V napotje tej njegovi ambiciji pa ni toliko republikanska, nego njegova lastna demokratska stranka in sedaj tudi John L. Lewis ter z njim vred tudi večina od bom i-kov v vodstvu AFL.
Anglija in Irska sta si spet v sličnih odnošajih kakor v prejšnji svetovni vojni. Hitler bi z Irsko hitro obračunal, ako bi on bil na čelu angleške vlade, toda slednja bi rada Irsko dobila znova v pest na bolj civilizirane načine. Vsled vojne in neprijateljskih odnosa jev z Anglijo ima Irska težke čase.
Zelo ji primanjkuje živil. Vlado v Dublinu skrbi, kaj bo, če ji takozvane irske republikanske armade, ki se podtalno bori proti Angliji, ne bo mogoče kontrolirati. HRler bi Irski v slučaju, da prid* do oboroženega spopada med njo in Anglijo, ne mogel dosti pomagati, kajti z minami se lahko vojskujejo le proti deželi, ki je močna na morju. Irski pa bi moral pripeljati municije, živil in armado. Ničesar tega ji ne more preskrbeti. t Zelo je podžgalo na Irskem sentiment proti Angliji dejstvo, da sta bila dva intka terorista dne 11. feb. v Londonu sodno usmrčena, dasi so Irci kot narod apeHrali, naj se jima kazen spremeni v zapor. Bila sta obsojena vsled bombnih napadov, v katerih je bilo pet o-; seb ubitih.
Poljska vlada v Franciji in
kardinal Hlond v Rimu nadaljuje z apeli na civilizirani svet, Ida naj ustavi Hitlerjeve rabCje pri njihnem masnem eksekuti-ranju Poljakov. Ampak Nemči-j ja se je odločila veliki poljski j narod uničiti in bo to čezdalje | bolj poskušala. Paderevski pravi. da ne bo nikdar uspela.
Sovjetska propaganda dokazuje, da je bila Rusija primo-rana napasti Finsko vsled njenih spletk, ki jih je kovala proti Rusiji z drugimi deželami. Tega ji nihče ne verjame razen komunisti. Tudi v Berlinu ne. Ampak zdaj pa res kujejo naklepe proti nji.
Turčija na pol že v vojni
Turčija je bila v prejšnji svetovni vojni zaveznica Avstro-Ogrske in Nemčije proti Angliji in Franciji. Zdaj je a slednji-ma. Nedavno je izjavila, da ni nevtralna, le v vojno ni de zapletena. V Istambuhi (Carigradu) je nedavno zaplenila ladjedelnico, ki je bila last nemške Kruppove družbe. To je bil 44ne prijateljski čin" proti Nemčiji, a se je slednja morala za enkrat zadovoljiti le a protestom na turško vlado, če pa se prične vojna na Balkanu, in bo Rusija pomagala Nemčiji, ali obratno, bo imela Turčija veliko otepanja. Toda Francija in Anglija ji jamčita nedotakljivost njenih mej. In to zares, kajti obe državi imati blizu Turčije velike armade, ki jim načel ju je francoski vojaški vešča k Maxjme Waygand,—pravijo, da najboljši, kar jih premore Francija.
Kongres mladine
American Youth Congress v \Vashingtonu, ki je končal tridnevno zborovanje 11. februarja, je odklonil resolucijo proti ruskemu vpadu na Finsko. Dasi čisto komunistično usmerjen, je dobil v radiu in tisku več pu-blicitete, kakor pa bi mu jo šlo ])o njegovi velikosti, vrednosti in vplivu. Pridobila sta mu jo kongresnik Dies s svojimi insul-ti na radikalno mladino, in Mrs. Roosevelt, ki je skušala Dieso-ve napade popraviti med mladino z vabili na čajanke. Earl Browder je znal stvar dobro uporabiti, ni pa verjetno, da je s svojimi marijonetami mladini koristil.
MATTHEW W0LL ZA 'POVRNITEV V 'SVOBODNO' INICIATIVO IN PROTI ZAKONOM, KI JI ZAPIRAJO POTA
OBSODBA NAD "POGUBNIMI EKSPERIMENTI" ROOSEVELTOVE ADMINISTRACIJE. — OČITKI 0 KRIVDI ZA NESLOGO MED UNIJAMI — KDO IN KAKO NAJ RESI NAS NAJTEŽJI PROBLEM?
Draginja v Italiji
Cene živl/enskim potrebščinam v Italiji so se vsled evropske vojne in njene domače gospodarske krize podražile v minulih tednih kakih SO odstotkov. Vrh tega je vlada zvijala davke na živila 2 odstotka, kar so trgovci kajpada prefMdtt na odjemalce.
Hymie in Fonnie Schneid odpotovalo iz Chicago
V soboto 10. feb. so člani ao-cia Listič ne stranke v Chicagu priredili poslovni večer sodru-gu in sodružici Schneid. Oba sta v stranki aktivna Že mnogo let. Hymie Schneid je organizator za unijo ACW, ki ga je premestila v Los Angele«. Fannie je v okrajni organizaciji »oc. stranke ena izmed najaktivnejših članic, zato jo bo jako pogrevala.
Ste Ameriški družinski koledor že naročili?
--_sr.
MLADINA, NJEN PROBLEM IN ROOSEVELT
Roosevelt in njegova žena sta se v raznih njunih govorih proglasila za zagovornika mladine. Ko je Dies razkriča! tako-zvani American Youth Con-grers za maskirano komunistično ustanovo, je Mrs. Roosevelt nekaj teh fantov povabila na čaj v Belo hišo in s tem demonstrirala proti Diesu.
V pojasnilu novinarjem je izjavila, da je treba probleme mladine in njeno skrb za bo dočnost razumeti, ne pa jo označiti za komunista, ako kaj pokritizira.
Mrs. Roosevelt in njen moi sta mislila dobro, toda sa moralno oporo sta se oslonila na
mladino, ki jo vodi Earl Brow-der, seveda izza kulis.
Na konvenciji te mladinske zveze, ki se je vriila minuli petek v Washingtonu, je bilo vpraianje Rusije vainejie, kakor pa socialni problemi te dežele. Ameriški mladinski kongres je pokazal ie večkrat prej in enako sedaj, da so njegove simpatije s politiko Kremlina v v*akem slučaju. Predsednika Roosevelta je to ujezilo. Ko so ga povabili, da naj jim pride govoriti, jim je dejal, da ne more k njim, pozdravil pa jih bo, ako pridejo pred Belo biio. Priili so, dasi so morali stati v dciju. Roosevelt si je to priloi-noet izbral za govor proti "ko-
munizmu", to je, proti sedanji taktiki Rusije in zoper njeno zvezo s Hitlerjem.
Ne konvenciji sami je pozdravila dekleta in fante tudi Mrs. Rooeevelt in jih prikrito karala, da so nehvaleini. Kakor njen moi, je tudi ona izrekla svoje simpatije Finski. Večina delegacije (takozvane), ki je štela kakih 2000 oeeb, je pa bila za Rusijo, oziroma z njeno vojno proti Finski, kar je bilo Rooteveltovim nasprotnikom jako vleč. Kajti komunisti, ki so ga na koncu lanskega avgusta na vso moč hvalili, ga zdaj ljuto napadajo. Ostre pii-ce proti njemu je na konvenciji mladine izrekel tudi John L.
Lewis. Mnogi nasprotniki te mladinske zveze in njenega kongresa so trdili, da delegati, ki so se zbrali v Washingtonu — tva tisoč po itevilu, ne zastopajo nikagor razen sebe, kar je verjetno. Kajti ameriška mladina se zanima v prvi vrsti za šport, zabavo in sluibe, ne za komunizem ali za delavsko gibanje. Vendar pa je pred nami vaien problem t Kam z mladino. katere graduira vsako leto iz viijih šol nad milijoni Ali ji bodo oblastniki pomagali v sluibe, ali pa jo prepustili samo sebi in s tem ppgrezanju v tolovajstva? To je vpraianje. Očitki o njenem "komunizmu" ga ne bodo reiili.
Leto« je volilno leto, v kakršnem se politiki in voditelji unij prizadevajo zvreči krivdo za krizo, brezposelnost in druge hibe današnjih razmer drug na drugega. Tarča napadov so oni na najodgovornejših mestih, pred vsemi predsednik Roosevelt.
Lewis in Wol| enotna
Dasi so si unije AFL in CIO v boju, so njih glavni voditelji na nedavnih svojih sejah Roo-seveltovo administracijo skoro enako ostro obsodili. Leuis jo je na konvenciji UMW imenoval za popoln neuspeh v reševanju socialnih vprašanj in istega mnenja je bila na seji eksekutive AFL večina njenih članov.
Dočini so pred letom Roosevelta še hvalili in ga mnogi ur-girali, da naj kandidira v tretji termin, jim je dane-? človek, ki ga je treba nadomestiti s kom drugim.
Kritika konservativne strani
Poleg kritike, ki jo je izrekla nad reševanjem ekonomskih razmer eksekutiva AFL, je devet vodilnih članov raznih nji pridruženih unij izdalo še posebno poslanico, v kateri ugotavljajo, da je čas napraviti "sedemletnim eksperimentom" Rooseveltove administracije konec. Na čelu te skupine vodij sta podpredsednik AFL Mait-thew Woll in William L. Hut-cheson, predsednik unije tesarjev. Oba sta v politiki velika konserv ativca, enako vsi ostali, ki so podpisali njuno poslanico. Sedem let vladnega vmešavanja v business je po njihovem mnenju povzročilo stagnacijo v gospodarstvu, zmedo v politiki, boje med unijami in brezposelnost. Predlagajo povrnitev "svobodne iniciative" in drznega ameriškega individual izma. Zakone, ki so zavora na kolesih industrije, naj se odpravi in vlada se naj neha umešavati v industrialne spore in v unije.
Za sodelovanje s kapitalom
Večina eksekutive AFL ni za odpravo vseh zakonov za reguliranje industrije in nje odnoša-jev do unij (z ozirom na kolektivna podajanja), je pa za da-lekosežne spremembe i>oaebno v VVagnerjevem zakonu, ki se ga zdaj ix) njenem zatrdilu u-pravlja v korist CIO in proti AFL. Pereči problem brezposelnosti priznava seveda tudi AFL. Njena eksekutiva predlaga ustanovitev splošnega indu-strialnega koncila, v katerem bi bili zastopani industrialni in trgovski krogi ter unije. Ta koncil bi imel nalogo sporazumno reševati gospodarska vprašanja s .stališča ščitenja interesov kapitala in delavstva. In s tega vidika naj bi rešil tudi najtežji današnji socialni problem te dežele, ki je brezposelnost.
Zmotno mišljenje
Verjeti v nauk, da je mogoče najti pota sporazumno med privatnimi interesi, ki gospodujejo trgovini in industriji, ter delavstvom, katera bi vodila v idealne razmere in odpravile brezposelnost, je zmotno. Gotovi sporazumi so mogoči, na primer med unijami in delodajalci, kakršni že obstoje, ki pa se ne tičejo nikakih posebnih problemov nego le dolgosti delavnika in mezde.
Eksekutiva AFL predtlaga med drugim tudi skrajšanje delavnika na 6 ur na dan in pet dni v tednu. Pri tem pa ona in njen intelektualni vodja Mat-thevv WoIl pozabljajo, da je bilo treba vsako skrajšanje delavnika in vsako zboljšanje delovnih razmer priboriti s težkimi boji. WoM predlaga odpravo regulacijskih zakonov. Ampak baš regulacijski zakon, ki smo ga z začetnimi črkami zvali NRA, je skrajšal delavnik na mah brez da bi bilo treba v to dolgotrajnih stavkovnih bojev, batin in preganjanja.
Posledice stare "svobode"
Staro svobodo.ki jo predla-(Nadaljevanje na 5. strani.)
Problemi, ki ar jim ne moremo umakniti
V klubu it. 49 JSZ v Collinwoodu so imeli nedavno diskuzijo o problemih, ki se nas morda ne tičejo vsi direktno. vendar se z njimi hočeš nočeš, moramo pečati. Tukaj so. Nihče se jim ne more umakniti. Slično razpravo smo imeli minuli teden v klubu št. 1 v Chicagu. Tisti, ki so imeli priložnost udeleiiti se zadnje seje glavnega odbora SNPJ, so uvideli, da se je ie celo takim organizacijam teiko ogniti razpravam o vprašanjih, ki se jih navidezno nič ne tičejo.
Pečajo se z njimi unije, cerkvena društva, politični klubi vseh vrst. mladinske organizacije in ljudje, ki se srečujejo na cesti.
Demokracija naše dežele je v nevarnosti vsled nerešenega problema brezposelnih. Mir Zed. držav tudi ni jamčena stvar. Dogodki brze. V par letih, pa vidimo za tabo večje spremembe, kot so se prej dogajale v desetletjih in več.
Izrazite svoja mnenja, svoje nasvete in kritike o vsem, kar vas zanima, tudi v Proletarcu. da bomo tako v čimveč jem itevilu na čistem, kaj kdo smatra v sedanji zmedi pri nas in po svetu za pravilno ali napačno. In kaj naj sterimo, da bomo delavskemu gibanju in civilizaciji tudi kaj koristili, ne se le pričkali o takih stvareh.
/
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTV^.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Dolavaka Tiskovna Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; ta pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. | Inozemstvo: za celo leto $8.60; ta pol leta $2.00.
KIII »TA*:
OlI J IT BI LE JII
(Sledeči članek je napisal Etbin Kristan k letošnje mu jubileju Proletarra. Končati ko v prihodnji številki. Kristan je lati urednik Proletarca sedem let.)
Ko so po končani "svetovi I nih dogodkov te h dvajsetih let.
Vti rokopisi
i in oglasi morajo biti v naften uradu iiajpotaeje i popoldne t« prjobčitev v številki tekočega Udns
do pundeljku
_PROLETAREC
Published every Wedne»day by the Jugoslav Workmen't Publishing Co.,
Inc. Estublished 190d.
Editor.......................................................................Frank Zsitt
Business Manager................... .................Charles Pogorelec
Asst. Editor and Asst. Business Manager......... Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATES:
tJnited States:" One Ycar $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLE TA R E C
2301 S. Lavvndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Telephoue: ROCKVVELL 2s64.	»
vojni" zavezniki v razkošnem dvorcu nekdanjih francoskih kraljev v Versaillesu diktirali zastopnikom poraženih dežel svoje pogoje, ni imelo delavstvo pri tem nobene besede. Vpliv proletariata na svetovno politiko je bil tako neznaten, da se ni občutil, dasi je v notranjih razmerah nekaterih dežel socializem prišel do velike, ponekod do odločilne veljave. V mednarodni politiki je bila ustanovitev delavskega urada
Vprašanje, v čem je bila krivica, je preobširno, da bi se moglo razpravljali v kratkem članku, omeniti je pa vendar treba, da ni bilo vse napačno, kar se je zgodilo po vojni kot
govori le prihodnjost. Kdor rad ugiba, ima dovolj prilike za to, ampak za preroke doba ni u-godna. Pač je mnogo faktorjev znanih jn s temi se lahko računa, le pozabiti se ne sme, da jih le mnogo — morda Še več —
sedaj trdijo rasni politični fiio-^ neznanih hi ti lahko pokvarijo
vse račune. Saj niti prizadete vlade ne vedo vsega, kar bi bilo treba — ne, ker bi rade izti-pale o sovražniku, ne o ne-
zofi, ki mislijo, da bi bil voz Evrope drdral po gladki poti, brez ovir, če bi bilo ostalo vae pri starem kakor je bilo pred
avgustom leta 1914. Nekatere vtralnlh silah, pa tudi ne, kako izpremembe v Evropi so bile j« vse pri njih doma in kako se neizogibne, ker jih je čas že utegne zasukati jutri. Načrte davno zahteval. Za razpadom seveda imajo, ampak te ima pri ligi narodov edini sad nje-j Avstrije jokajo danes le tisti, tudi sovražnik, komu pa bodo
IZ KANSASA
Nas governer Katner se je nedavno na konferenci v Wa*h-ingtonu pohvalil, da v Kansasu "nismo kar tako". Iz njegovega govora je razvidno, da mi* ne prideljujemo samo pšenico, olje in "chiggerje", pač pa se je zadnje čase razvila še posebna industrija. V zapadnem Kan.-asu, v Elisu, obratuje tovarna za ".*ajfo". Delajo jo iz
ur ča*a za "postopanje", sem glavni urad socialistične stran-po nekaj letih spet obiskal ke. V njemu dela poleg tajnika le še par oseb. Razmotrlvali smo o situaciji soc. stranke v Kansasu. Je slična kot skoro v vseh drugih državah. Zaključili smo, da četudi je new deal obrnil nase s svojimi reformami pozornost mnogih delavcev, vendar ni in ne bo mogel rešiti delavskih problemov. Saj ne more rešiti niti najbolj akutnega vprašanja, za po pa d eno v
vulkaničncga pepela, ki ga kaj-1 brezposelnosti. Statistika priča,
1'ofticiij«* \ unijah

Skozi nekaj let je pod sedanjo zvezno administracijo va-lovel po prostrani naši deželi klic, naj se delavci organizirajo Kajti nastopila je nova doba. Sprejete so bile postave, ki delavcem jamčijo spadati kamor hočejo, ne da bi jih smeli delodajalci odsloviti, četudi so še tako aktivni v unijah.
