Naj reč j i »loven* ki dnemik I ▼ Združenih državah VeUa za vse leto - . . $6.00 | Za pol leta.....$3.00 | Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 J _ __W GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in the United State«. Iwoed every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Reader*. Iistslovenskih.delavcevvAmeriki. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second CI— tetter, September 21, 1803. *t the Tost Office at New York. N. Y.. under Act of Conirm sf March I. l«7t__TELEFON: CHKLSMA »Tt NO. 279, — ^TEV*279. _______ NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 28, 1920. — PETEK, 28. NOVEMBRA 1930 VOLITMH TXivm — FRANCIJA ZAHTEVA RAZOROŽITEV NEMČIJE določbe versaillske mirovne pogodbe baje ne vežejo narodov, ki so zmagali __ zahtevajo, da bi tudi velesile zmanjšale svojo moč na kopnem in na morju, toda francoski ministrski predsednik Tardieu je odločno proti temu. —Po versaillski mirovni pogodbi je raz-oroženje Nemčije enostranska obveznost. Ko je govoril dne I 3. novembra ministrski predsednik Tardieu v poslanski zbornici, je bil poslan njegov govor po kablu v Ameriko v tako pomanjkljivem stanju, da ni bil nihče na jasnem, kaj je Tardieu pravzaprav povedal. Šele iz listov, ki so dospeli iz domovine, je razvidno, da je bil Tardieu-jev govor nad vse presenetljiv. Tardieu je zavrgel vsako možnost francosko-nemškega sodelovanja. To je storil s prezirom in zaničevanjem. Glavne točke iz njegovega govora so naslednje: Nemčija si domišlja, da ima pravico zahtevati. naj tudi druge'sile razorožujejo. Ta zahteva je pa povsem neupravičena, kajti mirovna pogodba nalaga Nemčiji razorožitev kot enostransko obveznost. Določbe versaillske mirovne pogodbe in Lige narodov izražajo le željo Francije in drugih držav, ki so zmagale ter jim prepuščajo vso svobodo glede lastnega razoroževanja. Že prej, predno je izpolnila Nemčija svoje obveznosti glede razorožitve, se je Francija zavzela /a razoroženje v Ženevi. Nemčija še do danes ni za dostila svojim obveznostim. Se do danes ni podrla velikega števila svojih vojašnic, dasi ji to versaill-sk? mirovna pogodba odločno zapoveduje. Vsled-tega ni Francija zaostala v razoroževanju, pač pa Nemčija. F rancija je zmanjšala izdatke za razoroženje, krmila službeno dobo na dve tretini ter znižala število •svojega vojaštva za 40,000 mož. Francija ima pod orožjem 183,000 manj vojakov kot Italija. Francija zahteva, naj se Nemčija popolnoma razoroži, kajti oborožena Nemčija je nevarnost za evropski mir, tri sredstva proti bedi Kot eno teh se imenuje splošno prepoved priseljevanja. — Izvanred-na zvezna podpora pri državnih zgradbah cest. WASHINGTON, D. C., 27. nov. — Trije resni predlogi za kongresno zasedanje, ki bo otvc«*jeno 1. decembra, so bili predloženi včeraj kot sredstva, da se omili pomanjkanje ter bedo. Ti predlogi so: Nadaljr.-a omejitev ali pa popolna prepoved priseljevanja. Razširjenje zvezne pom>ii za državna grajenja cest. Pospešenje gradilnega programa vlade potom zborničnega komiteja za peta in sredstva. Zadnji p*" 21og je vložil predsednik zborrucnega komiteja za pota in sredstva. Hawley. Istočasno je objavil kongresnik Johnson, kot predsednik zborničnega komiteja za priseljevanje, da 'nameravajo uvesti trajno c -ev priseljevanja v Združene države ali pa omejitev pripust.tve priseljencev, ki so kvarljivi za goT^Jarske ! razmere. Kot predsednik zborničnega komiteja za deželne ceste je kongres-1 nik Dcweil izdelal načrt, soglasno s katerim naj bi zvezna vlada od 1. julija naprej dovoljevala posameznim državam isti znesek za zgraje-nje cest, ki ga je porabila preje sama v to svrho. KONEC CENZURE NA KUBI ■ MAVANA, Kuba, 26. novembra. — Danes