412
Politične stvari.
Kako se je rodila ustava Avstrijska.
Cesarska diploma od 20. oktobra leta 1860 imela je podlaga biti ustavi (konstituciji) taki, 8 katero bili bi vsi narodi našega cesarstva zadovoljni in ono ostalo bi bilo enota, ne pa popolnoma razklana na dvoje, kakor je zdaj, v Avstrijo in Ogersko.
Kakor grof Goluhovski ni znal oktobersko diplomo izvršiti tako, da bi bil fede r ali z em, ki je bistvo oktoberaki diplomi, posameznim deželam in narodom Avstrijskim i-n vsem njihovim stanovom pravičen, oživil deželne ustave, tako je tudi S ch mer lin g, ki je za Goluhovskem ministersko krmilo v roke dobil, pokvaril duh oktoberske diplome z februarsko ustavo,   ka-
413
tera je Nemcem dala predpravice in je kriva tega ,  da so se Ogri odcepili od skupne ustave.
Kako pa se je pod ministrom Schmerlingom, ki ga imenujejo „očetau februarske ustave, rodila ta ustava, popisuje nam knjiga viteza Bernarda Meyera, ki je ravnokar na svitlo prišla pod naslovom: ,,Erleb-nisse des Bernhard Ritter v. Meyer." Ta mož je bil visi uradnik v prejšnji c. kr. dvorni pisarni in jako bistre glave bil je še z izvrstnim talentom lepe in temeljite pisave obdarovan; zato je izdeloval in spisal veliko, kar je potem pod imenom vladnih načelnikov na svitlo prišlo. Kako ga je Sclimerling porabil pri izdelovanji februarske ustave, popisuje nam on sam v gori imenovani knjigi, tako le:
„Kaka dva meseca sta še pretekla; ko grof Golu-hovski pride 14. dec. zjutraj v svojo pisarno , najde svoj odpust na svoji mizi. V tej pinamici sem tudi jaz delal za čas* grofa Belkredija, in tam mi je pokazal grof Goluhovski, ko je nekega dne prišel že kot deželni predsednik Galicije k meni, natančno mesto, na katerem je dobil oni osodepolni spis, ki je prišel iz pisarnice cesarjeve.                ^
Na Goluhovskovo mesto je stopil kot državni minister vitez Schmerling; ž njim vred se je notranja politika čisto premenila žalibog za državo ne na bolje, slabe nasledke je čutiti še dandanes. Po tem imenovanji prišlo je državno krmilo liberalni stranki v roke.
Malo dni po tem, ko je Schmerling prevzel državno ministerstvo, poklical je mene k sebi v pisarno, kjer je bilo že nekaj mojih tovarišev zbranih. Pozdravil nas je po svoji navadi prijazno, potem pa nam naznanil, da je treba zdaj osnovati nove deželne rede in da ga je volja onim še pri ministerstvu bivajočim gospodom, ki so že pod Bachom jih izdelovali, izročiti to delo. Vodilo pri tem naj nam bo oktoberski diplom, ki natanko loči to , kar spada v državnega zbora delokrog, od onega, kar gre v področje deželnih zborov. Osnovo temeljnih postav o državnem zastopstvu, kakor tudi splošne državne ustave pa si pridrži sam; za deželne rede in tudi deželne volilne rede naj se — oziraje se na oktoberski diplom — držimo Bachovih načrtov, toda s tem razločkom, da se ima vsako razdeljenje zastopanja po stanovih odstraniti ter namestu Jega napraviti zastopstvo po interesnih skupščinah. Če bi se duhovščina, izvzemši škofe — pravi — iz Bachove osnove izpustila, ptem so v ostalih treh stanovih — veliko posestvo , mesta in industrija, kmetje — določene skupščine, ki se imajo sprejeti v novi volilni red.
Tako sem zopet prišel nepričakovaje do izdelovanja kosa ustave; delo je bilo prav lahko za nas, katerim je bilo izročeno. Vzeli smo v roko oktoberski diplom, dalje deželna pravila (statute) Bachova, se pogovorili zarad enakomernosti kopita po pojasnilih, katere nam je bil državni minister dal, in v kratkem so bili deželni redi in deželni volilni redi izgotovljeni. Minister se je ves čas malo menil za nas in naše delo , mi pa tudi nismo zvedeli najmanjše pičice o tem , kar si je minister za izgotovljenje sam pridržal.
Ukazalo se nam je, poslati svoje načrte dotičnim deželnim načelnikom, da bi se zlasti pri deželnem volilnem redu in pri razdeljenji po volilnih okrajih ravnali po tem, kar bi nam utegnili ti svetovati ali želeti. Med različnimi deželami, katerih deželni red sem imel jaz načrtati, je bila tudi Tirolska; tega dela sem se lotil s posebno marljivostjo in pozornostjo, ker mi| je bila Tirolska še posebno na srcu, kajti občina Gries mi je bila podelila častno občanstvo. Nisem se vstrašil tega. da bi se utegnilo moje delo zavreči, marveč trudil sem se, deželni in volilni red tako osnovati, da bi bilo v ljudskem zastopu izraženo pravo ljudsko mnenje. Od-
meril sem 60 izvoljenih zastopnikov in 4 virilne glasove, tri škofe in glavnega voditelja vseučiliščnega. Od teh 60 sem dal plemenitemu velikemu posestvu 10, mestom in kupčijskim zbornicam 16, kmetijskim občinam pa 34 poslancev. Minister k temu razdeljenju ni ničesar opomnil, pač pa se je deželni načelnik, nadvojvoda Karol Ludovik , ali prav za prav deželni glavar grof Wolkenstein, ki je na vso moč v tem obziru vplival na nadvojvodo, odločno vstavljal in naznanil, da bo sam prišel na Dunaj   se   zarad tega bolj natanko pogovorit.