Nekatere unije so ta psihc oski val dobro izrabile. Ampak po par letih je delavstvo uvidelo, da je tam kakor poprej vzlic velikim zaščitnim zakonom. Družbe se ne brigajo za uveljavljanje takih postav, delavski "prijatelji" v zakonodajah pa so prešibki, vrh tega pa so za unije največ le v volilnih kampanjah.
Masa delavstva je brezbrižna, zato dopušča, tudi kjer je organizirana, da se urine v odbore njenih unij marsikdo, ki bi spadal v zapor.
Ker imajo taki karakterji "politični" vpliv in podporo dnevnega tiska, se ponavadi prerinejo skozi, razkrinkovani pa ao šele, kadar hočejo isti listi, ki so jih podprli, uničiti unije. Raketirji v njih so jim le sredstvo v namenu.
Zdaj, ko je val za unije navidezno splahnel in je časopisje pod vodstvom trgovskih .komor spet dvignilo kampanjo proti njim, našteva, da je bil ta in ta odbornik nekoč štiri leta zaprt radi zvabljanja deklet v hiše prostitucije, ali pa le obsojen, in vsled političnega vpliva ni bil tiran nobenkrat v ječo.
Nekateri kolumnisti, med njimi posebno Westbrook Pegler, so poslednje tedne napadali vsled toleriranja raketirjev na vodstvih unij tudi predsednika Ameriške delavske federacije Wm. Greena. Odgovoril je večkrat, toda njegova pojasnila so bila stisnjena med vestmi, dočim so kolumnisti in drugi razlagali grehe raketirjev na vodstvih unij pod svojimi znanimi naslovi in v svojih razkritjih oblatili tudi predsednika Wra. Greena in unije v splošnem.
Res je, le preveč res, da je urinjenih v unije na odgovorna, plačana mesta, vse preveč takih, ki bi spadali v prisilno delavnico. Ampak kriva je masa, ki čita samo kapitalistične liste in ne ve, da je zavajana in goljufana po zaslugi svoje nevednosti.
Neštetokrat je pokojni Eugene V. Debs poudarjaj, da kapitalistično časopisje in korporacije nočejo poštenih ljudi v unije. Ako le mogoče, poskrbi, da se prerinejo v nje najslabši tipi. In potem, ko se diskreditirajo, pa planejo po njih. Ne zato, da bi koristili unijam, nego da jih očrnijo delavcem.
Unijsko delavstvo ima dolžnost plačevati članarino. Tragično je, da le premnogi člani poznajo gamo to dolžnost, ker so preleni, da se bi zanima i za seje, čitali poleg dnevnega Šunda
govih prizadevanj. Pri sklepa- ki je niso poznali in niso vedenju versaillske pogodbe in po- li, da je bila ta tvorba nepri-znejših — Trianon, Locarno, merno bolj umetna od polj-Hapalk) itd. — je pa biio delav- skega koridorja in vseh forma-
bolje slutili, ne pokaže nobena teorija, temveč praksa. Mogoče so želje in nade, simpatije in antipatije in teh je kajpada
stvo fizično in duševno tako^d- cij, ki so nastale pa vojni in da mnogo, mnogo več kot legen-sotno kakor da ga ni bilo na je bila eksistenca te monarhije svetu.	ena največjih zaprek normal-
Sicer si tisti, ki pripisujejo nega evropskega razvoja. Se-vse, kar se je v dvajsetih letih j veda je lahko reči, da se po zgodilo in se še godi po Evropi razsulu habsburškega imperi-in ipo nekaterih drugih kotih ja razmere v Evropi niso zbolj-sveta versaillskemu miru, dela- šale, toda to ni pripisati dej-jo svojo nalogo prelahko. Zgo-stvu, da na Dunaju ni bilo več dovina teh desetletij se ne da Kram jožefovega prestola, tem-tako enostavno razlagati in če več grehom, ki so bili popolno-je treba dokaza, da so razmere ma ločeni od tega fakta. bolj komplicirane ln zavozlane Že pri ustvarjanju novih dr-kot bi smele biti za tako kratko žav so se zgodile velike in po-
darnega nevtralnega čuvstvo vanja, ki se najde le tam. kjer aloni na neznanju. Toda Čustva ne smejo zamenjati mišljenja, da ne postavijo iluzij na mesto realnosti.
Priznati si moramo torej, da ni gotovega nič, razen da mora prej ali slej priti konec tudi tej vojni.
In kaj tedaj?
*
Pri sklepanju versaillskega
rešitev, ga poda pogled na se-	vsem neopravičene napake. Ru- miru ni igralo delavstvo nobe-
danji svetovni položaj. Ver-	munija, na primer je dobila ce- ne vloge. Zatorej lahko pravi,
saillska pogodba ni imela nobe-	lo vrsto krajev, ki ji po nobeni ]da ne nosi nobene odgovornosti
ne zveze s postankom fašizma	pravici ne bi bili smeli pripasti, | za posledice,
v Italiji, brez njega .pa bi bili	ker niso bili rumunski po veči-
izostali prav veliki dogodki,	ni prebivalstva, ker jih tudi ge-
pomembni ne le za notranji	ografska varnost države ni za-
razvoj Italije, temveč tudi za	htevala. ker ni bilo gospodar-
zunanji svet. Versaillska po-	*sih razlogov za vse one anek-
Ne. Ampak ves ta čas ni živelo na Marsu ali na Veneri, temveč v razmerah, ki jih je ustvaril ta mir in sedaj plačuje ceno za tisto, česar ni zakrivi-
pak pridobiva Iz zemlje, drugi potrebni materijal pa ji dajejo "jackrabiti". Porcčilo (pravi, da so lani porabili v omenjeni tovarni za izdelovanje mila 15 tisoč zajcev. Zaradi bolezni tula-remia, o kateri sem že pisal v enemu prejšnjih dopkov, jih nihče rad ne uživa, pa jih ima tovarna toliko več na razpolago. Ljudje jih ji vozijo cele koše. V stroje za kemični proces jih mečejo kar z vilami. Ampak na drugem koncu tovarniškega obrata ne prihajajo ven zajci, nego lepo dišeče milo. "Znat se mora."
e
Na potu v Chicago sem premišljeval. da je naš jugovzhodni konec Kan«asa pravzaprav kakor topla Florida. Le da se Uga ne zavedamo zadosti. Ko sem odhajal, je bilo pri nas brez snega in žena je pripravljala gredice, da poseje solato. Ko pa sem se bližal Kansas Ci-tyju, je bilo že vse v snegu in ledu, dobrih 100 milj proti severu, pa je taka razlika v klimi. Er.ako pobeljene s snegom so bile in so morda še poljane čez severni Missouri in Illinois.
da je produkcija v mnogih industrijah zdaj večja nego je bila leta 1929. Vzlic temu je še vedno 9 ali 10 milijonov brezposelnih. Takojšnja od pomoč bi bila skrajšanje de avnika na 6 ur, toda o tem noče industrija in nazadnjaška garda v demokratski stranki, ki je v večini, nič vedeti.
*
Ali ni čudno tole; Ko govoriš z ljudmi o raznih delavskih problemih in kako bi se jim lahko odpomoglo, se vsi strinjajo s tabo. Ko jim pa citiraš program socialistične stranke, je pa kot bi jih polil z mrzlo vodo. Iu vendar ni druge poti v trajno izboljšanje razmer, «pa če ljudem socialistična označba ugaja ali ne.
*
Človeku se včasi usiljuje misel, da-li ne bi bilo dobro spremeniti ime naše stranke, ker je tako oblateno od reakcionarjev in diskreditirano vsled "radi-kalcev". Vsled tega to ime na nezavedno maso porazno vpliva in ta je v večini.
Anton Shular.
Najvažnejše za mene je, ako morem svobodno misliti. —
godba ni povzročila japonske-	sije in ker si jih navsezadnje lo. 2 i veti bo moralo tudi vraz-
ga vpada v Mandžurijo, prvega	tudi s svojo zelo dvomljivo ude-
velikega ropa, kateremu je sle-	ležbo v vojni ni "zaslužila". To
dila Etiopija. Španija, Avstri-	velja prav uko za Italijo, ki je
ja in vse ostalo. Niti Japonska, niti Italija ne moreta reči, da sta bili z omenjeno pogodbo prikrajšani; obe sta dobili obilo plena brez vsake zasluge. Francova revolta zoper legalno špansko vlado se ne more z največjim natezanjem spraviti
bila v teku vojne zaveznikom bolj breme kot pomoč, pa je po kravji kupčiji dobila nemške, slovenske in Jirvaske kraje brez vsake senc^j opravičenja.
Grehi, ki so bili takrat storjeni, so se ponavljali in nadaljevali. Ko jf bil čas, da bi se v
Ker sem imel v Chicagu nekaj Gide.
v zvezo z Versaitlesom. Angle- Versaillesu storjene napake po ško sabotiranje Lige narodov pravile, so bili v Londonu in nima nič opraviti z njo.	Parizu gluhi za vse želje repu-
Tudi se je treba spomniti, da blikmnake Nemčije in Avstrije je bil francoski strah, ki je bil in • sv°i° trdovratnostjo pripravi oče krutih Clemenceau- Praviir tIa *a nacizem in za jevih pogojev precej razum- njegove perverzne posledice, ljiv, zakaj Viljemova Nemčija Ko *>a M° v Londonu začeli "po-ni le ves čas med vojno žugala pravljati", so starim grehom svojim nasprotnikom s pod-izdali še nove in lepo poikro-jarmljenjem in razkosanjem. P»i	katerl Je
ampak je z mirom v Brest Li-
tudi delavski tisk in šli vsaj tu in tam na khk sesut rien, n« aa- * terem bi se med zaupniki poučili, kdo je kdo in kaj je treba storiti, da svojo unijo izboljšajo, ne pa jo prepustiti za studenec raketirjem.
Unijsko gibanje kot tako je zdravo. Ampak ker nudi dohodke in službe, je naravno, da se usiljujejo vanje agresivni tipi, katerim je služba in o*ebna korist edini smoter. Unije pa niso nastale zaradi njih pač pa da ščitijo člane in jim pomagajo v boljše življenske razmere. Unije so v svojem bistvu za poštenje in za pravičen kos kruha v*em, ki delajo. Raketirji v njih pa so kakor črvi v sadju. Kapitali tična propaganda jih ne misli odpraviti. Ona jih le izrablja, da bi delavcem prignusila sad — v tem slučaju unije. Delavci pa se iz tega lahko uče, da so jim unije koristne, dočim so jim raketirji v njih in tisti, ki jim pomagajo, zato, da jih pozneje razkrinkajo; enako škodljivi.
kak sestanek, na ka-(lovskem prav jasno pokazala, dovesti do sedanje vojne.
vse, kar je neizogibno moralo
kako si razlaga zmagovalčeve pravice in kaj naj bi Evropa pričakovala od nemške okrepitve.
Vse rekriminacije seveda ne izpremene preteklosti in ne bi bile vfedne spomina, če ne bi š'o za to, da se je treba iz prej-
Vse to je treba pri presoja-!^Jih na.Pak učiti za *xH*<*™«t.
nju tega zgodovinskega razdobja jemati v pošte v. Kljub vsem tem dejstvom pa ostane resnica, da je bila mirovna pogodba krivična in da je iz njene kali vzklil velik del fatal-
In nauki bodo potrebni kmalu. Kdaj, kako. s čigavo zmago, po kakšnih žrtvah se bo voina končala, kako se ho razvijala,
koliko bo omejena ali razširjena, so vprašanja, na katera od-
NESMISELNOST FORMALNOSTI
Post v slabih časih nepotreben
Irski kardinal Joseph MacRory je v pastirskem listu župnijam v svoji nadškofiji sporočil, d« v sedanjem postnem času post ni obvezen, ker vsled vojne itak primanjkuje tirane in jo bi ljudje morda marsikdaj lahko dobili samo na ipostne dneve. Ker se itak morajo postiti, ker je nastala velika draginja, mesnine in mnoga druga živila pa se itak težko dobi, je torej vse to upoštevano vernikom za poat, pa jim je vsled tega dovoljeno jesti meso v petek, ako si ga za nedeljski obed ne morejo kupiti.
, Irska ni edina dežeH, kjer je zapovedan post v spokorniške namene izgubil vso vrednost. Kajti uvedle so ga vlade v tolikšni meri, da cerkve s svojimi postnimi dnevi z njimi ne morejo več tekmovati.
Pot v socializem
Socialisti od nekdaj uče, da v novo uredbo, kakršno propagirajo, ne pridemo kot pridejo povabljeni gosti v hišo, kjer jih čaka pogrnjena miza.
Ako bi bila ljudstva pametna, bi si mizo sicer lahko pogrnila, povabila drug drugega v vas in vsega bi bilo zadosti za vse. Ampak ker niso, je treba to resnico vzeti v obzir in se mučiti dalje v naporih, da ljudstva pripravimo k pameti.
Vmesne države
Nekaj let po prejinji svetovni vojni sq bile najbolj nego-vane "vmesno države" ali zagojzde med velesilami, da ne, bi mogle druga do druge, V sedanji dobi pa so te dežele največje reve, ker preže nanje z vaeh strani in s vseh jim nastavljajo nož na prsa.
merah, ki nastanejo po sedanji vojni, ln delavsko potomstvo bo moralo živeti v njih in plačevati ceno.
Saj sedanja generacija ni začela plačevati še le tisti dan, ko so Hitlerjeve tolpe vdrle v Poljsko in sta Anglija in Francija ukazali mobilizacijo. Španski republikanci—če se nam zdi Etiopija preveč oddaljena — so prelivali svojo kri in trpe sedaj peklenske muke doma in v tujini zaradi razmer, ki ne bi bile nikdar mogoče brez fašizma in nacizma. Avstrijsko delavstvo je bilo v Dollfussovih časih prisiljeno, braniti svoje pravice s puškami v dunajskih goricah. Toda proletariat ni plačeval le v zakopih in na bojnem polju. Ali niso bile s prihodom fašizma vse delavske pravice zadavljene v Italiji? Ali ni nacizem .zasužnjil nemškega delavstva ? Pohojene so bile potem v Avstriji, pa na češkem. Na drug način pa so plačevali delavci skoraj po vsem svetu. Gospodarska mizerija je najbolj zadela nje, brezposelnost je njih pehala v bedo in če so se preglasno spomnili na svoje člo-večansko dstojanstvo, so se njim odpirale ječe.
Ne, delavstvo ni bilo odgovorno za razmere, ampak trpeti je moralo v njih.
če leta 1919 ni bilo odgovorno, se pa ne izogne odgovornosti sedaj, ker nima izgovora, da ne ve, kaj se izcimi iz pogodb, ki se sklepajo preko njegove glave. Izkušnje dvajsetih let in krvavi zaključek so pač šola, iz katere se lahko črpa cela knjiga naukov.
Visoki diplomat je kajpada ne bodo vprašali delavstva za svet, Če se samo ne oglasi. To pa mora storiti le tedaj, če bo tako močno, da njegov glas ne bo raz-ivenel po puščavi, ampak se bo moral slišati.
(Konec prihodnjič.)
Etbin Kristan, Maynard C. Krueger, trio sester Jugg, Louise Keiemenic, orkester John Gorska ml. iz Springfielda in drugi nastopijo 3. marca na slavju Proletarca
Chicago. — "Prišel je čas, Prole tarčevo slavje v nedeljo da vstanemo, oči zaspane zma- 8. marca John Goršek ml. in nemo. Dovolj je spanja že, do- njegov unijski orkester iz volj je hlapčevanja že." Tako Springfielda. Igra) bo med pro-se pričenja zborna recitacija, gramom in zvečer za ples v ki jo je k slavju 35-letnice Pro- gornji dvorani, v spodnji pa letarca spisal Ivan Molek. Spo- Pucljev trio. red se prične z živo sliko, nato | Ampak to še ni vse. Razvese-nastopi bivši dolgoletni urednik I \{\ nas bo tudi mladi Eddy Udo-Proletarca Etbin Kristan, ki je vich, ki je talent svoje vrste, bil med ameriškimi Slovenci vs- Poučuje ga v glasbi njegov oče led svojega delovanja najbolj Anton Udovič.
napadan, najbolj zasramovan, Vstopnic« v predprodaji so in tudi s pestmi mu niso priza- po 36c pri vratih pa bodo 50.,
nasali. Kajti on je bojevnik, ki pro4fram ^ pr^ne ob 3. popol-;ma v zgodovini delavskega gi-' jne
banja med slovenskim narodom U Wauketfarw4t Springfielda.
A lice Sifne Avne e Seatllu, Wash.. je epraiala sa drftaeljonske pravice. Pa jo ▼ tem procesa aa formalno vprašanje, da H jo pri volji boriti so aa ta deielo s oroijem. ako potrebno, rekla, da ne. Deportirano jo bila ia Seattla e Kanado, dasi jo bil« rojena e tej defteli. Ameriško državljanstvo jo is«a* bila. ker je poročila v Kanadi drftavljana Norveške. Priselita sta so ? drlavo Wasblnfton. vprašala jo >a ameriško driavljanstva. rekla jo. da pod nobo-nim po f o jem ni pri velji boriti se i oroijem aa to deftolb. niti sa nobeno drago, pa jo merala oditi. Prijateljska Kanada je njo ia njeno druiino sprejela nasaj. Na ffornjl stiki jo deportirana Alire Siffne Avne, njen mol in njani otroci.
LISTNICA
UREDNIŠTVA
Zaradi zaposlenosti urednika na reviziji in seji gl. odbora SNPJ je Iz&la ta številka dan pozneje.