je bila ukinjena cenzura nad časopisjem, brzojavom, telefonom in i privatnimi pismi. Časopisi bodo v pe tek zopet izšli. Ko je bila proglašena cenzura, je večina, časopisov prenehala izhajatri. BRIAND PRAVI. DA BOLJŠEVIKI LAŽEJO PARIZ, Francija, 27. novembra. Po mnenju francoskega zunanjega ministra Brian da, so vse obdolžbe, ki so jih naprtili sovjetski uradniki Franciiji, čisto nstvadna laž oziroma izmišljotina. Francoski poslanik v Moskvi je dobi naliofo, vložiti proti tem ob-dolžbam odločen protest. korupcija v mew y0rku Policisti so imeli najete posebne ljudi, ki so ova-jali prostitutke. — Od žrtve so potem izsiljevali denar. Newycrska policija je zopet zapletena v velik škandal. Posebni prose-kutor Kresel je dognal, da je obstajala zveza med nekaterimi odvetniki, policisti in sodniki, ki so nesramno izrabljali ženske, ki so bile obtožene nemoralnega življenja. Policija je imela najete posebne špi-jone, ki so se dali presenetiti v intimnih položajih z ženskami. V domenjenem trenutku so policisti vdrli v stanovanje. Špijona so navidez ozmerjali in pretepli, žensko pa aretirali. Če ni imela dovolj denarja, da bi najela advokata, je bila enostavno poslana v ječi. Če je pa imela par sto dolarjev, se je advokat "zavzei" zanjo. Prešla je pred sodnika, ki jo je oprostil. Vsoto so si potem razdelili: advokat, sodnik in policist. Špiion je dobil petindvajset dolarjev za vsako prosti.utko, ki jo je ovadil polic ji. V afero je zapletenih kakih deset advokatov, trije sodniki, sedemindvajset policistov in petnajst špi-jonov. PAPEŽ ODLIKOVAL THOMASA EDISONA WEST ORANGE, N. J.. 26. nov. — Papež Pij XI. je poslal iznajditelju jThomasu A. Edisonu zlato kolajno j v priznanje njegov.h zaslug na polju znanosti in raziskovanj. Papež je pred krhkim dobil v dar stroj za diktiranje, ki so ga zgradili pod Edison ovim osebnim vodstvom, j-- LEV1NE POD JAMŠCINO DUNAJ, Avstrija, 25. novembra. Državni piavdnlk je povedal zastopniku Uniied Press, da bo Ame-. ri kanec Ciiaries A. Levine izpušien ' pod varščino sedem tisoč dolarjev. | Pred leti je bil Levine s pilotom Chamberlainom preletel Atlantik in je takrat ostal splošno znan. Poleti je odpotoval v Evropo. Na Dunaju so ga obtožili, da je hotel podkupiti nekega graver j a. da bi mu preskrbel odtise francoskega denarja. Levine odločno taji vsako krivdo ter pravi, da je postal žrtev [velike zmote. diplomati -zarotniki Ramsin in Laričev sta ob-dolžila Poincareja, Bri-anda, Churchilla, D e-terdinga ter T. E. Lawrence-a. MOSKVA, Rus-ja, 27. novembra. Obravnava proti osmim sovjetskim i uradnikom, ki so pripiavl j eni obtožiti same sebe ter razkrili ves načrt, da se strmoglavi obstoječi sistem, se je nadaljevala z zasliša- i njem profesorja Ramzina. Pred mikrofonom, potom katerega se je raziirilo razpravo po vsej Rmiji. je poročal danes profesor o ^svojih sestankih z agenti franco-, skih zarotnikov. j Ariat de Briand, francoski zunanji minlS-er, in Poineare, prejšnji ministrski predsednik, sta bila ime-| nov ana kot voditelja komplota, ki si ,je stavil nalogo da prepriča druge sile, ki so bile tudi v zaroti, o potrebi tega koraka. Ena največjih ovir, ki se je stav-Ijaia na pat izvrši:vi načrta, je bilo t ^tališče Nemčije napram vsej stvari. Kct je povedal Ramz.n, ni bilo mogoče računati z udeležbo nemških ministrov ali drugih vplivnih | oseb. ' Bolgarska, Poljska in Jugoslavija 'pa bi bile vsaki čas pripravljene judeleiLti se vojne, j V Londonu se je sestal z odl.