POROČILA IZKOPAVANJE V PARSKI GOLOBINI M itja Brodar P ri reševanju zapletene stratig rafije Betalovega spodm ola se je po­ kazalo, da je potrebno, p reisk ati pleistocensko sedim entacijo na širšem področju in tako priti do n ek aterih zaključkov, ki jih sam Betalov spodmol ne m ore dati. Postojnska kotlina, v kateri leži na severovzhodnem robu Betalov spodmol, je bila kot celota na začetku pleistocena že taka, kot je danes. To se pravi, d a lahko računam o v vsem pleistocenu z enakim i ali vsaj zelo podobnimi pogoji sedim entacije po vsej Postojnski kotlini. V ta nam en je bilo treba izvršiti celo vrsto sondažnih izkopavanj. Izsledki so pričakovanja izpolnili. Posam ezni profili se sicer razlik u jejo m ed seboj, toda n ek atere značilnosti so skupne vsem. Po bogati k u ltu rn i ostalini iz Betalovega spodm ola je bilo mogoče sklepati, da so bile poseljene tudi druge jam e po obrobju P ostojnske kotline. Zato je bilo treba p ri om enjenih sondažnih izkopavanjih skrbno paziti, d a ne bi prezrli m orebitnih sledov človekovega udejstvovanja, k ar je privedlo do o d k ritja več novih paleolitskih postaj. L eta 1950 je bilo med drugim i izvršeno sondiranje tudi v P arsk i go- lobini p ri Pivki (Šempetru) v južnem delu Postojnske kotline. S ondiranje je vodil profesor dr. Srečko B rodar, ki je rezu ltate tudi že objavil v Geo­ grafskem vestniku XXIV (L jubljana 1952). Ne glede na stratigrafske za­ k lju čk e je iz razp rav e razvidno, da možnost nove paleolitske p o staje zaradi več ugodnih lastnosti jam e tudi ni bila izključena (str. 52). K ljub p azlji­ vemu preiskovanju sedim entov sicer ni bilo n ajti nobenih pravih ku ltu rn ih ostankov, vendar so nek atere značilnosti, n. pr. oglajene kosti, podolžno precepljene cevaste kosti, kostni ostanki izvenjam skih živali in celo kot Šilce oblikovan kostni fragm ent itd., precej jasno kazali na nekdanjo n a ­ vzočnost človeka. V sekakor neizpodbitnega dokaza ni bilo. R ezultat son­ d ira n ja je pa bil s paleontološkega stališča izredno pom em ben in tudi obsežen. Med številnim i kostnim i ostanki je bilo ugotovljenih več vrst pleistocenskih sesalcev, čeprav je bila sonda po velikosti zelo skrom na in ni presegala 6 m2 . Jam a je postala zanim iva in važna kot paleontološko nahajališče in je zato zahtevala še n ad a ljn je raziskovanje. D a se zbere čim več dragocenega paleontološkega gradiva in siste­ m atično preiščejo jam ski sedim enti, je Geološki in štitu t Slovenske aka- dem ije znanosti in um etnosti v L jubljani prispeval potrebna sredstva. Izkopavanje, ki se je vršilo v mesecu avgustu 1953, je vodil predstojnik In štitu ta za prazgodovino človeka na Univerzi v L ju b ljan i prof. dr. Srečko Brodar. Jam a ni bila prekopana v celoti, tem več glede na površino jam skih tal le nekako njen četrti del. Izkopavanje tudi ni šlo v v ečje globine ali celo Sl. 1. P arska golobina po izkopavanju do sk aln ih jam skih tal, k er je bilo po sondiranju že znano, do k atere glo­ bine lahko pričakujem o favnistične ostanke. G lavna podolžna os poteka približno po sredi jam e v njeni podolžni smeri, Ta os in začetna točka na n je j je bila določena že pri sondiranju. Izkopana je b ila desna polovica jam e v dolžini 10 m, povprečno okrog 2 m globoko. Izkop je bil izvršen frontalno (sl. 1). Začel se je na področju nekako 1,40 m pod površino jam ­ skih ta l pri vhodu v jamo. K opali smo po vertikalni m etodi v sm eri proti ja m i in d alje v jam o. P rečne profile smo izm erili pri vsakem dolžinskem m etru. Nato je sledil 1 m globlji izkop. Kopali smo enako kot zgornjo teraso in sproti dopolnjevali p ro fila P ri delu smo že p rv i dan doživeli prijetno presenečenje. P o jav ljati so se začeli kam eni arte fa k ti in odbitki sileksov in kvarcitov. K er je sp rem ­ lja jo č a favna nepobitno k a ra k teriz ira la plasti za pleistocenske, ni moglo b iti več dvoma, da p red stav ljajo vsi ti predm eti kulturno ostalino ledeno­ dobnega človeka. Tako se je tudi P arska golobina pridružila našim ostalim paleolitskim postajam . P re jšn ja dom neva je bila potrjena. T akoj je bilo treb a sprem eniti način izkopavanja in povečati pazljivost. Posledica je bila, da smo napredovali počasneje in v celoti izkopali nekoliko m anjšo kubaturo, kakor je bilo predvideno. K ulturna ostalina ni tako bogata kot n. pr. v Betalovem spodmolu. Skupno smo našli le okrog 90 kam enih odcepkov in artefaktov. Važno pa je dejstvo, da vse te n a jd b e niso samo iz ene k u ltu rn e plasti tem več iz več plasti. D okler gradivo ne bo podrobno proučeno, se ni mogoče določno iz­ raziti, katerim kulturnim stopnjam pripadajo artefak ti. Trdim o lahko samo, da pripada inventar v glavnem m lajšem u paleolitiku, m anjše število a r te ­ faktov iz globljih plasti p a tudi srednjem u, čeprav že m orda bolj v končni stopnji. Živalskega kostnega m ateriala smo zbrali precej, vendar le ne toliko kot smo pričakovali. K akor je videti iz ostankov, je bilo število živalskih v rst precejšnje. Tako smo že pri izkopavanju ugotovili jam skega m edveda, jam sko hijeno, alpskega svizca, več v rst jelenov, vrsto goveda, razne m anjše glodalce itd. P ri podrobni preiskavi se bo število vrst gotovo še povečalo. Uspeh izkopavanja je n a vsak način zelo zadovoljiv. P okazala se je potreba, da se razišče ja m a v celoti. To bo delo prihodnjega in m orda tudi več let. ZUSAMMENFASSUNG Ausgrabungen in Parska golobina A nlässlich einer S ondierung im Jahre 1950 w urden in der K arsthöhle P arsk a golobina bei P ivka (Slowenien) zahlreiche K nochenfragm ente pleistozäner Säugetiere festgestellt. D ie w eitere im Sommer 1953 in grösserem Umfange ausgeführte A usgrabung ergab in den d rei paläoli- thischen K ulturschichten eine grössere Anzahl von Steinartefakten, wo­ durch die H öhle P arsk a golobina als eine neue paläolithische K arststation gekennzeichnet ist.