J. Perko, Milvvaukee. — Ker ime poročevalca v Proletarcu ni bilo označeno, ga vam no moremo sporočiti. Priporočamo vam, da izrazite mnenje o svojem stališču in odgovor na do-tično notico v Proletarcu.
O. J., Detroit. Pride prihodnjič.
Dopisnikom. Ne oglašajte raznih dobitkov v dopisih, ker take reklame po-prfcti ne smemo pošiljati.
tu in v starem kraju prvo mesto. Nad 70 let ima za seboj — med temi več ko 50 let napornih bojev in dela za delavski razred. Na naše vabflo je odgovoril, da se radevolje odzove. Umevno, da je urejeval Proletarca z razumevanjem, pisal noč in dan, kadar je bilo potrebno, in dal našemu gibanju zamah, ki mu je po številčni moči, energijah in vrednosti našega programa spadal.
Novost na našem odru bo pevski trio sester Mary, Erne-stine in Lucille Jugg. Na kCavir-ju jih bo spremljal Frank Ku-bina. Pele bodo pesmi, kakršne so izraz ljudske duše, med njimi angleške in slovenske.
Nastopil bo pevski zbor Sava, ki je tudi že sam na sebi vreden, da se udeležimo te prireditve, kajti zanjo si je izbral lepe pesmi.
Culi bomo profesorja, ki se je uveljavil v Univertlsy of Chicago vsled svojega globokega poznavanja ekonomije, v delavskem gibanju vsled svojih nastopov na shodih, v socialistični stranki in v radiu z razpravami o tekočih dogodkih in probls-mlh. Saj ga mnogi že poznate: Maynard C. Krueger.
Posetila nas bo sopranlstka Louise Keiemenic iz Garyja, ki bo pe'a svoje pesmi v slovenskem in v več drugih jezikih. Torej bo tudi njen nastop vrednota. Ne zamudite je, kajti takih priložnosti, da bi mogli Čuti tako izbrano petje na slo-vensskih prireditvah, imamo malo.
Naš spored kajpada ne bi bil popoln brez i z bornega orkestra. In v ta namen pride na
Milvvaukeeja in še ce.o iz Jo-lieta nam obetajo, jda pridejo na slavje Proletarca 3. marca. Njihova obetanja pa da more preprečiti edino tako vreme, ki bi ustavilo promet. Upamo, da se to ne zgodi, lin da pridejo gosti ne le iz omenjenih nego iz Čim številnejše tudi iz drugih naselbin v tej okolici.
Ako si želite nabaviti vstopnice v naprej, jih dobite pri članih in čslanicah kluba št. 1. v Slovenskem delavskem centru in pri mnogih naročnikih Proletarca.
Tole mi ne gre v glavo ?
Ker to voditelji CIO in AFL spoznali, da new deal, katerega so podpirali, ni uapel, čemu se ne odločijo za zgraditev delavska stranke?




PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
m
/
(Nadaljevanje.)
Na Slovenskem ni zlatih rudnikov. Vzlic temu bi se lahko Brezje označevale za zlato planoto. Prvotna mala cerkvica na Brezjah, ki ao jih nekoč imenovali "Brežice'*, je stala že v 15. stoletju. Imenovala se je cerkev sv. Vida. Poleg nje je sezidal I. 1800 mošenjski župnik Ažbe še Marijino kapelico. Knjiga o krajih v Sloveniji p<ra-vi, da je bil s tem položen temelj poznejše božje poti, ki je postala zelo obiskovana po 1814, ko je slikar I^eopold La-yer podaril kapelici svojo za-obljubljeno Marije Pomagaj, obljubljeno podobo Marije Pomagaj, napravljeno po L. Cra-nachu.
Layer je poslikal tudi stene v kapelici. Ista knjiga pravi, da so nenavadna ozdravljenja v 1863 povzročila ogromna romanja, kljub prepovedi okrajnega glavarstva v Radovljici 1866 radi grozeče kolere. Vsled silnega navala je* postala cerkvica premajhna, zato so sezidali v 1889-1900 po načrtu stavbenika Roberta Milkovicza in arhitekta Fr. Faleschinija novo veličastno cerkev. Posvečena je bila 1900. Na Brezje je spet priha)alo množice ljudi z vlaki, z vozmi in peš in tako je se danes. Prvotno kapelo Matere Božje so obdali z zidom nove cerkve in ji zgradili kupolo. Cerkveno je pripadala kot podružnica mošenjski župniji, dokler niso leta 1898 sezidali na Brezjah frančiškanskega samostana.
Pokojnemu ljubljanskemu škofu Jegliču to ni bilo všeč. Namesto da bi verniki zapravljali denar v njegovih župnijah in škofu podrejenih cerkvah, so ga zapravljali na božjih potih, katera so donašala dohodke redovnikom, ki niso bili podrejeni škofiji. Zato je Jeglič izdal pastirsko pismo, v katerem je ljudi svaril pred božjimi poti. Dokazoval je, da jih mnogi romarji, posebno mladi, posečajo zaradi zabave, ne iz pobožnosti, in da mladina te priložnosti izrablja za ljubimkanje in ne moralnosti. "Bog je povsod pričujoč," je pisal Jeglič, "in sliši pobožno molitev prav tako v domači župniji kakor na božjih potih."
Ampak ljudstvo je romalo vseeno — mladina seveda največ iz razloga, da se zabava. Končno je škof Jeglič svoj spor zaradi Brezij in frančiškanov rešil sporazumno s predstojni-štvom frančiškanskega reda. Cerkev na Brezjah so neposredno podredili ljubljanski škofiji in tudi frančiškani so ostali na svojem mestu. Toda dohodke morajo deliti s škofijo, dkof Jeglič je po sporazumu s frančiškanskim redom spremenil svoje mnenje o božjih potih in nato leta 1907 sam slovesno kronal "čudežno podobo". Od tedaj so Brezje še bolj zaslovele. Iz statistike je razvidno, da jih obišča vsako leto od 150,000 do 200,000 ljudi. Slogovno se cerkev na Brezjah naslanja na renesanso. Ima glavni oltar, dva stranska oltarja in originalno kapelico.
Božja pot Brezje je tudi sijajno sredstvo verske in klerikalne propagande med Slovenci. Kmečkega tabora vsako leto, ki traja dva dni, se udele-
žuje od deset do šestnajst tisoč kmetov iz raznih krajev Slovenije. Mladinskega zbora v onem letu se je udeležilo nad deset tisoč fantov in deklet. Poleg teh imajo tudi druga posebna romanja in tabore, na katere spravijo skupaj tisoče ljudi. Govore jim najboljši govorniki in politiki, kar jih premore klerikalizem na Slovenskem.
Svobodomisleci so proti temu brez moči, kajti zakon, ki je v veljavi od postanka diktature v Jugoslaviji, ne dovoljuje nobene propagande proti verstvu, dočim se cerkveni shodi na Brezjah v cerkvi in na prostem in povsod drugod v Jugo. o brezbrižnosti vlade. Nihče se ne briga zanje. Vsi samo ob ljubil jej o, a ko postanejo ministri, niso jiič boljši kot prejšnji. Kaj je storil dr. Korošec za nas? Nič, so jezno ugotavljali. Človek bi mislil, da je to kakor nalašč materijal za graditev opozicije proti vladi kakršna je in njenemu pod pomiku klerika-lizmu, ki ima Slovenijo popolnoma v svojih pesteh.
Uveril sem se ob mnogih priložnostih, da so izražali enako nejevoljo kmetje in delavci tudi v drugih krajih.
Toda ko se zberejo na Brezjah, jih vse to mine čim se shod prične. Kajti na govorniški oder vidijo prihajati dostojanstvenike, večinoma duhovnike in par lajikov. Dr. Korošec je bil tedaj še notranji minister in podpredsednik vlade. Govornik za govornikom je slavil njegove zasluge — delo tega velikega sina svete matere cerkve in voditelja slovenskega naroda, ki mu je blagor naroda in države ter križ vse. Kmetje ploskajo, kajti govorniki so tako prepričevalni, da se reveži kar čudijo, čemu niso tega vedeli sami, namesto da ao o teh gospodih, ki se mučijo zanje noč in dan, tako slabo govorili.
Končno je predstavljen gospod notranji minister, duhovnik dr. Korošec. Kmečki narod ori navdušenja, da odmeva po vsem Brezju. In dr. Korošec pripoveduje kmetom, da so oni hrbtenica slovenskega naroda, jedro države, steber cerkve — nezrušljiv in neupogljiv družabni sloj, in temu sloju je posvetil vse svoje moči, kajti če se kmetom dobro godi, so tudi delavci in obrtniki preskrbljeni. Tako je pripovedoval na cerkvenih taborih na Brezjah in drugih velikih katoliških shodih leto za letom in ob enem v vlogi notranjega ministra preprečeval vsako protivno besedo.
Ko se shod konča, se ljudstvo porazgubi v gostilne in v gostilniške vrte, aH i pa si pomaga s svojimi zalogami. Stojnice, v katerih se dobi nabožne podobice, svetinjce, nakit, lisp in sto drugih drobnarij, tržijo, da kaj! Kočijaži odvažajo romarje nazaj na postajo Otoče, a veliko ljudi hodi peš, posebno oni, ki poznajo bližnjico. Res, da je dr. Korošec govoril, kakor da je vse rožnato, ampak kočijaž računa, pa tudi v vlaku ne dobe zastonjske vožnje. Dobe pa jo romarji za polovično ceno, torej so se gonpodje zanje vendarle potrudili!
Kočijaži na Brezjah so zani-nimivi ljudje, čakajo po cel« ure, da mine maša ali shod in ta
Prepričali ste se,
da je AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR sa leto 1940 knjiga, ki }e vredna, da jo čita v na-kdo, smoien našega jesika. Ker se je vsebina koledarja dopadla vam, se ha tudi drugi m, ki ga se niso čitali. Priporočite ga jim, ali pa naročite par isvodov vi, ker jih hoste mednje na tu način se najlaglje ras-pečali. S tem sodelovanjem hoste pomagali, da ha koledar čimprej vet ras prodan.
čas si ubijajo z zbijanjem šal,1 kvantami in dovtipi na račun romarjev, posebno romaric, ki jih ogledujejo in presojajo.
Dekleta v stojnicah, natakarice, kočijaži in drugi na Brezjah se. mi nato zdeli prav nič pobožni. Cerkev, njena čudodelna podoba, in vse dru<go, kar je v zvezi s to božjo ipotjo, je njim — kakor bi rekli v Ameriki, biznis.
V gostilni pri Finžgarju so nam dobro postregli. Na izbiro imaš običajno le dvoje: gulai ali pa klobaso. Kadar je romarjev mnogo, se dobi tudi juho, solato in morda še kaj. Pijejo ljudje v teh gostilnah največ vino in ceneno žganje. Za pivo redkokdo vpraša, ker je v primeri z vinom drago.
"Gremo?" je naju opomnila Angelina mama. Odšli smo po poti med sadnimi vrtovi, ki so bili polni rdečeličnih žlahtnih jabolk. Kmalu smo bili pred hišo, ki je sedaj dom Nežike Grilc. Njen soprog Jakob je umrl februarja 1936. Z njo stanuje njena sestra, da jima ni dolgčas. Lastnik Finžgarjeve gostilne je bratranec ge. Gril-čeve, kjer pomaga, kadar je na Brezje velik navali ljudi.
Jakoba Grilca sem prvič videl leta 1914. Na Blue Island aveniji in 18. cesti v Chicagu je stala skupina rojakov. Vsi so bili mizarji po poklicu. Enega izmed njih sem poznal in pristopil v družbo na pločniku. Pomenkovali so se radi dela. Ni ga bilo, ker so mnogo mizarskih tovaren premestili iz Chicaga v druga mesta. Pa tudi v drugih obratih so vsled vojne, ki je nastala v Evropi, imenovanega leta odslavijali delavce. Mike Skočir, katerega sem poznal, je rekel nekomu: "La-slaviji svobodno vrše in katoliški govorniki smejo po socializmu, liberalizmu, "komunizmu" in svobodomiselstvu udrihati kolikor hočejo.
Nekega dne sem poslušal kmete v vlaku dolenjske železnice. Bili so namenjeni na Brezje na kmečki tabor. Govorili so o politiki, o slabih časih in h ko tebi, ki imaš ženo, da dela." Dotični pa je to vzel za o-čitek in se jako razburil. Bil je Jakob Grilc. Tako sva se spoznata, Povabil me je na svoj stan, kjer sem spoznal njegovo ženo Nežko in njuno bližnjo sorodnico Helen Grilčevo (zdaj omoženo Arko).
Helen je dramski odsek kluba št. 1 JSZ pridobil v svoj igralski zbor, Jakob in Nežka pa sta bila izborna pevca. Tako smo se srečali še dostikrat. Nežka, Angelina mati in Angela so v Chicagu delale v tovarnah ženskih klobukov, ali kakor pravijo Slovenci, "pri slamnikih". GrilČeva dva sta odpotovala iz Chicaga v Detroit leta 1916, od tam tpa v stari kraj leta 1921. Naravno, da smo bili vsi trije snidenja * Nežko Grilčevo jako veseli. In prav tako ona. Vsled svoje družabnosti je bila v Chicagu in pozneje v Detroitu jako priljubljena. Svojo veselo naravo si je ohranila tudi na Brezjah. In čemu tudi ne! Dom ima prikupen in vse je lično in svetlo. Okrog hiše so se upogiba ie skozi do oken veje jabolk. In grede so bile polne bohotnih rož. Kajti na Brezjah in v okolici je zemlja rodovitna kot maJokje. iz hiše je lep razgled po poti, v sosedne vrtove in v dolino. V Chicagu so Gril-čevi ona leta živeli, kakor mnogo drugih Slovencev, blizu Narodne dvorane na "stari centri"* kakor so imenovali okolico 8o. Racine ave. in 18. ceste. Hiše so bile starinske in stanovanja v njih nič prikupna. Kamor si pogledal skozi okno, si videl le zid, in pa prah, ali pa blato na ulicah. Zdaj pa ima Nežka res prijeten dom. A {pravila je, da ji je po naših ljudeh v Ameriki, ki jih je poznala in se shajala z njimi v družbi, še zmerom jako dolg čas.
Vprašala je naju, če bi nesla nekaj njenih jabolk Heleni Ar-kovi v Ameriko. "Jabolka da bi nesel v Ameriko?M sem se začudil. "čemu n«? Nekam jih bosta že spravila."
Nabrala je najlepše in jih skrbno zJložila v papirnato vrečico.
In res, nekaj sva jih srečno prinesla v New York. Angela je kupila pleteno vrečo, kamor sva zložila ta jabolka in nekaj druge drobnarije, na ladji pa sva položila na vrh še par pomaranč, ki jih je nama prine-

AMERISKI FINCI ZA SVOJO RODNO DEŽELO iročnine in zraven priložila šelčbo pred seboj in naročila čim-
Na vrhnji sliki j« tkupina Fincav ia Michigana, ki ja odpotovala v svojo rodno dairlo. da jo branijo prad Ritai. Vai ao amariiki državljani. Slikani •o bili na postaji v Chicagu. Velike skupina Fincav so odšla na bojna poljana tudi ia Minnasota, Montane, Colorada in drugik držav. Taiko pa, da jim bo Finsko mogoča otati, kajti Rusija, ki jo koča is stratagičnih osirov sa dal Sovjotska Unijo, jo praogromna, in Fincav pa ja lo tri in pol milijona. V tam obupnam položaju sa nadejajo, da sa v kratkem sepletata v vojno s Rusijo tudi švedska in Norveška in da jim priskočita na pomoč s dejanji — na samo s basadami — tudi Anglija in Francija. Prarokom miru se torej ne obeta nič dobrega.

sel porter. Carinskemu uradni- države iz inozemstva sadje, ku v Nevv Vorku je treba v na- rastline in ulične stvari, s kate-
prej označiti na posebni tiskovini. koliko kovčegov in drugih
$2 za v tiskovni fond.
Detroit, Mich. Jože Klarich, tajnik kluba št. 114 JSZ je poslal naročilo za znamke, odnosno članarino, zraven tudi 4 naročnine in $2.20 podpore listu, John Plachtar pa dve naročnini. Kaj neki je z Johnom Zor-nikom, da je tako tiho zadnje čase?
Milwaukee, Wi§. Mary Mihelčič, ki je nedavno prevzefta zastopništvo, je zadnji teden poslala 4 naročnine, med temi dve novi ter nekaj podpore listu. V pismu pravi: "Gotovo si že obupal nad menoj, ker ni tako dolgo glasu od mene, toda, stari naročniki so bili večinoma izterjani; ni mi kazalo drugega ko* lotiti se iskanja novih in čeprav uspeh ni najboljši, se nadejam, da bo v bodoče. Sem še precej novinka v agitaciji, toda podam se ne. Ako imajo uspeh ženske za klerikalne liste, ni vzroka, zakaj bi jih napredne delavske žene ne imele za svoje delavske liste. Dobila nem dva nova naročnika. V bližnji bodočnosti se spet oglasim, upam, da z boljšim uspehom." Dobro poročilo sodruži-ca Mihelčič! Le korajžno naprej in uspehi ne bodo izostali.