čni-mi možmi, med temi tudi z znanim špijonom T. E. Lawrence-om. Potom njega je izvedel, da sta Churchill in Sir Henry Deterding obljubila svojo soudeležbo. i___ | ŽGANJE V SENU j ATLANTIC CITY, N. J., 24. nov. Prohibicijski uradniki in državni po-'lic:sti so ualavili v bližini Shirley v Salem oSraju, sen en voz, na katerem je sedel 44-letni George B. Frederick. Ko so eno prebrskali, so našli pod njim 138 vreč, ki so bile polne steklenic žganja in šampanjca. Fredericka so aretirali. Na policijski 3tražnicd je izjavil, da ne ve, kako ;je prišlo žganje v seno. TRI ITALIJANSKE i BANKE FALIRALE RIM, Italija, 26. novembra. — Danes so zaprle vrata tri banke v severnem delu Italije, ki so imele nad poldrugi m:lijon dolarjev rezervne--Pitala. , cilj "d0-x" _je brazilija Dornier je potrdil to v pogovoru s španskim ministrskim predsednikom. — Odletel bo iz Lizbone decembra ali pričetkom januarja. OORUNNA, Španska, 27. novembra. Dočim je &->-al DO-X tukaj, da čaka ugodnega vremena za nada- i Ijevanje poleta v Lizbono, konečni cilj poleta na evropskem kontinentu, je izjavil zgraditelj, dr. Claude ' Dornier, ministrskemu predsedniku Uerengeurj j v Madridu, da bo nemško letalo poletelo iz glavnega me-[sta Portugalske v Braz.lijo. Polet se bo izvršil prihodnjega meseca ali v pričetku januarja in sicer preko Cadiza ter Kanarskih otokov. Vse kaže, da je opustil Dornier svoj prvotni načrt, da poleti oreko Azorov in Bermude v New'Yok radi viharnega vremena ob tem letnem času. i i Zgradi tel j DO-X se nahaja na po-vatnem potovanju v Altenhein. kjer je bilo zgrajeno to nemško letalo. j Potovanje namerava prekiniti v Parizu, kjer bo obiskal mednarodno aerovnatično razstavo, i Tekom njegove odsotnosti je poveljnik DO-X kapitan Friedrich Christiansen. i - I PREPREČEN BEG _kaznencev DALLAS, Texas, 26. novembra. — Iz neke kempe v bliini tukajšnje državne jetnišnice je skušalo pobegniti sedemindvajset kaznencev. Zaposleni so bili pri delih jaa cesti. Stražniki so dva ustrelili, dva pa nevarno ranili. Ušel ni nihče. nad dvesto žrtev potresa na japonskem Par minut je zadostova-I o za velikansko-opustošenje. — Kaj pravijo očividci o potresu. TOKIO, Japonska, 27. novembra. Potres, ki je obiskal včeraj zjutraj okraj južno od Toki j a in Jokohame ter opustošil veliko ozemlje, je zahteval soglasno z zadnjimi poročili 222 človeških žrtev. Trajno prihajajo poročila o r.a-da^jnih žrtvah, ki so bile deloma ub te ali pa ranjene. V Šizuoka prefekturi je bilo ubitih 187 ljudi od padajočih razvalin. Potres je bil najhujši izza leta 1923. V Tokio in Jokohami je bilo povzročene le malo škode. Vodne cevi so popokale vslea stres ljajev. Potres je trajal, soglasno z uradnimi poročili, le 13 sekund. V Tam a predoru, južno od tukaj, Je bilo pokopanih pet delavcev. Le enega njih so mogli rešiti. Inozemske zavarovalne družbe so takoj povišale pristojbine. V številnih slučaj h so se sploh branile podpisati zavarovalnino. Na borzi v Tokio so padle cene. Že v predpoLdanskih arah so bili odposlani aeroplani v notranjost polotoka, da prinesejo natančna poročila o razdejanju, ker je brzojav-: na in telefonska zveza prekinjena, j I sto tako so poslali v notranjost polotoka zdravnike in bolniške strežnice. maršal pilsudski namerava odstopiti VARŠAVA, Poljska, 26. novembra. Danes se je izvedelo, da bo maršali Pilsudski resignhal kot ministrski predsednik ter stopil v armada zahteve nemških ! fašistov Župan iz Hohenbirken odpuščen. — Nadaljne preiskave glede dogodkov se bližajo. BERLIN. Nemčija, 27. novembra. V drža/vnem zboru so včeraj stavili faž.sti predlog, naj se pošlje na poljsko mejo armado nekako 100.000 mož, da se prepreči nadalje izgrede nad člani nemških manjšin, kot so jih izvedli poljski vročekrvneži prejšnjo nedeljo tekom volitev. Zunanji minister Ourtrus je objavil, da je pcwval pristojni komite j Lige narodov, naj natančno preišče ves pohaiaj. ŠUivilo žrtev še vedno ni znano. Oladi se, da sta bila ubita