Ko je res prišel, me pokliče državni minister k sebi — bil je nekoliko nevoljen zavoljo tega vgovora — in me prosi, naj bi zvedel od deželnega glavarja, kaj prav za prav hoče. Podam se še isti dan zvečer k njemu , čujem njegove vgovore , pa se tudi prepričam, da se v mislih ne bova zedinila. Ker pa je bil za drugi dan določen pogovor z nadvojvodo, nisem se spuščal v bolj natančno razkladanje, marveč izročil sem deželnemu glavarju gradivo, katero sem rabil pri razdelenji glasov.
Drugi dan je bil pogovor med nadvojvodo, deželnim glavarjem in menoj; državnemu ministru se ni treba zdelo vdeležiti se ga, marveč je meni le ukazal, naj mu povem, kak vspeh je imel pogovor.
Ze v začetku pogovora je grof Wolkenstein, pozvan po nadvojvodi, razložil svoje pomislike zoper moj načrt. Tri reči mu niso bile všeč; pritožil se je prvič zarad tega, češ, da je duhovščina premalo zastopana, ker bi imela v prihodnjem deželnem zboru le tri virilne glasove , in je zahteval, da bi se opatom različnih samostanov, pa še nekaterim proštom tudi dali virilni glasovi ; potem se je pritožil še posebno zarad tega, češ, da se z le 10 glasovi plemstvo preveč v kot potiska, ter zahteval za-nj toliko glasov, kolikor jih imajo druge volilne kurije. Slednjič je naslanjaje se na številne razmere med prebivalci, dokazoval, da bi bila laška narodnost proti nemški zelo prikrajšana.
Pozvan po nadvojvodi sem potem jaz obširno razvijal vzroke, ki so me pri načrtu vodili. Rekel sem, da sem, kar se tiče premajhnega zastopstva duhovščine, dobil od ministra strogo povelje tako ravnati in da bi bilo vse zastonj, če bi ga skušal pregovoriti, da bi se dalo duhovščini več zastopnikov. Prosil pa sem nadvojvodo, naj bi on pri ministru se potegnil za duhovščino, ter sem izrekel nada, da se mogočni prošnji Njihove Visokosti minister ne bo vstavljal.
Kar se tiče druzega zahtevanja gospoda deželnega glavarja, pa mi je v blagor dežele najodločnejše in naj-resnobnejŠe svariti. Deželni glavar — pravim — zahteva, naj bi se v zastopstvu plemstvo zenačilo z drugimi volilnimi skupščinami; pa deželnemu glavarju bo gotovo znano, da je plemstvo Tirolsko, nekdaj mogočno po številu in posestvu, globoko padlo, ter, izvzemši nekatere rodovine, zgubilo popolnoma ves vpliv do ljudstva. Propadlo in pohabljeno plemstvo pa ni nikjer podpora konservativnemu redu, zlasti pa v monarhiji prej monarhičnim načelom škodljiv element. Na Tirolskem sloni dežele moč na kmetiškem ljudstvu , politična previdnost in pravičnost zahtevate, da se mu tudi v deželnem zastopstvu dovoli nadvladovalna večina.
Tretjo pritožbo o prikrajšanji laške narodnosti v kmetijskih volilnih skupščinah sem ovrgel jaz s tem, da sem predložil izkaze o prebivalstvu in davkih, iz katerih je bilo razvidno sicer, da so po številu duš laški prebivalci res prikrajšani ; al če se gleda — na davke, vidi se, da jih severna stran Tirolske mnogo več plačuje od južne, da zadnja tedaj nikakor ni prikrajšana.
414
Vrh tega sem imel pa Še politične pomislike, kar se tiče laškega elementa, in sem svaril pred premembo mojega načrta.
Ubogi deželni glavar ni vedel na to nič odgovoriti, jaz pa sem ponovil prošnjo do Nj. Visokosti, da bi se potegnila za veče zastopstvo duhovskega stanu, in tako je bil pogovor pri kraji. Po prošnji nadvojvodovi je duhovski stan res dobil še štiri zastopnike , voljene iz stiftov, prostov in komture nemškega reda, tako, da je bilo vseh poslancev skup 68.
Ta Tirolski volilni red je bil izjema vseh drugih; ta red je med vojnicami, katere mi je dal minister, deželi primeren, po njem je bilo mogoče, da je deželni zastop Tirolski, če tudi ne popolnoma, vendar vsaj podoben pravemu deželnemu zastopu.
Dne 26. februarija je bilo razglašeno: ustava avstrijske monarhije, temeljna postava o državnem zastopstvu, deželni redi  in volilni redi."
Tako se je naredila Scbmerlingova ustava. — —