Bridgeport, O. Jože Snoy radi svoje službe in drugih ne prilik ne more biti tako aktiven kot nekoč, toda Se vedno kaj stori za Proletarca in tudi koledarja se je po njegovi zaslugi prodalo po vzhodnem Ohiu lepo število. Zadnji teden je poslal obnovo članarine Prosvetni matici društva št. 13 SNPJ za tekoče leto, naročil znamke
več mogoče naše jubilejne izdaje Majskega Glasa, da bomo na ta način dostojno proslavili jubilej našega delavskega glasila in zagovornika delavskih pravic.
rimi se lahko zanese razne škodljive klice, ki se potem raz-paketov prinašaš v to deželo, množe in povzročajo poljedel-kaj je v njih, in koliko, oziroma cem ogromno škodo. "Le čemu za kolikšno vsoto raznega bla- se nisem tega prej domislil," ga prinašal, ki si ga kupil v i no- sem si v mislih očital, na glas zemstvu.	#	; pa sem carinskemu uradniku
Najinega paketa s sadjem v I pošteno pojasnil: "Sadje!" Po- j<iub 11 JSZ in priložil listini nisva označila, ne Ange-I segel je notri in v rokah je ime! tudi dve naročnini. Razumemo line ročne torbice, "čemu ne?" ' pomarančo. Pogledal je žig na Tv0j položaj, Jože, in smo preje vpraševal. "V*ak posame- j nji. Bila je iz Californije. Polo- pričani, da če bi mogel bi i za zen paket, majhen ali velik, se žil jo je nazaj. Ako pa bi slu- pokret več naredil. Ker ne mi-mora zabeležiti," je rekel. Za- čajno prinesel ven jabolko na- slimo likvidirati, boš še lahko beležil ju je sam. "Kaj je v te- mesto oranže, bi jih zaplenil, pomagal v bodočnosti.
mu?" in je pokazal na pleteno mogoče se nad mano vrh tega	_
vrečo, v kateri so bila jabolka še hudoval, kajti carinski urad-! Xaš prihodnji Majski Glas z Brezja, nekaj pomaranč in niki so strogi, in Heleni Arko-' ^ posvečen 35. jubileju Prole-par drobnarij. Hipoma mi ješi- tovi ne bi mogla prinesti daru tarča. Od te slavnostne izdaje
nilo v misel, da je potnikom 1 njene tete. prepovedano prinašati v Zed. I (Dalje prihodnjič.)
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
pričakujemo najboljši moralen uspeh, po drugi strani pa tudi gmotnega. K temu lahko pomagamo vsi, ako pridobimo Majskemu Glasu kar največ oglasov, bodisi trgovskih, ali pozdravnih. Na naročnike in somišljenike apeliramo, da dobe oglase v trgovinah, kjer kupujejo svoje potrebščine. Na mnoge agitatorje smo ta teden poslali listine za zbiranje oglasov.
..	. ,	,	Moon Kun,
L pamo, da bo vsak posameznik ' >>22. Girard, o.
storil kolikor mogoče in če vsi
Sharon, P«. Jože Cvelbar je no. Bo pa ob prvi priliki, poslal vsoto za naročnine na i Chicago, III. Zadnji teden list in za koledar ter M.75 pod- smo imeli priložnost sestati se s pore tiskovnemu fondu. Jože je j sodrugi in somišljeniki iz zu-
naredil izredno dober uspeh 8 nanjih naselbin ki «o bili ..a Norimi? bo"sjubilejno
se„ Kl. odboraSNTJ^Skoro vsi d Majske*« Gla-sa uspeh so posehli prostore S ovemke- dober mor&|no jn
Ka delavskega centra ter urade	,
Proletarca in JSZ. Imeli smo !, tKo"cfm te*a meseca bomo tudi dobro obiskan sestanek, na Ikot <>»>* »J™ poslal, vabila na
Izkaz prispevkov za Prosvetno matico
V fond Prosvetne matice ho vplačala družtva, klubi JSZ in druge or. Kunizacije v oktobru, novembru in decembru 1939 kot sledi: Številka in kraj društva 1, SNPJ, Chicago. III. -7, SNPJ, Claridge, Pa. 21, SNPJ, Pueblo, Colo.
(za leto 1940) 27, SNPJ, Frontenac, Kans. -29, SNPJ, Thomas, W. Va. H9, SNPJ, Chicago, lil. 44, SNPJ, Concmaugh, Pa.
(za leto 1940) 47, SNPJ, Springfield, III. 53, SNPJ, Cleveland, O.
(za leto 1940) f>4, SNPJ, Glencoe, O. hI, SNPJ, Red Lodge, Mont. 92, SNPJ, Franklin, Kan«. 101, SNPJ, Greensboro, Pa. 106, SNPJ, Imperial, Pa.
118,	SNPJ, Pitt*bur*h, Pa.
119,	SNPJ, VVaukegan, HI. 121, SNPJ, Detroit, Mich. 124, SNPJ, Forest City, Pa.
(za leto 1940) 132, SNPJ, Klein, Mont. 145, SNPJ, Cliff Mine, Pa.
(za leto 1939-40) 154, SNPJ, Sugarite, N. Mex. 1G8, SNPJ, Conemaugh, Pa. 206, SNPJ, Gros*, Kans. 254, SNPJ, Bon Air, Pa. 258, SNPJ, Bellaire. O. 274, SNPJ, Dunlo, Pa. 299, SNPJ, VValsenburg, Colo.
(za leto 1940) 312, SNPJ, Cleveland, O. (za leto 1940)
317,	SNPJ, Export, Pa.
318,	SNPJ. Baggaley, Pa. 333, SNPJ. Blaine, O. 388, SNPJ, Pursntlove, W. Va. 407, SNPJ. VVindsor Heijrhts,
W. Va.	3.00
425. SNPJ, Triadelphia, \V. Va. 2.40
6.00 2.00 6.00 3.00 3.00 3.00 6.00 4.00 6.00 6.00
V«ota
$ 8.00 4.00
6.00 3.00 5.00 Ml
6.00 6.00
12.00 6.00 3.00 3.00 3.00 6.00 6.00 6.00 12.00
6.00 1.50
6.00 6.00 3.00 3.00 3.00 3.00 3.20
3.00
3.00 6.00 6.00 3.00 3.00
434, SNPJ, Arm«, Kans. 472, SNPJ, Harmarville, Pa. 477, SNPJ, Cleveland. O. 562, SNPJ, Barton, O. 686, SNPJ, VVest Allis, \Vis. 7C5, SNPJ. Latrobe, Pa. Federacija SNPJ, Akron, O. Fcderacija SNPJ, Cent. Illinois Fed. SNPJ, MiUaukec. Wis. 10, SSPZ, Moon Run, Pa. 63, SSPZ, Sheboygan, Wis.
(za 1939-40) 70, SSPZ, Krayn, Pa.
(za 1940) 123, SSPZ, Detroit, Mich.
(za leto 1940) 181, SSPZ. Power Point, O. 226, SSPZ, VVindsor Heights, W. Va.
6.00x
2.00
6.00 3.00
2.50
KLUBI J. S. Z.
3, Ogle*by, 111. 28, Cleveland, O. 114, Detroit, Mich.
Pa.
prodajo našega koledarja, kajti prodal jih je več kot kdaj prej v tej okolici.
Sugarite, N. Me*. Tone Orožen je obnovil svojo naročnino, poslal $2 podpore listu in naroČil še 4 koledarje. Tudi ta naselbina je med prvimi kar se tiče Proletarca, koledarja, itd. Zato skrbi Tone in tudi Jack Skerlj naredi svoj kos dela. Društvo št. 154 SNPJ je obnovilo vso jo članarino pri Prosvetni matici.
Mclntyre, Pa. Vinko Yakse-tich piše: v kratkem bom obnovil svojo naročnino in da se delo ne bo dupliciralo, mi pošljite še 4 koledarje, pa bom potem za vse skupaj poslal. Razume se, da smo mu drage volje ustregli.
Arma, Kant. Tone Shular je poslal 8 naročnin in $3.50 podpore listu, ki sta jih nabrala na seji Zadružnega pogrebnega zavoda in izven nje s "ta vel'-kim" Jožetom Bratkovičem.
Warren, Ohio. Jože Jež je poslal prispevke Prosvetni matici za tekoče leto od društva št. 321 SNPJ in zraven priložil še dve naročnini.
Crafton, Pa. Pred kratkem smo omenili, da je pri zbiranju podpore fastu izredno agilen Tone Petrovčič, in zadnji teden *e je spet oglasil s $7.50, ki jih
katerem so bile diskuzije, poročila in priporočila tikajoče se našega gibanja, ki so bfta vse skozi stvarna in zanimiva.
Nekateri so izročili tudi vsote za naročnine, med temi John Terčelj iz Strabane, Pa., ki je izročil 15 naročnin ter $1.25 podpore listu; Andrew Vidrich iz Johnstovvna 4 naročnine; Tone Shular obračun za prej poslane naročnine; Bd. Tomšič iz VValsenburga, Colo., pa je obnovil svojo naročnino in članarino JSZ. Sadružici Turpin in Pogorelec sta nabral $16.55 podpore na omenjenem sestanku. Chas. Pogorelec je zraven tega dobil še 8 naročnin v Chicagu. Druge "nesreče" ni bilo!
Buhl, Minn. Max Martz poroča, da ga je med agitacijo zalotila bolezen, zato je tudi uspeh bolj mršav. Poslal je 1 naročnino in ko hitro malo ozdravi, bo obiskal Še ostale naročnike po naselbinah železnega okrožja. Videl bo tudi one, ki so obljubili, da se naroče na list, ko se je upravnik nahajal tam zadnje pofletje. Upati je, da niso prelomili svoje obljube.
Cleveland, O. Jože Lever je poslal obračun za prodane ko-
društva naprednih jednot in zvez za naročilo naše jubilejne izdaje Majskega Glasa. Dolgih 35 let je Proletarec vztrajno zttgovarjal najboljše interese našega delavstva in si s tem zaslužil priznanje vsega naprednega elementa med nami. Tudi za razvoj naših naprednih podpornih organizacij je veliko storil, pa upamo, da bodo ta naša društva imela to v vidiku, ko bodo imela vabilo za naro-
2.00 3.00 12.00 6.00 6.00
DRUGE ORGANIZACIJE
Kroiek At. 1, P. S., Cleveland, O.
(za leto 1940)	6.00
Krožek At. 5, P. S., Conemaugh,
Pa.	6.00
Soc. pevski zbor "Svoboda",
Detroit, Mich.	7.00
Pevsko druitvo "Triglav", Kirk-
land Lake, Ont., Can.	10.00
Dramski zbor "Zora", Pueblo,
Colo.	6.00
Dramsko druAtvo "Soča", Strabane, Pa.	6.00
Skupaj
$297.60 TAJNIŠTVO P. M.
Kadar vam kak spis v Proletarcu ne ugaja, pomnite, da je to list sa misleče čitatelje, n« sa cenzorje!
»L30I
aoi
Joe*T»a, al nA federacije	lf>darje teT <ianarino za JSZ
SNPJ za zapadno Penno. Vrši-	k1uha ^ 28 ?ravif da v
la se je v Pittsburghu.	^5oto 24 februarja imeli dru-
Point Marion, Pa. Tone Zu-	žabni večer pri s. Franku Gu-
pančič je poslal vsoto za obno-	stinčiču, na katerega že zdaj
vitev svoje naročnine, za pro-	vabijo sodruge in somišljenike,
dane koledarje ter znesek ti-	Večer je namenjen zabavi m a-
skovnemu fondu, ki je bil pri-	gitaciji. Naš "večni popotnik"
občen v zadnjem izkazu.	Tone Jankovich je zadnji teden
VVillard, Wi». če kdo misli,	poslal 17 naročnin in naročil
da Mrke KruCtz ni na delu za	še 10 koledarjev. Pravi, da ko
35-LETNICA
PROLETARCA
i« 0
D
O
V \l IM I .IO 3.
v dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale Avenue
4 III4 \4.0. ILI.
D
O
I Am
našo stvar, se moti. Zadnji teden je poslal nadaljne 4 naročnine ter dolar podpore listu. Pravi, da je spolnil svojo obljubo, ki nam jo je bil dal zadnjič, ko je bil tu, ni pa še vse izvrše-
S 2iva slika. Nagovor o pomenu slavja, Frank Zaitz. g
U	o
Soprunistka Louise Kelemenic is Garyja, Intl. Govornika Etbin Kristan in Maynard C. Krueger. Pevski trio sester Mary, Ernestine in Lucille Jugg• o Enodejanka. Spisal za to slavje Ivan Molek. Prvaki rbor "SAVA".
proda še te, bo skupno število po njemu prodanih koledarjev znašalo 300. Good work, "po- jS potnik", le tako naprej!	! i
Gallup, N. Mex. Mrs. J. No-1 vak je poslala obnovo avoje na- j jjj
S Med programom in »večer igra v gornji dvorani orkester
JOHNA GORSKA ml. i« Springfielda, IH. V spodnji n	PUCLJEV TRIO.

PRICETEK PROGRAMA OB 3. POPOLDNE.
Vstopnice v predprodaji 35c. Pri blagajni 50c.
Ifll
j



—»
• . •
KRITIČNA
POROČILA IN RAZPRAVE
Vojn« na Finskem je veliko bolj magnetičen predmet za razprave, kakor pa vojna med Nemčijo, Anglijo i« Francijo. Predsednik Roosevelt pravi, da simpatizira s Finsko v njenem boju proti ruski invaziji nad 90 odstotkov ameriškega ljudstva. Komunisti kajpada niso med njimi, kajti po njihovem je bila Rusija v ipravem, dokler je vodila mirovno politiko in propagando proti agresivnostim, in je v pravem sedaj, ko je sama postala agresivna in se pa^lu-žila oborožene sile v dosego svojih namenov.
S Finsko so tudi kapitalisti in politiki kakor je Hoover. toda tudi Rusija ima. raznobarvne prijatelje. Na primer Hitlerja, ki je odobril njeno vojno nad Finsko. Ako bi kdo kaj takega prerokoval do meseca avgusta lansko leto, bi mu komunisti rekli, da blazni. Ampak se je zgodilo. Vpad ruske armade na Finsko brani med Slovenci v Ameriki posebno župnik Trunk in nekaj drugih, ki so v ameriški politiki bodisi demokrati ali republikanci, ali zdaj to zdaj ono, in po prepričanju pa klerikalci, ali pa nič.
Rusijo opravičujejo, da si mora zavarovati svoje meje. Ampak temu ni nikdar konca. Ko si država oddalji eno mejo, si jo želi pomakniti se dalj. in če je še posebno imperialistična, si hoče dobiti meje v vseh kontinentih, kot jih imati na primer Anglija in Francija.
Finska je bila vsled svoje lege zmerom žrtev imperializma. Po prejšnji svetovni vojni se je uresničil njen stoletni sen. Proglasila se je za neodvino. Toda ni ji Slo gladko. Imela je spopade z Rusijo po padcu cariz-ma, a jih je odbila s pomočjo kajze^jeve armade. In nato nekaj časa rajanje v svobodi, ki ga je zatemnil fašistični val. V njemu je padlo tisoče finskih delavcev in kmetov. A končno je Finska vendarle postala demokratična republika. - Napredovala je mahoma. Dvignila je življenski standard, uveljavila civilne svobodščine, razvila izvozno trgovino, njeno ljudstvo pa je ojačalo svoje zadružni-
štvo, da je bila trgovina že nad 50 odstotkov posest delavcev in farmarjev, pa tudi zadružne, industrije čezdalje več. Vele-kupitalumu na Finskem ni. Finska nima prirodnih zakladov, razen niklja in lesa, rodovitne zemlje ima v primeri s svojo površino malo, a vendar se na nji živi narod, ki šteje blizu štiri milijone oseb, boljše, kakor pa žive ljudje v marsikateri bogati evropski, ameriški ali azijski deželi.
Ta narod je dobil meseca septembra ukaz, d* naj pošlje svoje zastopnike v Moskvo. Ze pr$d tem so dobili enak poziv v lade Lat ve, Estonske in Utvia-.ske. V Moskvi so jim prediožili načrt, ki v bistvu pomeni pridi uženje omenjenih de^el k Sovjetski Uniji, dasi so na papirju še samostojne. Sprejele so pogoje in s tem postale protek-torat Sovjetske Unije. Poleg Finske je bila pozvana tudi Turčija poslati zastopnike v Moskv o. Prišli so, poslušali Stalina in Molotova, sporočili njune zahteve v Ankaro, turtka vlada jih je odbila, režimu v Kremi in u pa je bilo neprijetno vsled tega. Da si obvaruje pre-stidž in takozvano čast, je pritiskal toliko bolj na zastopnike finske republike. Finci so končno sklenili, da ao se boriti proti imperializmu carizma in če z o morajo pasti pod novi ruski imperializem, naj se to zgodi v vcjni, ako bo Josef Stalin vztrajal pri svojih zahtevah. Ni odnehal, pač pa ustanovil za Fince svojo vlado, ki ga je "povabila", naj gre loviti ''finske bele bandite in osvoboditi finski narod. Vojne Finski ni napovedal. Ampak vendar je to vojna, ki traja že blizu tri mesece.
Kaj hočejo Finci? Neodvisnost in mir. Živeti z Rusijo v prijateljstvu, ne v podložni-štvu. M al narod, kakor so oni, ne more želeti ničesar bolj kakor mir jn gotovost, da se lahko svuUAino razvija v svojih me-jaTTpo svoji volji. Dvajset let mu je bilo dano to jamstvo, nato preklicano in zdaj je v vojni.