najmanj dva človeka. Poljska vlada je izjavila, da se niso za vršili napodi v masah rra nemške manišine v Gorenji Sleziji. posebno pri Hohenbirken. kjer so se rrttii giafvm napadi. Priznala Je, da Je hUo dosti ljudi pretepenih ter obljubila, da bo nastopila proti krivcem. Župan iz Hohenbirken je bil he ŽELEZNIŠKA NESREČA I V MEHIKI1 MEXICO CITY, Mehika, 26. nov. Pri Guadelupe Je skočil s tira tovor-ni vlak. Pri tej priliki je eksplodi- c ral tank gazoiina. Trinajst oseb je bilo usmrčenih. POTEK RL S KO-KITAJSKIH POGAJANJ. MOSKVA, Rusija, 27. novembra. V zadnjem času je bilo več sestankov med Karahanom in kitajskim poslanikom Mehtehsuijem. Istočosno je Čangsuhlijang poslal sovjetski vladi prošnjo, v kateri poziva ruska obla^tva naj stavijo predloge, da se pospeši potek kitajsko-sovjetske konference. S tem v zvezi je Kar ah an poslal Mahtahsuiju pismo o kitajski železnici ter o vzpostavitvi delovanja so-vj epskih konzolaotv ter sovjetskih gospodarskih ekspozitur. Sovjetska vlada vztraja na tem, da se prepreči delovanje belih gard ob kitajski železnici in da ni mogoče izpreme-nia režima na kitajski železnici drugače kakor s pristankom druge pogodbene stranke, to je sovjetske o-blasti ali pa z nakupom železnice od strani Kitajske, kakor predvideva rusk o-ki ta i ska pogodba iz leta j 1924. Izvršitev te pogodbe, kakor tudi glavnih določb protokola v Ha-baronrsku bi tvorilo po mnenju sovjetske vlade edino pravilno podlago za uspešen potek sedanje ki-Uajsko-sovjetske konference. Dr. P. Lowell Je dal zgraditi v Los Angeles, CaL, hišo iz jekla, cementao in stekla. Hiša propošča ultra- I vijoietne žarke, vsled česar je bivanje v nji zelo zdravo. a HlSA BODOČNOSTI Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako -t jete naše banke za obrestonosno nala*. ~ ;< pošiljanje denarja v staro domovino NaSa nakazila se izplačujejo ne zauD ih joStai- » ' ; v polnih zneskih, kakoi so izkazi* pr^ .*a- izom.i >• . juj. Naslovljene! prejmejo tora* <1fn»i loma brn lunuxi. «•*»>.». hr na daljnih potov in stroško\ Posebne vrednosti so tudi povratnice u so opremijexit s wa^i^ii" naslovljencev in žigom zadnjih pošt katere dostavljamo oo.iiija tel jem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju ne sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v .raznih »lu čajih tudi na sodni j i v stari domovini Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je sacaan<. v treba posiatl za označeni znesek dinarjev ali lir V Jugoslavijo V Italije Din 500 ------------------------- 5 9.40 Lir 100 .. % 5.J5 1000 ----------------- S 18.60 »200 Sil 31 - 2000.........................$ 37.00 Z°°......................t" 2*00_________________S 46.25 " 300 .................?l6 8# 5000 _______________$ 91.50 " 500 ...............................527.4» * 10,000_________________________$181.80 » 1000 ______________________________________S54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH^ Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.- $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarju Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje Pri velikih nakazilih priporočamo, da *>e poprej z nam pismenim potom sporazum« te glede načina nakazila I Najna nakazila imisjemo po Cable Letter n pristojbino 10 ee»w> sakser state bank ! a COETLANDT STREET NRIV TOK*. H. 1 1 Telephone Barclay 0380 — 0381 NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 28, 193« M KlBQOt ILOTU1 DAILY te & ft. " - ' 1 ■ ■"■■" - j "Glas Naroda" | Owned and Published by RLOTtNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Badoet, Pretfdunt __L. Beoedlk, Trcas. Place of buatneaa of the corporation and addresses of above officers: ti« W. lttfe Street, Boron** of Manhattan, New York City. N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) _ Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za, celo leto velja list za Ameriko,,Za New York za celo leto $7-00 in Kanado _________________-00 Za pol leta ....................