Morda se je Stalin v svojih računih u kanil. Mogoče je res mislil, da je finsko ljudstvo z
■ 1
** ■ ** <■ «•
Lahko lastujete to moderno
Jtfj električno peč
• Nadomestite svojo staro peč z moderno električno pečjo ih uživajte prednosti električnega kuhanja. Je hitro. Je lahko. JejČisto — nikakih saj ali nesnage... lonci in ponve ostanejo blesteče svetli. In jedi so bolj okusne, tnJlj redilne, Jter »e kuhajo v svojih lastnih naravnih šokih.
Pridite zdaj in oglejte si to L & H električno peč. Je izredne vredno/ti glede svoje lepote in uspešnosti.
Velik popust,
d bo kril stroške za žično inštala cijo v večini krajev.
MALO PRVO NAPLAVILO
preostanek, pole* malih prenosnihstro-Akov, plačljiv v pripravnih mesečnih o-brokih t vaiijn računom ta elektriko.
CQMH0UWEALTH EDISON COMPANV

njim. Ampak Če je napačno računal, je to znuuta, ki bo skozi vso zgodovino označevana, da je bila prepojena a krvjo.
Rusija potrebuje zavarovanje svojih mej. Ampak isto veija za vsako deželo. Cemu si naj jih ena zavaruje na račun druge ali drugih? Rusija ai je hotela utrditi svojo sira Užitno in miJlitariatično pozicijo na Baltiku na račun neodvisnosti finske republike. Finci ao odklonili. Moskva .svojih nepremišljenih zahtev ni mogla več umakniti, kajti ponos državnikov je pač ponos, posebno ker jim ni treba na fronto in tako tudi sedanjim krmarjem Sovjetske Unije ni treba prezebati in se tepsti v finski zimi, kajti to nalogo ao dobili oni, katerih dolžnost je edino le ubogati.
Ampak kaj, če bi Finska postala oporišče Anglije, Nemčije ali obeh, pravijo oni, ki opravičujejo ruski vpad.
Dvajset let ni imel Leningrad in ne Rusija od strani Finske nobene <pretnje. Finci so se skušali zavarovati, zgradili trd-njavsko Črto in delali za izboljšanje svoje dežele. Prav zato so finski delavci in kmetje tudi po medli s politiki, kateri bi jih lahko zapletli v imperialistične spletke, sklenili ao z Rusijo ne-napadalni pakt in mislili, da s tom njihovi deželi ne preti no-i bena nevarnost.
Tudi Poljaki so sklenili nena-padalni pakt — oni namreč s Hitlerjem, ki pa je bil le krpa papirja, kakor pakt finske republike z Rusijo. V obema slučajema ga je močnejši v ugodnem momentu preklical in napadel šibkejšega v osvojevalne namene.
In to je, kar je proti vsakim principom človečanstva. proti civilizaciji, proti načelu samo-od ločevanj a malih narodov, kajti njihov zločin je edino to, da so majhni in šibki in vsled tega "legalen? plen, kakor je legalno streljati lovcem "divjačino", dasi so divji oni, ne pa živali, ki jih pobijajo. Toda dočim je y tem primeru naravni zakon z lovci, kajti živali so živali, ni za lovce roparskih dežel nobene opravičbe napadati dežele v namen osvajanja zato, ker so šibke.
• Ko je Sovjetska Unija v ligi narodov in s svojo propagando jtopila v prve vrste onih, ki so bili proti ropanjam, proti vojnam in proti provokatorjema Muasoliniju in Hitlerju, si je dobila v svetovni javnosti ugled in spoštovanje med milijoni ljudi, ki niso komunisti. Predsednik najmočnejše republike na svetu — Franklin D. Roosevelt, je bil s Sovjetsko Unijo v prej opisani njeni vnanji politiki tako iskreno, da ji je ob obletnicah njene ustanovitve čestital in ji želeJ napredovanje v njenih naporih za zboljšanje življenskih razmer narodov, ki ji pripadajo, in v njeni mirovni politiki. Toda dne 23. avgoista lanskega leta ga je razočaral pakt med Stalinom in Hitlerjem toliko, da ima to svoje poledice na vso vnanjo politiko njegove administracije.
Roosevelt je res sovražnik iaflzma in Hitlerja. Tega ni skfiyal in proti njemu je govoril več kot katerikoli <}ržavnik svetu. Več celo, nego Maksim Litvinov, dokler je bil Še komisar vnanjih zadev Sovjetske Unije.
Ako Finski ne priskoči na po-nu^ noben« dežela, bo kmalu refena '"belih banditov", toda komando nad finskim narodom bo prevzela potem okupacijska ruska armada. Finske demokracije bo konec in ljudstvo se bo moraflo ravnati po ukazih, kajkor v vsaki totalitarni deželi, . Živijenske razmere se mu bo4° »poslabšale na ničlo, svo-bodščin bo konec in žandar bo preža) na prestopke za vsakim oglom.
To bo imelo pogubne posledice na fivedskem, Norvežkera in Danskem, posebno še, ako imati Nemčija in Rusija v načrtu te tri dežele sporazumno nadvOadati in si podvreči njih
SREČA NEMČIJE NA MORJU
k l h - . V ♦•. * V vi- »
/ i \	V	v
/4\ \ . - t
Nemčija se ponaša, da povzroča » tvojimi podmornicami in minami Angliji, Franciji in nevtralnim deželam v njihni paroplovbi posebno v Severnem morju ogromno »kodo. Rn«, da ja blokada Anglija in Francija uspešna, ampak Nemčija ja enostavno posvala svoja tovorne i« potniške paraske
domov, 17 parnikov, ki niso mogli utači, je pa ajtkao moštvo rajie potopilo, kot pa da ki postali plan Anglija ali Frsiicip. Za najajjajnejii primer navaja Nemčija svojo veliko, moderno potniško ladjo Bremen, ki ja na gornji sliki. Odšla ja ia New Yorka la nekaj časa prej nego je Anglija Nemčiji napovedala vojno, srceno utekla pred angleškimi vojnimi ladjami v ruslto priata-aišče Murmansk, in od tam pa se utihotapila domov v Hamburg. Angleški letalci so skušali to ladjo ie perkrat napasti v njenem pristanišču, a bres
gospodarstvo in jim narekovati •politični sistem. Življenski standard v vseh treh se zaradi vpada na Finsko že zdaj znižuje, ker je Skandinavsko ljudstvo v skrbeh in troši milijone v pripravah na obrambo, česar ne bi bilo treba, ako bi vlada v Moskvi ohranila svojo prejšnjo politiko, namesto da se je odločila za imperialistično taktiko.
.Ampak — Rusija je Slovan- j ska. Fajmošter TVunk je zanjo radi tega, ker imajo v nji Rusi odločujočo in vodilno besedo, dasi j« pod označbo 'Sovjetska Unija" mnogo drugih narodov, ki niso slovanski.
S slovanetvom pa je stvar ta: Tisti slovenski panslavisti, ki S2 ogrevajo za Rusijo radi njene-1 ga slovanskega jezika, bi lahko vedeli, da je padel poljski narod« pod HiUerjevo brutalnost lansko jesen zgolj po zaslugi slovanske Rusije. In vedeli bi lahko, da vlada v Moskvi ne stori pri Hitlerju, s katerim je v prijateljstvu, ničesar za preganjani, zatirani, teptani češki narod, ki je bil intelektualno in gospodarsko najvišji slovanski narod.
Drugič, tisti, ki ao za civilizacijo in obsojajo vojne, katerih po mnenju vlad, katere jih NE NAPOVEDUJEJO, sploh NI, bi morali imeti za zločin enake vrste ISTO merilo. Ce je j japonska nenapovedana vojna na Kitajskem zločin, ako smatramo Hitlerjevo posilstvo nad Poljsko za umazano pego vi zgodovini sveta, ako smo obsojali na vso moč italijanski ro-' parskj pohod v Etiopijo in gaj skušali uničiti s sankcijami, čemu naj kar naenkrat smatramo, da taki pohodi in krvolitja niso zločin, ako jih podvzame režim, kateremu načeljuje Jo-sef Stalin?
In zakaj naj bi bil zločin, ako se bi Francija zvezali« s Hitlerjem, ni pa zločin, ker je z njim sklenil prijateljstvo in zvezo diktator v Kremlinu prav tako v imperialistične namene?
Delavsko gibanje je v zgodovini minulih let dobilo silovite udarce. CiviHteacija je spet pomaknjena daleč nazaj, življenski stand«ard je znižan in demokracije ter civilnih svobodščiu je po svetu po zaslugi diktatorskih režimov manj kakor jo je^ bilo pred prejšnjo svetovno vojno, v dobi avtokracij starega sistema.
Socialisti bi od nove Rusije pričakovali delovanje za mednarodno delavsko gibanje, ne za kom interno, ki se premika ko marijoneta na ljubo kapricam in sklepom enega samega 6loveka. Pričakovali bi od nje moralno silo, ki bi res bila bodrilo v borbi proti kapitalizmu. namesto da kapitalistična propaganda kaže s tako naslado na tolbe politike vlade v
Kremlinu, ki niso majhne.
Kapitalizem želi in deluje za propast Sovjetske Unije. Mi ji želimo uspeh. In baš radi tega ne odobravamo takih korakov njene vlade, ki so voda na mlin sovražnikov gospodarske uredbe, kakršno označujemo za socializem. Ne za Hitlerjev "narodni socializem", ne za Stalinov- "socializem", ampak za uredbo, v kateri bo javno lastništvo res stvar ljudstva, ne pa birokracije, svoboda res svoboda in krvave "čistke" le stvar zgodovine.	/
Joseph Snoj piše:
Bridgeport. O. — Na zadnji seji kluba Naprej nismo mogli ukreniti vse potrebno za prihodnjo majsko proslavo, ki bo v soboto 27. aprila v društveni dvorani. Vzrok je bil slabo vreme, oziroma silovit mraz, ko so ljudje rajše pri topli peči kakor pa da bi se podajali ven na spolska pota in prezebaii. Ampak potrebno je, da se v našem klubu domenimo o prihodnji prireditvi, zato naj člani pridejo gotovo na prihodnjo sejo, ki bo v nedeljo 18. februarja. Moramo namreč takoj na delo, da bo prireditev izpadla kot se spodobi za tako delavsko proslavo.
Zagotovljeno nam je, da bosta na nji pela dva kvinteta soc. Zarje iz Clevelanda. Kaj takega na prireditvah v naših krajih še nismo slišali. Za ples bo igral znani Louis Simončičev orkester iz Clevelanda, torej je tudi ta točka posebnost. Glede ostalega sporeda bomo morali se ukrepati na prihodnji seji. Torej udeležite se je vsi. Pokažimo, da smo pri volji tudi delati za našo skupno stvar in socialistično gibanje.
Nekateri se trudimo zanesti socialistične nauke v društva in kjer se že shajamo z ljudmi. To delo je naporpo. Uspešno je le, ako smo v taktiki previdni in pripravljeni tudi na požrtvovalnost.
Koliko je uspeha s tem delom v društvih, je odvino tudi od odbornikov v njih. če so napredni. že nekako gre, drugače pa je težko, posebno ako nasprotujejo. V mišjih imam namreč Prosvetno matico.
Bil sem presenečen, ko sem čital, da je od nje odstopilb največje društvo SNPJ v Mil-vvaukeeju. dasi je bilo v nji od početka. In da ao se pri tem 0-bregovali ob soc. stranko ih Prosvetno matico, češ, da ni več ne prve ne druge. Soc. stranka je res šibka, ako upoštevamo, da je v tej deželi nad 40 milijonov delavcev, toda to je slabo za delavce, kajti socialistični program je vendar stvar, kJ njim v korist JSZ na vsak način še obstoja in prav tako Pro-
svetna matica, ki je s svojim glasilom Proletarcem izvršila že veliko dela.
M!)waukee je nam bilo že mnogo let v vzpodbudo, ker je bilo to mesto trdnjava socialističnega gibanja. Mestna uprava je bila vzor vsem drugim. Ko se je pred leti vršil tam zbor JSZ, smo se tisti, ki še nismo bili v Milvvaukeeju nobenkrat prej, čudili, ker je bil naš zbor pozdravljen s posebnim napisom na mestni hiši, in bili smo veseli tudi lepega sprejema. Na zbor je poslal župan Hoan posebnega zastopnika. In od takrat pa v milvvauški naselbini tolikšna sprememba. Sešel sem se tudi s tajnikom omenjenega društv a, ki je name napravil vtis zavednega delavca, zato sem bil o njegovem nastopu proti Prosvetni matici še toliko bolj presenečen. Zanimivo pa je vendarle, da je na slavju 35-letnice društva nastopil socialistični pevski zbor Naprej. Torej z ene strani udarec po socialistih, z druge pa so vabljeni na sodelovanje od istih ljudi. Kje je v tem logika?
Jaz vzlic temu kličem: Živelo društvo Sloga št. 16 SNPJ, kajti v 35-letih je izvršilo za
napredek veliko dobrega. ★
V	obligatni Prosveti sem či-tal dopis, ki ga je poslal Mil-vvaučan Frank RoJka. V njegovih izvajanjih je precej jedra, ampak ob enem obsoja župana Iloana, češ, da je kriv, ker njihova stavka ni izpadla tako kakor so želeli. Piše, da se Hoanu pri županskih volitvah, ki bodo to leto, obeta poraz.
Napačno je dolžiti človeka odgovornim za stvari, katerih ni kriv. V mestnem odboru je večina protisocialistična, torej protidelavska. Policija v Milvvaukeeju ni pod županovo kontrolo. Večina v mestnem odboru mu jo je odvzela že pred leti, zato, ker ni hotela, da bi ji načeljeval socialistični župan. Omejili so mu pravice tudi v raznih drugih zadevah. A vzlic temu je socialistični vpliv v Milvvaukee tolikšen, da se delavci v primeri z drugimi mesti nimajoNkaj pritoževati. Le domislimo se na masakre in preganjanje stavkarjev v času jeklarske stavke v So. Chicagu, v Ohiu, v Pennsjivaniji itd., na napad stavkarjev v North Chicagu in drugod, kjer so republikanci in demokrati na krmilu. Premislite vse to, predno se odločite deiati proti županu Hoanu. Saj je vendar znano vsakemu, da je za delavstvo v Milvvaukeeju in tudi drugje storil toliko kot še noben drugi župan velikega mesta v tej deželi. Torej v Milvvaukeeju kakor drugje pojdimo raj&e na delo za JSZ in Prosvetno matico, če res verujemo v napredek. Kajti nasprotovanje Prosvetni matici je pomoč nazad-njaštvu.
V	Milvvaukeeju kakor drugod je veliko takih ljudi, ki verujejo, da je rešitev človeške družbe le v socializmu, pa naj pridemo vanj pod enim ali drugim imenom. Kajti načelo socializma je produkcija za porabo namesto za profit, in pa politična uredba na temelju industri-alne demokracije. Te nauke širi Prosvetna matica z vsemi svojimi aktivnostmi in z njo vred Proletarec in vsi drugi, ki žele. da se sedanje krivične
razmere in sedanji sistem odpravi.
Vem, da je v društvu mnogo revnh članov, ki čestokrat niti za asesment ne zmorejo, toda vsota, ki jo kako drudtvo prispeva za Prosvetno matico, jih ne bo reiiia. Naobratno, bqs delavci bi se morali najbolj brigati, da bi ustanove, kakor je Prosvetna matica, uspevale.
S temi vrsticami ne mislim nikogar žaliti, pač pa predociti resnico, kakor jo vidim jaz. či-tam, da sta tu in tam kritizirana Zaje in Pogorelec. Ampak tu se ne gre za osebe, nego za delavsko gibanje. Tudi ako Zajca ali Pogorelca kdo nima rad, bi moral vendar vedeti, da se gre za delavski pokret, in da sta zanj veliko storila tudi omenjena dva. Kritikam pa smo podvrženi vsi in v tem ni nič siabega. Glavno je, da vršiš svoje delo pošteno in se ne bojiš pogledati človeku v obraz, nasprotnika pa bo pred teboj sram in se te bo, po domače rečeno, "šoniral" in ogibal, kadar bi te imel srečati.
Joseph Snoy.
CANKARJEV GLASNIK
Februarska številka Cankarjevega glasnika je izšla s sledečo vsebino: Brez moke ni kruha (uvodni članek) ; Izpoved novega Američana (Ivan MoJek); Melanholija (pesem, Ivan Jontez); Z dežja pod kap (Anton fcular); Novakov slovar fčlanek o slovarju Zvonka Novaka) ; Žensko poglavje: umetno hujšanje; Preko Alaske v Sibirijo; Tehnika zavarovanja; I. J.: Ponovitev "Kralja na Betajnovi"; Naš občni zbor; E. K.: Julkina zmota (nadaljevanje); E. K.: Drejčetova pot (nadaljevanje).
Poleg teh je v februarski številki Cankarjevega Glasnika članek upravnika in razen drobiž. Naročnina je $3 na leto. Naslov: Cankarjev Glasnik, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Društvo Bled vobi
Milwaukee, Wis. — Društvo Bled št. 16 JPZ Sloga, uljudno vabi vse prijatelje kart in druge rojake, da se udeleže kartne zabave, ki jo priredi v spodnjih prostorih SSTD v nedeljo 18. februarja.
Vabljeni ste tudi, da se udeležite kartne zabave kluba št. 37 JSZ, ki jo priredi v isti dvorani v nedeljo 10. marca v korist blagajne. Rojaki, ki ste uam bili vedno naklonjeni, pose tite nas tudi sedaj.
Kristina Podjavoršek.
■ ■■■■■■feUBBBB
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najsta-rejšo jugoslovansko Radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.

PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI | ► PODPORNI JEDNOT1 ;
I NAROČITE SI DNEVNIK '
> as
M1LLER'S CAFE
5205 St. Clair Ava., Cleveland, O.
Fino pivo, vino in iganje. Vnak petek ribjs večerja, ob sobotah ko-ko*Js. — Fina poatreibs. Dobra godba.
99 ,
Stana aa celo lato $6.00, pol Uta $3 00
Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) je treba za novo druitvo. Naslov za list in sa tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, IU.
......................
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N, HAL8TFD STREET, CHICAGOL ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS




PISMA IZ STAREGA KRAJA
►
Detroit, Mich. — Vem, da či-tatelje zanimajo pisma, ki jih prejemamo iz-starega kraja, ako ao v njih poročila tudi o razmerah naših ljudi onokraj luže.
Pismo, ki ga mi je poslal prijatelj iz Belokrajine, se glasi:
Dra^i prijatelj:—Pismo in koledar prejel. Pismo je hodilo celih 42 dni. Pravi*, da bi rad znal, kakšne razmere ao pri nas. Imeli smo veliko sušo. Edino pšenica in trta ste obrodili. Kdor j« imel kaj več pšenice posejane, in kdcr ima kaj več trte, za tistega je še Še. Draginja je pa nastala tako velika, da ni za živeti. Posebno za nas bajtarje in druge delavce. Koruzna moka stane dva in pol dinarja za kg. Mast 23 din. kg. Petroleja, riža in več takih stvari pa f.ploh ni za dobiti. Tudi zaslužek je pičel, kdor ga ima. V lanskem poletju »o pričeli z gradnjo nove železnične proge Cmomelj-Vrbovsko, to je, zvezo z morjem. Pa ne misli, da smo de avjci, kmetje, vozniki ali gostilničarji z gradnjo osreče-nl. Nismo osrečeni. Ampak glavno je, da imajo nekateri delo. Ampak ne vsi. Na teh delih so večinoma tujci. Kdor domačinov hoče priti v to delo, mora ki do črnomaljskega dekana za dovoljenje, drugače ga ne dobi. Dekan je tudi banski svetnik iti moraš dobiti priporočilo od njega, drugače te ne upoštevajo, ako vpra&a4 za to delo. Potem pa že veš, kako ga naj dobi oni, kateri zna misliti s svojimi možgani ne pa z de-kanovimi. Dela se v akordu. Pri kopanju in vsa druga dela so razdeljena v odseke, pri katerem nadzoruje ena oseba, ki se imenuje partij firer. Plačo jim odmeri na koncu vsakega meseca in so različne. Od 28 do 45 dinarjev na dan, in v delo, kot sem že omenil, je težko priti. Draginja je naglo poskočila. Pred meseci je bila produkcija precej velika in sicer nad produkcija. Kupil sem kos mila in trgovec mi je da i enega zastonj po vrhu. In ko se je oznanjeva-la evrop-ka buna, so premožnejši drli v trgovine in si kopičili zaloge. Niso pri tem nič pomislili, da bodo z njih početjem trpeli delavci in drugi revni sloji. Ter da ako deflavci in drugi siromaki od gladu pomrjejo, da tudi njim bogatinom ne bo mogoče dolgo živeti, ker sami si ne znajo pridelovati za živež. Kot že omenjeno, pri nas ljudje v splošnem jako slabo živijo. Tarejo jih dolgovi. Kmet proda prašiča po 7 in pol dinarjev žive vage, mast pa nazaj kupuje po 22 din kg. Pšenico proda do 100 din. 100 kg. Moko pa kupuje po 3 din. in pol za kg. Družina gre ob nedeljah k maši. In sicer oče zjutraj, sin pa k veliki maši, ter si med potjo menjata klobuke. Splošno pa danes po tofikih letih kulturnega življenja je naš narod ostal raztrgan in bos. Uradniki v Sloveniji so Slovenci. Večina njih ima svoja posestva. Politično o-
r i en t i rani so večinoma za Rusijo. V Nemčijo hodijo mnogi na delo. Najbolj se boje italijanske in naše bratske diktature. Ker to, kar se godi v Jugoslaviji, ni niti v Italiji. Jugoslavija se pripravlja na volitve in državnike pretresa mraz. Bojijo se, da bodo zmrznili (propadli), kar jim tudi narod iz srca ML
Najboljša uradniška mesta v Jugoslaviji zavzamejo ruski Vranglovci, kateri so pobegli iz Rurije za ča-a zadnje revolucije. — Prijateljski pozdrav.
Imena ipošiljatelja gornjega phma nočem navesti iz umlji-vega vzroka. Gornje pismo je hodilo do Detroita 33 dni,, in moje v Jugoslavijo kot mi piše pa 42 dni. Torej pisma prvega razreda vzame skoraj po mesec in pol, katera ao v normalnem času prišla v 12 do 14 dni. Potem ni Čudno, da še ni knjig Prosvetne matice. Lahko tudi da je dotični šif Hitler ali pa Chamberlain poslal na dno morja. — J. L. ;
Anjclo Cerkvenik je bil premeščen v Beograd
Ar.»yelo Cerkvenik pravi v pismu z dne 23. januarja t. i., da je bil premeščen od ravnateljstva jugoslovanskih železnic iz Ljubljane v Beograd 4. julija minulo leto, v jeseni pa je prišla za'njim tudi družina. Piše, da je njegovi ženi silno dolg ča* po Ljubljani, pa je vsled tega tudi njemu neprijetno. Vrh tega še zato. ker mora biti v svoji službi večinoma na potovanjih po Jugoslaviji m tudi v inozemstvu. Omenjena selitev je bila vzrok, da ni utegnil po-rlati obljubljene povesti v letošnji Ameriški družinski koledar, potrudil pa se bo za prihodnji letnik, ako se tudi Jugoslavija ne zaplete v vojno.
O tem pravi:
"Situacija je pač tako vražje zamotana, da je niti najbolj ge-nijalen politik ne more razmo-tati. Psihično ?mo skoraj vsi, posebno pa še marksisti,, čisto razdvojeni. Marsikdo je po«tal že docela apatičen. Živimo iz dneva v dan in ne vemo, kaj nas čaka jutri. Strašanska draginja. plače pa se ne povišujejo."
Piše tudi, da je romalo eno pi.*mo iz Beogruda v Ameriko celih 45 dni. Njegovo je bilo datirano na pošti v Beogradu 24. jan., prejeli pa smo ga 12. feb., torej je vzelo v sedanjih okolščinah le 20 dni.
Eno zelo zanimivo pismo smo prejeli iz Domžal. Objavimo ga v izčrpku prihodnjič.
Družabni večer klubo št. 28 JSZ
Cleveland. O. — Klub št. 28 JSZ bo priredil v soboto 24. februarja družabni večer pri s. Franku Gustinčiču na 7520 Bankroft Ave.
Ta večer je prirejen za zabavo in za agitacijo. Torej, do-
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
rMh \
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ^ ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^
— ž 'PROSVETA J
NAROČITE SI DNEVNIK
Naročnina sa Združen« d rta ve (iaven Chicaga) in Kanado $600 k na lato; $3.00 sa pol letat $M0 u eat rt lota t «• Chicago in Cicara ^ $7.50 sa calo lata) $3.75 sa pol letaj sa inoaemstvo $9.00.
Naslov za list in tajništvo je;
I
2 ti. »7 So. Lnnndalc A ven ur t
Ckieatfo, llliuoi«	!
ber namen v obeh ozirih. Somišljeniki iposetite nas!
Joaeph Lever, tajnik.
0 klubu št. 37 JSZ in o volitvah
Mtlwaukee, Wi».	Pred
kratkim časom so neke vplivne
osebe, ki imajo svojo zaslombo pri bedni in nevedni delavski masi in ki se pečajo s sovra-švom do socialistov, razglasile po naselbini in okolici, da smo se milwauški socialisti spreobrnili in se brezpogojno podali svojim bivšim nasprotnikom ter da je klub št. 37 JSZ dokončal svojo trdo pot.
Da ne bo o tej' aferi kdo napačno poučen, ali celo nasedel na limanice raznih prev arantov izjavljam, da smo še vedno na delavski straži in še branimo geslo socializma.
Kavno tako tudi naš klub še funkcionira in straši naše nasprotnike tako, da že sami ne vedo kaj počenjajo.
Resnica je pa, da ne zborujemo več ob četrtkih v Rožiče-vih prostorih, ampak vsaki drugi petek v mesecu ob 8, uri zvečer v dvorani SST.
Resnica je tudi, da je klub res imel trdo pot in sicer Že od začetka, jo ima zdaj »n jo bo imel tudi še v bodoče. Tega se dobro zavedamo.
Zavedamo se tudi, da je pod dobrim vodstvom in da služi delavskim principom.
Radi tega ne mečite nam polena pod noge in nc pljuvajte v lastno skledo.
Ako je kdo napačno poučen in sumi, da je iz delavskega stalisča pri klubu kaj nepravilnega. je vsakdo dobro došel na sejo, da se razčistijo pojmi.
Se bolj priporočljivo je pa, da si naročite Proletarca, da bodete redno zasledovali delo, ki ga s pomočjo sotrudnikov vršimo na političnem polju v korist delavskega razreda.
Pred seboj imamo mnogo važnih problemov, pred vsemi se mi zdijo najvažnejše občinske primarne volitve. Vršijo se 12. marca.
Delavski nasprotniki so med sebo j dobro organizirani in založeni s dolarji ter drugo ma-šinerijo, ki bo delovala in o-mamljala bedne in nevedne v delavskih vrstah.
Zadnji teden sem poslušal srečolovsko pravljico nekega brihtnega kandidata, ki bi bil rad župan. Rekel je, če bo on izvoljen in postavljen v županovo aed!o, bo delal na to, da bo mesto pod njegovo administracijo pokupilo v petem predelu ob Michiganskem jezeru vse one stare koče in tovarne, ki so zaprte že od časa depresije in s tem bo mesto dalo priložnost tovarnarjem, da bodo zgradili nove tovarne in uposli-li delavce.
Na zemljišču, tam kjer sedaj stoje stare koče in tovarne, bo pa mesto zgradilo železniško postajo in pristanišče za vsoto deset milijonov dolarjev. Kriza bo za nas s tem končana.
Kje bo mesto dobilo to ogromno vsoto, tega pa ni povedal.
Vidite, tako se za časa volitev nastavlja mreže, v katere se lovi sukerje.
V tem času, ko se gospoda zahrbtno pripravlja za naskok, mi delavci ne smemo tratiti časa za medsebojno pričkanje. Je bolj potrebno, da smo pripravljeni in vsak po svoji moči naj stori to kar lahko stori dokler je či^s.
Nikakor ne smemo pozabiti na zadnje volitve, »lasti ne na Heilovo izvolitev in njegove obljube. Mnogi se sedaj jezijo in ga iprekllnjajo, ker j« preveč obljubil, storil pa nič dobrega za delavstvo. Toda zdaj je prepozno.
Prepozno pa ni bilo takrat, ko smo socialisti gov orili, pisali in svarili volilce naj ne glasujejo za take kandidate.
Učenje in spomini britkih dni jc naš delavski (tljuč do zmage, ii h torej delujmo složno, odipi-rajmo vrata v prostost in svobodo. Voditi boj med delom in kapitalom je težka naloga, še težje jo je pa izvršiti, ako primanjkuje sloge med delavstvom.
Zatorej naj med nami vlada geslo, vai na delo in obrambo delavskega razreda.
8 tem namenom klub št. 37 JSZ priredi shod in kartno zabavo v nedeljo dne 10. marca
■ ■ —
v dvorani SST. Prične se točno ob 2. popoldne.
Olani imajo nalogo, da preskrbe <ToITit k e. Pr i pra vi j a In i odbor pa, da izvrši vse pravilno kar spada pod njegovo oskrbo.
Zatorej delavci, trgovci in obrtniki, storimo svojo dolžnost. da bo ta zabava stoo lutot-no dobro uspela v našo lastno korist.
Na tej prireditvi se borna poznali z raznimi delavskimi kandidati in se pogovorili o marsičem, kar nam bo koristilo pri našem skupnem delu in boju, kako premagati nasprotniku, — Louis Ambrozich.
Razprava, ki je bila vredna obiska
Chicago. — Zanimivih raz-ptav je med Slovenci v Ameriki menda že jako malo. Dogajajo se le Še na konvencijah, v izbranih krožkih in tu In tam na konferencah in sličnih sestankih. V Chicagu se je vršil tak sestanek 8. feb. v Slov. del. centru. Nanj so bili povab'jeni člani glavnega odbora SNPJ in razni drugi člani, ki se zanimajo za razprave, kakršna je bila oznanjevana.
Bila je neomejena. Predsednik sestanka Frank Zaitz je poudaril, da naj vsakdo govori s stališča odgovornosti, pa bo lahko svoje mnenje izrazil ne da bi škodoval skupni stvari, to je, namenu, ki ga ima ta sestanek, namreč koristiti aktivnostim za napredek med našim ljud-*tv«m.
Prvi, ki ga je predsednik predstav?!, je bfl Chas. Pogorelec. V kratkem govoru je označil naše tekoče akcije in apeliral na sodelovanje. Druge, ki so govorili, bom označil po državah, ne po redu, kakor ?o bili klicani. Torej Frank Barbič, Milan Medvešek, Math Petro-vkh in Camilus Zarnick iz C!e-velanda. Frank Vratarič, John Terčelj in Andrew Vidrich iz Pensylvanije. Frank Bolka iz VVisconsina. Aijton Shular iz Kansasa. Vincent Cainkar, Filip Godina, Ivan Molek, Joiko Oven. John GorSek (Spring-field) in D. J. Lotrich. vsi iz Illinoisa. PovabCjen je bil tudi F. A. Vider, ki je v par besedah dejal, da ker je že pozno, ne ko šel v podrobnosti, kajti tega sestanka se je udeležil predvsem, da čuje mnenja drugih. Culi «mo spet Ed. Tomšiča iz Colo-rada in par drugih.
Razveseljivo je, da je ta sestanek končal brez vzrujava-nja, in je bil menda prvi med nami te vrste, da ni nihče planil ven z jeznoritimi argumenti in insultiranji.
Udeležba je bila dobra in ton govornikov, ki so argumentirali s staliAča vzdržnosti, je pomagal, da je ostalo med vsemi dobro razpoloženje. Predsednik zborovanja je govoril o važnosti bodočega zbora JSZ in Prosvetne matice, ki bo 4. julija v C le verand u, sodrugi od tam pa so zagotovili navzoče, da bodo za uspešnost zbora storili vse, kar se njihne strani tiče, drugo pa odvisi od vodstva in delegacije, ki pride Iz drugih krajtv.
V	kolekti za Proletarca sta Anna Pogorelec in Kristina Turpin zbrali nad $16, kar je lepa vsota.
Opisati govore bi vzelo veliko prostora, kajti tikali so se unij in aktivnosti v njih, političnih kampanj, zunanjih problemov, našega tiska itd. Prav vsi pa so govorili stvarno, kar je v teh ča*ih že nekaj.
Poročevalec.
Klub št. 114 JSZ in njegove težkoče
Detroit, Mich. — Tukajšnje delavstvo je tflo v minulih par letih skozi zelo viharne boje. Kampanja za organiziranje avtnih delavcev je bila burna in združena z mnogimi boji. Kot znano, so se tu vtHile tudi prve sedeče stavke, ki so imele svoje posledice na vse politično življenje v tej državi, Governer Murphv je propadel, toda v mestu Detroit je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za župana kandidat, ki so ga podpirale unije CIO.
V	našem linijskem gibanju, to je, v uniji avtnih delavcev se je dogodil pred par leti razkol, ki ga je povzročil bivši predsednik Homer Martin. Dasi je imel na svoji strani le malo delavcev, so ga pa tolike bolj
podprli razni časopisi iu korpo-racije. Stavka pri Chrysler Motor vsled tega ni končala s takim uspehom, kakršnega bi bili delavci radi.
Te in slične okoltčine so vplivale po svoje tudi na klub št. 114 JSZ. Čezdalje težje je dobiti v njemu take člane, ki bi bili pripravljeni prevzeti odbor-niška dela. V tem oziru je šlo klubu težko leta 1938 in spet lani in letos, Končno smo odbor le izve lili. Za tajnika-blagajni-ka je bil ponovno izvoljen John Klarich, On je za to delo jako sposoben, a pritožuje se, da ni zadotti zanimanja in sodelovanja. Zapisnikar je Anton Jur-ca. ki je tudi te naš £>tari znanec, in organizator pa Anton Anžiček. Klubov zastopnik v City Central komiteju je John Judd. V nadzornem odboru *o Katy Junko, Mary Potočnik in Juli Manton. Zastopniki kluba v korporacij! Slovenski narodni dom so Anton Anžiček, Mary Potočnik in Marv Jurca. Zastopniki Proletarca so za Eart Side Peter Benedict in za Weit J. Plachtar. Upamo, da bodo v agitaciji zanj pomagali tudi drugi.
Klubove seje se bodo vršite kakor dozdaj vsako tretjo soboto v mesecu v SND ob 7;30 zvečer.
Letošnjega koledarja smo precej razpečali, z nabiranjem oglasov vanj pa je veliko storil Peter Benedict.
Glede bodočega zbora je dobro, da razpravljamo, kaj bi bilo treba ukreniti, da bodo naši Kubi v j rt napredovali. Dobili smo tudi razna navodila od stranke, da se je treba članom kluba spet registrirati, dalje o izrednih asesmentih in pravicah članov v. volitvah za delegate na prihodnjo konvencijo, ki bo meseca aprila.
Poročevalec.
namenjena za prodiranje na Balkan. v slučaju nemškega ali ruskega napada nanj, in za vojno * Rusijo na Kavkazu. Verjetno je, da Anglija s pomočjo Turčije na spopad z Rusijo re-eno računa, da ji bi preprečila pomagati Nemčiji s surovinami in živili.
Vse to pa so za enkrat največ le ugibanja. Kajti ako misli Nemčija na pomlad podvzeti ofenzivo proti Bal kanu, ali v Belgijo in Nizozemsko, ve to le Hitler in par njegovih zaupnikov, ki pa se lahko tudi vsak čas pre m bH jo za kaj drugsga. Mo velja za Rusijo. Ampak ničesar ni neverjetnega, kakor ni bil pakt med Berlinom in Moskvo, ki je spremenil zemljevid vzhodne Evrope in užiial tri vojne v nji. Ena, s Po/jsko, j: končana. Finska se bori na življenje in rmrt, v t on Jonu, Parizu in Berlinu pa igrajo šah. Nič se ne ve, kako bo igra končala. Male dežele se boje, da njen izid ne obeta zanje nič do-brega.
drugi vedeli, kako zanimiv večer jih je čakal, bi jih bilo nedvomno še več. Mi smo z začetkom prav zadovoljni. Klub bo s takimi večeri še nadaljeval, o čemer bomo sproti poročali.
Ivan Jontez, tajnik.
Proletarčevo slavje oglaša-no na radio stanicah
Slavje 35-Cetnice Proletarca, ki se vrši v nedeljo 3. marca, je cglašano v Chicagu tudi na radio postajama WGES in VVH1P.
PRIREDBI
KLUBOV
Ji* h« /.
UGIBANJA, ALI SE BLIŽA MIR. ALI RAZŠIRJENJE VOJNE
(Nadaljevanje s 1. strani.i 'menu ameriškega predsednika, kaj hočejo, kaj nameravajo v /učaju zmage, in pod kakšnimi pogoji so pripravljeni skleniti mir, ki ne bo le oborožen mir, žerjavica za nove konflikte, nego mir, ki bo odpravil vojno moro.
Dasi je Summer VVelles sposoben diplomat in bo veliko izvedel, ni verjetno, da bo Roose-veltcva misija uspefra. Tudi v Evropi ne verjamejo tega.
Priprave zaveznikov
Anglija in Francija sta zdaj hočeš nočeš pri mora ni tirati vojno dalje. Kajti skleniti mir s Hitlerjem in mu popustiti, da o*tan« vse tako kakor je, pomeni priznati svoj poraz. Z biokado sta sicer Nemčiji veliko škodovali, toda ne izgleda, da jo bo mogoče izstradati kakor v prvi svetovni vojni, ker ima Rusijo na svoji strani. Pro-šli rondeljek je Nemčija podpisa a z Rusijo izpopolnjeno trgovsko pogodbo, od katere se nadeja iz Rusije še večjega u-voza. Rumunija jo mora zalagati z oljem in žitom, Jugoslavija z vsem, kar si more pritr-gatif neka| pa dobi tudi od drugih detel, ki so bile leta 1914 v vojni proti nji. Izgleda, da se je Anglija v očigled teh dejstev odloČila vojno razširiti na ori-ent in ščititi balkanske dežele, ki se boje napada na pomlad bodisi iz Nemčije, ali od Rusije, in motno je, da Če pride do tega. tudi od obeh. Tako bo postal Balkan bojišče, na katerem se bodo kosale vse imperialistične sile, vključivši Rusijo, ta prvenstvo. Associated Prestii*>-roča v depeši iz Jesenic, da Italija z vso mogočo naglico gradi nove vflike utrdbe ob jugoslovanski meji In tudi ob nemški, kar pomeni, da se skuša pripraviti na vse možnosti. Jugoslavija. Rumunija. Bolgarija. Madžarska in Grčija so spet pričele z mobilizacijo. Rumu-iiija ima baje pod orožjem le nad milijon mož.
Oboroževanje v Mali Aziji
Razširjenje vojne se torej na lomlad 0rov lahko dogodi na Balkanu in prav tako je v ta namen vse pripravljeno v M^Ji Aziji In V drugih posestih v o-nih krajih, kjer imajo Francija, Anglija in Turčija pripravljenih za morebiten konflikt te nad pol milijona mož. Ta armada je ga v povrnitev WoH in4 njegovi
MattheM' If oll za 'povrni-te r' v Svobodno' iniciativip proti zakonom, ki ji zapirajo fpota
(Nadaljevanje s 1. strani.) ga v povrnitev Woll in njegovi prbtaii, je AFL odobrila s posebno deklaracijo pred 17. leti. Industrialni in privatni interesi sploh so jo imeli v izobilju. Posledice so znane. Milijoni, ki so izgubili dek>, prihranke, hiše in farme jih gotovo »e ni*o pozabili. In če jim ne bi prišli na pomoč z zakoni, ki jih VVollova poslanica imenuje "sedemletno eksperimentiranje" ameriškemu gospodarstvu v pogubo, bi bila dežela zagazila gotovo v se večj^kaos, nastali bi izgredi, morda še kaj hujšega, srednji sloji pa bi si skupno s kapitalisti našli kakega Hitlerja in razmere za delavstvo bi postale še slabše.
Boijiih zakonov treba
Kvarno je, da unije predlagajo odpravo regulacijskih zagonov in s tem pomagajo izkoriščevalcem, ki se bi.radi otre-
vsake kontrole, pač pa bi bito v interesu vsega delavstva, če bi unije zahtevale boljše zakone sebi v prid. Predvsem, da bi se zavzele za uredbe, v kateri bi delavci ne bili v odvisnosti od multimilijonarjev. Tudi ni prav metati krivdo za neslog o med unijami na kako delavsko tajnico v Rooseveltovem kabinetu, na Wagnerjev zakon itd., pač pa bi bilo pravičnejše priznati, da so boja med seboj krivi predvsem tisti unijski vodit2-ji, ki nočejo razumeti potreb časa in vztrajajo pri svojih starih progTamih in formi organizacije.
Socialne probleme lahko uspešno reši le tista ljudska ma-ta. ki producira v industriji, na poljih in drugje, todo mora imeti v to tudi program in se zanj organizirati, ne pa delati na pcdlagi želje, da naj oHane volk sit in koza cela.
1940.
CLEVELAND, O. — Druiabni va-ivr kluba it. 28 JSZ pri F. C ustinči-£r, 7520 Bankroft Ave. v soboto 24. februarja.
MAREC
CHICAGO. ILL. — Sliv je 35-let-rice Proletarca v nedeljo 3. marca ▼ dvorani SNPJ.
MILWAUK.EE.	Shod in
bartna sahava klaba it. 37 JSZ v ne-i'»lj| 10. marca v dvorani SST.
WAUKEGAN. ILL.— Kartna sa-bava kluba it. 45 JSZ v »oboto večer 9. laarc« v epodnjih prostorih SND.
CHICAGO. ILL. — Koncert "Save" v nedeljo 31. marca v dvorani SNPJ.
APRIL
CLEVELAND, o. — Pomladanski koncert soc. Zarje v nedeljo 7- aprila v SND na St. Clair Ave.
BKIDGEPCRT, O. — Majska prt-reditev kluba Naprej it. 11 JSZ v soboto 27. aprila v druitveni dvorani.
JUNIJ
CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 30. junija na Keglovem vrtu «* Willow Springsu.
STRABANE, PA. — Konferenca klubov JSZ ir druitev Prosvetne ma-I tiče v ned*ljo 30. junija v dvorani druitva it. 138 SNPJ.
STRABANE, PA. — Piknik kon-j farence klubov JSZ in Prosvetne matice sa aap. PennsyIvanijo v nedeljo 30. janija na Dranikovih prostorih.
JULIJ
CLEVELAND. O. — Piknik kluba it. 27 JSZ in soc. Zarjo v nedeljo 14. julij* na farmi federacije SNPJ.
AVGUST
STRABANE. PA. — Piknik kluba it. 118 JSZ v nedeljo 18. avgusta na Drenlkcvih prostorih.
OKTOBER
CHICAGO. ILL. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER
CLEVELAND, O. Na Zahvalni dan v četrtek 21. novembra koncert so*. Zarlc v SND, St. Clair Ave.
CHICAGO, ILL. — Koncert Save. v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO, ILL. — Silvestrova aa. bava klaba it. 1 JSZ v dvorani SNPJ.
1941,
MAREC
CHICAGO, ILL. — Priredba v korist Proletarca v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ.
APRIL
CHICAGO, ILL. — Koncert Save, v nadel jo 20. aprila v dvorani SNPJ.
Iz Collinwooda
Diskuzijski večer po seji kluba št. 49 dne 2. februaraja je bil jako zanimiv. Sodrug Frank če*en, Milan Medvešek in Math Petrovič h so podali dobro zamišljene referate, prvi o delavski kulturi, ostala dva pa o potrebi socialističnega gibanja. današnji politični situaciji In našem stališču v današnji politični in ekonomski zmedi. O česnovem referatu je zbornica reglasno zaključila, da se ga objavi (v Majskem glasu), kor bi ga bilo škoda, da se pozabi. Mnogi navzoči so posegli potem v diikuzijo z raznimi vprašanji itd. Kar fq referatov ti?e, je bil program izredno bogat— skoro preveč za en večer — in navzoči i njim zelo zadovoljni. Navzočih je bik) okro* 40 os?b, flanov in simpatičarjev. Da *o
HtHIMHIIIIMHHMtM
BARETINCIC & SON:
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Bromd Street JOHNSTOWN, PA. »♦•♦i»♦•»♦♦»»»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦
Dr. John J. Zavertnik
PHYS!CIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 261 h Street
T«|. Crawford 2212
At 1&58 w. Cermak Rd
4:*0—6:00 p. m. Daily Tal. Canaf i 100
Wednasday and Sunday by •ppointmcnt* onlv
Residenea Tal.! Crawfard 8440 If no answer —- Call Aastln 8700
zelo S K vam PRIPOROČA
MITZIE'S BEAUTY SHOP
3325 VVest 23rd Street, Chicago, llliniois
ODLIČNO TRAJNO KODRANJE
Dalo umetniiko izvršeno po vešči jrrnduantinji l> ILLINOISA IN CALtrORNIJE
CENE ZELO SMERNE
Določite ča* ohinka še dane«.
Phone Roekwell 4048
A Yugo*lav Weekly Devoted to the
Interest of the Workera
OFFICIAL ORGAN OF Vugoalav Federation S. P.
PROLETAREC
K DUCATI ON
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTH
NO. 1692.
Publitkad W®»kly at 2301 So. LawadaU Aro.
CHICAGO, ILL., February 14, 1940.
VOL. XXXV.
Three And One Half Decades
When \ve celebrate the 35th anniversary of PROLETAREC on March 3, vve vvill mark the date of a aingular occadon, in-deed. Thirty-live years! Each one, if cxamined separately, vvill be found filled with its ovvn Mtrujnrles, triaU and hardships, according to the particular period, for the struggie for existence has always been, as it is today, one trial, one burden, one ob-stacle after another, all of vvhich have been succes«fully con-«iuered. Many planned expeditions of organized clerical groups in cahoots vvith other reactionaries, have set out to destro.v our vvork, on.y be find themselves defeated. Enemies, today as always, lay in vvait for the attack. And on more occa.dona than one, our future looked sad indeed, in its covering of dark clouds; and it seemed as if the ever-active forces of reaction vvould triumph at last in their bitter determination to snuff out of the life of the main ob.-tacle obstructing their march to com plete domination over our natk>nality.
Today, spreading the light of truth and justice among the J ugasla v vvork ara, Mili in the thick of battle against all antagon-ists, as vvell as struggling, desperately at times, for its ovvn existence, PROLETAREC is on the eve of celebrating ita 35th birthday.
The full significance of the occasion U best realized vvhen vve consider that it is the only Slovene labor nevvspaper that has ever reached this age. Indeed, even in the English language, in vvhich most labor papers are printed, but a scarce fevv have lived to celebrate a 35th anniversary. Most of them sprung up, lived a year or tvvo and vvere gone again.
Many hard-vvorking comrades vvhose unselfish efforts are represented in this record have passed to the great beyond. Many of them are stili here today, as voung and unfaltering ln their efforts to build our paper and the movement it represents
as the tvvo themselves.
A marvelous record of achievement Hes behir.d us; ahead a future—bright or dark—just as our combined, group-effort
shall determine.
Slovene lAihttr Center Eleets 1940 lloard
CHICAGO.«— Shareholdera of tho Slovene Labor Center, Inc., reelected their en tir« old Board of Directors, w h h the exce«tion of one new member, Oscar Godina, at the yearly meeting last Saturday
Officers for 1940 are: Frank Alesh, pr«s.; Frank Tauchar, vice-pres.; Jo-, seph Drasler, aec'y.; Philip Godina, t»ea«.; Anton Garden, rec. Mt*)f.| Fiank Zaiti, Building Mgr.; and thc follov* ing nudi tom—Rok Bozicnik, 4ničeln /nit*, and Os-ar Godina.
The main discussion of the meeting I centered around improving our Club ' room faoiltties, vvhich on numerous » occasion« have proved inadequate. i The meetinjj voted full povver to t lic nevv Board of Direetor* to proved vvith necessHry improvcinenta a« finnnces perniit.
GRAPES OF WRATH FILM IS EPIC
OF LABOR
The program »aid: "Just a» John Steinbeck »ought to write only the trnth, so Tw«nti«th Century-Fox, in making the sereen version of The Grapes of Wrath, sought to show only the truth, unadorned but pun-gent, powerful and complete."
It*s nari to believe that a financial^ powerful film corporation vvould deliberately make a pieture telllnjc the truth about workingmen. It's hard to believe that cops and sheriffs depjities, »o familUr (to movie-goers) as the brav« men vvho shoot it out with publie enemies, could be portrayed as armed bullies and publie enemies in their ovvn right.
It Hite tbe Spat
It s hard to believe that any movie vvould dare to blast the employer fietion that a arorker who demands a subsistenee vvage is a red agitator; that the common laborer is not a human being at all, but merely a ereature one noteh above the level of thc higher mammals.
Hard to believe? It's increadiole, but this film has done H as surely as the cotton grow* in Oklahoma. The men who produced Th« Grape* of Wrath vvorked a miracle. They gave the country an epk «»rk of art, and the most poarerful story of labor that has ever come out of Hollywood.
It is ironle that California, where the Associated Farmers would chcer-fully kindle the faggots for a public burning of John Steinbeck, should be the birth-place for this pieture. It is ironic that the film should be re-leased while the LaFollettee committee is exposing the California men nnd corporations who poured hundreds of thousands of dollars into a war chest to erush labor at any cost, Including death.
Epic of Diipoiifiitd
The newspapers hav« buried the reports of th« LaFollette hearing in 4-paragraph stories on the bottom of page 8, but thcy can't bur/ The Grape s of Wrath. Here, for ali the nation to see and hear, Is the atory of the Joads of Oklahoma, diapos-sessed sharecropper« who were lured to Califronia by handbills advertis-ir>g high wagos for fruit pickers.
They got to California, but the handbills never came true. The
READ
AN AMERICAN ADVENTURE IN UNDERSTANDING
My ilmerira
Br LOUIS ADAMIČ
Priče $3.75
Order from
PROLETAREC
2301 Sa. Lawndale Avenue
CHICAGO, ILL.
Joads found that peach pickers could earn 5e a box as strikebreakers, but vvhen the vigilantes moved in and murdered the strike leader, the rate went back to 2#c. The Joads learned the old law of Califorr.ia: that the man with the pick-handle is the bosa.
But the Joads were not destroycd. They vvill never he destroyed. As Ma Joad put it: "Rich fillas come up an' they die, an' their kids ain't no good, an' they die out. But vve keep a-comin\ We*rc the people that live. Can't nobody wipe us out. Can't nobody lick us. We'Il go on forever. We're the people/*
There are many people in the pieture. Tvvo, Ma Joad (Jane Dar-well) and Tom Joad (IIenry Fon-da), vvill live long in the me mori«« of those who see them. And John Carradlne as Ca*y, the ex-preacher and strike leader, vvill also be remembered for a valiant performance
Storjr of America
The choice of scenes and the pboto-graphy do full justice to California and the modem emigrant trail, U. S. llighway 66. A more beautiful pieture could hardly be asked for, but vvhat the camera has really caught is the beating heart of the Okies.
Those vvho have read the book will keep looking for the plače whore the movie version begins to tone dovvn and omit. They won't find it. The verbal obscenities have been passed over, of course, but the honest Rabelaisian flavor is there.
Men vvho believe in labor should give thanks for this pieture of a peopl«'s struggie to live in the midst of plenty. Here is the proof that life springs from the soli, from callotised hands—not from the starched bosom: of bankers.
Here is a summons for America te attend to ita ovrn vineyards before the lightning is loosed.
L A B E LS
Labcl in your hat,
Lab«l on your *hoes, label on your see-gars, Label on your boo/.e.
Label on your eolla-
Lanel on your suit, 1bel on your necktle Alao on yovir fruit. , ,
1bel on yo\ir auto,
Likevvise on your knJf", Get it on you *baccy, _ Also on your vvife!
Talk and dream the lubel,
No-label goods refiise, DEMAND the Ubel, brother On vvhat you eat, wear. use!
C. S. O.
A branch of the Japanese mint at Osaka has been «stablished at Tokyo for the coinage of gold. the government having ordered min« operators to inerease theit ^r.tdvction for th« remainder of th« vear.
UNJUST CRITICS
No man is so tM»rfect and unerring that it is inrvooHsible to find points on vvhich to criticice him. if one is out "irunning for his skin," to so speak. We are all only human and subject to the frailities of the human mind.
Mayor Hoan's administration as Socialist mayor of Milvvaukee has been n clean and honest administration in a very corrupt vvorld. A mml-ing light of which all Socialists in particular feel justly proud, and the vvhole country in general knovvs through the eKv's honor-winning record for sanitation. health, highway safety, and other high standards of improvement.
To disregard Hoan's good record as Mayor of Milwaukee and attack him so bitterly as to imply he should be defeated at thc next eleciion, vvhich SNPJ Supreme B<>*rd member, Frank Bolka, — a Milvvaukee resi-dent, who should show more understanding in this čase at least—did in his excoiiation — marvelous for its lack of loirie—published in Prosvela, is pure and simple folly.
WE REGRET
"We have gritted our teeth and elenehed our fist, and gone on doing our best!" But. With this parting shot, vve learned last week that th« American-Yugoslav Reflector is no more.
For the past ten months—the life span of the REFLECTOR- we greet-rd it vvith pleasure and [»enised its contents vvith interest. rt»alising. for vve have struggled along with financial burdens for so long it has become cronic, and vve are more or less accustomed and adjuster to it. that, vvith its lavish displav of illustrations orinted upon a good grade of paner. the publication wis esnensive. Stir-ring up interest—the kind to in»pire neople to the point of sending in their subseriptions—is hcart-rending business. Those vvho have had the ex-perience can best vouch for it.
In plain vvords, it's tuff.
The Reflector vvas the only cx-clusive Ehvlish language nublication miblished in the interest of the 500.-♦>00 Americnn Jugoalav youth throuichout America.
Editor, I^>uis C. Chriatopher, did n fine job as long as it lxsted.
Federal Mine Inspeetion Bili Pa*xed Ry Senate
Federal inspeetion of coal mine* is on the way.
Senate bili No. 2120, introduced about a year ago by Senator Nec?y of West Virginia, has passed tne Senate.
"Whi1e the bili is not as compre-hensive as coal miners would like to have it,n the United Mine Workers Journal, official organ of the UMW, reports, "yet it is a long step in tne right direetion, as one member of t.h« special commitlee of men from the ranks expressed it."
The main proviston of the Neely bili authoriies the Secretary of the Int«rior "to make or cause to be made annual inspections and investirat ions of coal mineš the produets of vvhich regularly enter commerce."
Under the mine spfety bili, federal :nspectors could investigate saterv conditions In any mine If requested to do so by vvorkers.
State lavvs to this effect are in force in some states today, but have nroved ineffective and unsatisfactory due to the fact that coal companies always keep the necessary amount on hand vvith vvhich to buy out in-sp«ctors before they even enter the mine.
Disclosing the in«ffectual vvork of state inspectors is the recent mine blast in a Bartle.v, VVest Virgina pit, In vvhich #1 miners vvere trapped and died.
ki' ' 1 1 ».t,.. i W W ■ TTTTTT
U. M. W. A. Convention Decisions
ANSOUNCING THE :t5TII ANNIVERSARV
of PIIOlJITARIK
T« be celebrated vvith elaborate progruir
SUN DA Y, MARCH 3, 1940
Al SNPJ MALL. 27TH AND S. LAWNDALE AVENUE.
; CHICAGO, ILLINOIS
Program will conšist of: Opening Addresa, by FRANK ZAITZ; One-act Play, vvritfcen especially for this occasion by IVAN MOLEK; Vocal aetoctions, by LOUISK KELEMENIC; ETBIN KRISTAN and MAVNARD C. KRUEGR, speakers; Vocal trio. MARY, KRNKSTINE and LUC1LLE JUGG; "SAVA" chorus.
\ Program begins at 3 P. M. — Dance Matic by John Gortek OrcKeatra. '
Ticketa: 3Sc in advance — 50c at tke bos office.
Ticket reservations can be made by calling Proletarec Office
Rockwell 2S64.
.......................................
"GONE WITH ...
//
Despite terrific bombardment moving pieture advertising agencies are giving the pielure, yout seribe has not succumbed to paying a doubled, *4sucker priče" for "Gone With the Wind," having read the book vvhich is quite enough. Neither are we un-aware of the fact that labor-conscious erities have deseribed it as "a sen. timentnl though p«rfect gloHfication of the slave-holding arUtocratic so-ci«ty of the South." vvhich so sadly vvrung th« h«art of that great and* noble character, Abe Lincoln.
Historical falsifications of GWTW are plainly pointed out in an article 0y Jame.s Dugan entifled. "Recon-struetion and GWTW." from which the following paragraphes are taken.
"The issues of the Civil War vvere not solved by Appomattox; a decade of social struggie ensued in the South to decide whether the Negro vvas really to be free as an economic, political. and social man. H is the era of Reconstruction, The Tragic Era' of reaction«ry usage, vvhich is most vilificd in ^he literatuie of the Bourb^ns, now e^nbalmed in the four hour film 'Gone With the Wind.f
*'The pieture brinas up in typica! distorted fom the hated symbols of Reconstruction — the carpetbagger. the Freedman s Bureau, the slo^n •*otty Acres and a Mule,' the in-crra»e<| taxe? upon the landhcMers and tbe Union 4rmy in necnjiarion. The shocked bit^erness of the slave, ho Mer* at fmding themselves Kid«'tn-ly living in a drmocracy, and the foi »ne of their counter-democratic ur tion. such as the KKK, n*^ idealir.ed in 'Gone With the Wind/
Lfncbing Party
"Thc movies have always been en-amoic l of the Ktan, but public de-eeney has requitvd the produecrs of •Gone With the Wind' to stage tlieir lyn« I.«ng party off^an.it. In lee this Aitiite. fuite adds not n li-tK* lo Hit' vi<iM,.<ms* of th-' p'eture by show-ing a lamplit cncle of vvomen vvhose husbands are out night-riding to 'pro-tect the honor of Southern Woman. hood.' When the men return and are conlronted by a Union Army patrol, the film present* vvith relish a littl« comedy of deception, workcd by the mohsters on the gulIHtle Northern officers. It is not a pretty sight to see a movte aulience led to admiring laughU*v l*ot n lynch .nob.
"In atiolber upisode on the plnnta-tion, a former oversecr of the 0'IIara slaves (a Nortfiemer, of course) vvho has been dismisscd for fostering the
illeg it imate ehild of a poor vv hite vvonian, comes back in style after the wur v»sth an offer to buy 'he plaee. He ai.d the vvoman liuve been mari ied and the nevv freedom has ubviously been pro.<peroUK for him, a situation possible to poor whites after the vvar. But his offer is seorned by Scarlett, who refers to him as vvhite trash. This corny dramatic situation shows the coiiipleieiy reactionary (haraeter of the film; not only is the Negro .tuihgned, but the poor \vhii-* as Hell.
.vThe 'cai petbaggery* is seen in one short sequenee as the beaten Rebel tro<>ps are dragging themselves home after the 'v«r and a hands»me buggy crowds thein off the road. In the rig sit a vvhite carpetbagger and a flash-ily dresaed Negro vvith a cigar and the air of o.vning the vvorld. In these vignette« drag^ed for no dramatic purpo«e into the story, the political intention nf the pk-ture becomes plain.
"Thc overflowing bile of the Southern slaveovvners and their Bosuell is apjtHrent again vvhen Scaulett visits Atlanta after the vvar and actually ha« to break her step for o crowd «f Negtoes listenin? apathetically to an agtni for the Froedman's Bureau piomiaing them *Forty Acreh and a Mule."	J. D.
Shorccroppers' Week
Socialists, unionists, and all tiiosc interested in the K.bor movement vvlit cooperate with sponsors of National Sharecrt»ppers* we<>k, whieh vvill be held this year betvveen March 4 anti March 10. Let's all do our share in bringing to the attention of the coun-try that vast army living in dire niis-«r> in the South.
BR0WDER THIRD
In Nea- Yoi k's East side and ad« jaeent Greenvvieh village seetion, eleetion returns from the 14th con-gressional distriet held last week give Earl Browder 3,080 votes to over liŽ.OOO for the Democratic candidate and over 6,000 for the Republican*s choice.
A LONG VVAIT
We can hardly vvait until West-brook Pegler launches an expose of vrould.be fascists and ex-criminals in the ranks of Big Business.
We can hardly wait, but vve have an idea it will be a long, long vvait.
SAVE ME!
To promot« and prot«ct development of sea island cotton production nn the Isle of Pines, Cuba has prohi-bit«d imports of r»w cotton and ?otton cloth for covering unfass ac-enmpanied by san its ry certiflcates sttesting Its freedom from boli wee-vil.
I^otidspeakers have been installed in a street wall of a Milvvaukee brevr-ery to in^lte passersby to come in and insneet tlte plant, the operatlons of whi<m ar« etplalned hy phono-graph records and amplifiers.
i Adoptirg thf recom nendation of, Ples. J« hn L. Le-.v is that no Presiden- i iiul tandidate be en lorced at this time, the jreetest convention of the ! United Mine Workcra of America ad-journed its two-weeks sessions.
Holding the national spotlight throuihout, the huge gathering of j 2,400 delegate*, representitti 000,000 organixed miners, ser veti notice on the country's politicians that labor's enjtport vvould only be fortheoming for a really progressive program de. ►Igited to rcinedy uneniployment and 11 her latsic evils.
Pointing out that "the Nevv Deal iocial and economic program of the present Democritis administration ^.as not boen consummated," the convention left to the Intl. Executive
H« aro the que.tftlon of support at the pi oper time for a liberal progi am to i»e vvorked out in eooperation vvith I^*bor's Non-Partisan league.
In its eiosing daya the convention adopted resolutions calling for u national conference on unemployment; denoiincing the avvarding of government contiacts to corpcirations vvhich violate the Wa^ner act; criticizin^ ♦.he Sinith committee and antijCIO uilministi ative policies of the Laboi Heard; and emphatieally opposing all policies that might tend to jnvoI"e the United States in foreign vvars.
It heard levvis, Munay and other uiiion leaders denounce administration »-ml Congress ion al failures to cope vvith unemployment and to cea>« •:o<f«l!ing lavvbreaking anti-labor cor-[Mirations.
Tirp Coni|»jftiii<'* Hit for Fakiiis^
Misrepresentations in Advertising Exposed by Federal Trade Commission, Firestone's Phony Claims Cited
Whenever advertisements have been i]uestk>ned as "a pack of lies," it has been asserted that "big. respt etable companies don't do that kind of advertising."
But, if half the charges are true that the Federal Trade CommLssion made last vveek against the three laigest tire and rubber companies, consumers are entitled to vvonder vvhether they can believe any adver-tiser's claims.
The eotnmission^ forma! "com-plain*" made similar charges against Goodycar, Goodrich and Firestone, and the latter can be taken as a typical example. Here are some of the claims Firestone made in its "special sale" advertisements, and what the commission says about them:
Claim: "Save 25 per cent vvith the nevv Firestone 'Convoy' tire. Nevv lovv priče—$11.80."
Chai-ge: "The standard priče of this tire vvas $11.80, so the advertised prič«- of $11.80 represented no saving whaiever."
Claim: That the Firestone "Standard* tire "vvas to be sold at a dis-
count up to 50 per cent, compared to former prices."
Charge: "This tire vvas not sold at such a discount, because the 'former priče' vvas not the list priče in effect at the time of the advertisement The alleged savings were further exaggei -ated in that they made no allovvance for the cu*tomary trade-in value of the customer's old tires."
Fictitiou« ''Saving«'*
Claim: That the Firestone "Con-voy "* tube "was a first line tube sold at 50 per cent off."
Charge: "It vvas not a first line tube. The alleged savings vvere based cntirely on the list priče of Firestone^ higher priced first line tube. Thus the 'savings* vvere false and fic-titious."
Claim: Firestone represented that its tires vvere proved for safety at the annual race on the Indianapolis Speedway.
Charge: "The only Firestone tire« so tested vvere not ordinary tires Uit ^peciallj' built racing tires, vvhich are never sold for use on passenger cars."
i —Labor.
IF SO, WE IK>IS*T ENVY HIM!
Adolf Hitler has been marricd for two years." — R. Norburt in the Saturday Evening Post.
\Vife—Well, it certainlv Hoks like vou have got yourse|f into a fine jam.
Adolf—There you go again, just because I've had a fevv reverses!
Wife—I vvamed you not to get into a vvar.
Adolf—Novr listen to me—
Wife—Pm the only person whe doesn't HAVE to listen to you!
Adolf—Please keep quiot, I have s lot of problems to figure ot>t.
Wife—ril say you have! If yoe take my advice you'II grah at thes«' -.eiiee hints.
Adolf—German v ran never he defeated! 1 shall fight to the last drop nf the armv's hlood! The Nazis ar« » superrace!
Wife—O, be yourself! That balon ey is all right vvhen you're outside but you needn*t hand it to me.
Adolf—You're just like nil th< »•est; if this vvar vvas a big succes? or me. you'd claim all the čred it.
Wife—I nl\eays knevv there vvoul«' be no credit in this one. You hac everything vvhere you vvanted it an'' vere sitting pretty. Then vou had t* •ro and drair Eneland and France in
Adolf—Hovv did I knovv thc weren't bluffin«?
Wife—I told you t.hey vverenM bluffing.
Adolf—The same old I-told-you-se stuff! Stop harning on that! And ge this straight, England and Franc« can't scare me.
Wife—Be .vourself! You knovv ver> vvell you haven't had a good night'f sleep in thre« months.
Adolf—I'm just nervous. that'* all Anyhow, if you can*t give me en-couraeement, keep your mouth shut
Wife—You can't Ulk like that tr me.
Adolf—Silence! You're cxhaustrnj my natience.
Wife—'That old gag! Please try r nevv one.
Adolf—I'vc a good rnlnd to scuttl-you.
Wife—Listen, if your disposltlor gets snv worse, IM1 scuttle myself.
(And so far into the night.)
—Des Moines Register.
CHURCH GAMBMNC
Once upon a time gamhling vva rrgarded with horror in church eir cles, but today the vvhole shooting smear, from the stlmest sninste-moralist to the lovvest pool-roon gamhler found In church on Sundav are as one, fishing for a, "jack-pot* in the church parlor on Sunda.v nights vvith all the pmpricty of a »preacher In his pulpit.
These pambling feasts pass a* "merchandlse parties" and are fast developing Into one of the main sources of income for the church.
Fight the "Alien" Bills
A deta i led study by the Committee for Cultural Freedom reveals that there are no less than 39 bills, af-feeting alien residents and immrgra-tion, a vvait ing aetion in Congress. Many of them can be interpreted so as to denort thousands of refugees iow lc7ally in the United States.
Shouln these bills become lavv, many of them vvould pave the vvav for aetion against foreign-bom wor!.-ers who follovved union orders and went out on strike.
Senator Robert Re.vnolds of South Carolina. vvhere the Ku Klux Klan has burst into activity vvith a series of night terror-rides, has prepared seven of the 39 bills.
In them he advocates, among other Irastic restrietions, the deportation of all aliens on relief for an aggre-gate of six months in any three-year >eriod; the reduetion of immigration liiotas to one-tenth of vvhat they are it present; an "intelligence test •oual to a normal rating of American vvhite stock"; fingcrprlnting and annual registering of immigrants; sus-nension of all immigration into the Jnited States for ten years; anrt de-mrtation of aliens "vvhose prcsence n the U. S. is inimical to the public interest."
Most of Senator Rcynn|ds*s pro-Misals reflect the policy of his organ« zation, The Vindicators. Besides •stablishing a national nevvspapcr, The Vindicator, vvhich frequently Sas published anti-Semitie materini. 'teynolds has set up a national head-nuarters for his organization in Washington, D. C.
Competent observers believe that the Reynolds-Vrindicator combination constitutes a graver threat to democratic institutions than do aU the 800 ,<penny-ante" fascist groups throughout the country.
Other proposals run from the seri->us advocacy of concentration camps for aliens (House of Representatives »64 3) to Jerry Voorhis' much.favor-•d plan to deport aliens uiging fcalty o other governmenta.
A nevv proposal—one vvhich vvas ntroduced too late to appear in thc ••eport of the Committee for Cuitur-nl Freedom—calls upon fed. and state \uthorities to deprive aliens. even if nnoeent of any encroachment on the east important municinal lavvs. of he right to live in publie hnusini: levelopments novv replacing slum >r«as. This practical1y «stablishes a rhetto for thousands of impoverished efugees now in thia country.
B00 K S
Msny book* are dry and dust.v, theie is no juic« ia them; and many ai« soon exhaust«d, you vvould no more go back to them than to n aqucezed orange; but some have in them an unfaillng sap. both from thr tree of knovvledge and from the tree of life.
f