-.........-$3-50 za poj leta -___________________________$3.00 Za inozemstvo za celo leto-----$7-00 Za četrt leta ................................<150 Za pol leta .........-.......................1*3.50 ______Subscription Yearly $6.00. ______ Advertisement on Agreement. __"OUs Naroda" izhaja vsaki dan izvzemal nedelj In praznikov. Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**, 21« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea $878 BUTLEGARJI SE LAHKO VESELE J __3 VViekershamova komisija, katero je imenoval pred- > tednik Hoover ter ji naročil naj preišče vzroke lieizpol- ! njevanja postav, ne ho priporočila pr-fklioa osemnajstega , •imendmenta. Tudi proti modifikaciji VobJteadovo postave se hn izrekla v zelo liberalnem zmislu. To ne je izvedelo iz povsem zanesljivega vira. Pred kratkim je bilo rečeno, da bo priporočila izdelovali je štiri odstotne ga piva. toda ta domneva ni temeljila na resnici. Komisija, ki se je pred kratkim odgodila, ni omenjenih sklepov uradno objavila, a ni] »a k prihajajo od posameznih članov. Po enajst mesecev trajajočem študiran ju prohibicijskega vprašanja ni mogla komisija ugotoviti, kar je povsem jasno in očividno, namreč, da prohibieijsko postave v njeni sedanji obliki ni mogoče izvesti. Ameriški narod omalovažuje te postave, ki so mu bile vsiljene in zahteva modifikacijo oziroma preklic osemnajstega amendmenta, ki v principu prepoveduje izdelovanje alkohola in uživanje opojnih pijač. Ce je komisija o tej zadevi količkaj dvomila, bi ji moral odpreti oči izid novemberskih volitev. Zakaj niso bili .sklopi komisije že prod volitvami objavljeni? V tem slučaju bi se lahko vršilo javno glasova- j nje glede prohibicijskega vprašanja. Pa tudi brez toga j glasovanja je izrazil narod svoje mnenje n tem vse previa- j dujočem vprašanju. Tega jasnega odgovora ameriških volil<-ev nočejo; rajaiimeti edinole profesi joiialni prohibioijonisti. fariati- i ki in člani Wiekersliamove komisije. Ali so člani komisije popolnoma prezrli, da so se državljani v treh državah, kjer se je vršilo direktno glasovanje glede prohibicijskega vprašanja s pretežno večino izrekli proti tej postavi ? V državi Rhode Island se je izreklo 78 odstotkov vo. iileev za prekic osemnajstega amendmenta. V državi Massachusetts je bilo oddanih 63 odstotkov! glasov za odpravo državnih prohibicijskih postav. V Illinoisu je zahtevalo 71 odstotkov voliieev preklic osemnajstega amendmenta. V vseh kongresnih okrajih, kjer so si stali nasproti mokrači in suhaei, so zmagali mokri kandidati. Wickershamova komisija je vse to prezrla in ne b«» priporočila modifikacije Volsteadovih postav. Butlegarji imajo dovolj vzroka, da si čestitajo med seboj in se vesele. Iz vo je vali so sijajno zmago. SL0YENSK0-AMER1KANSK1 jj KOLEDAR ZA LITO 1931 je izšel ji CENA 50c Po zanimivem č t i v u|; prvega vse dosedanje.!' . i1 ONIM, KI SO GA NAROČILI SMO GA Žfe POSLALI ;; ZASTOPNIKI kaj Čimprej javijo, koliko iztisov žele "GLAS NARODA"! XM W. tttk MM » Tak CMr NEMŠKI MINISTER RESIGN1RAI BERLIN, Nemčija, 25.' no vem bra. Dunes je resigniral justični minister Jchann Bredt. Resigniral je zato, ker 'je gospodarska stranka, kateri je načekoiral, sklenila, da ne more več podpkuti Brueningovega kabineta, ker ga podpirajo socija-UsU. NAZNANILO. Slov. župnijski urad sv. Ciriia na 8. cesti naznanja, da je bila dne 26. januarja tega leta v tej cerkvi krščena neka deklica na ime Mildret Jerica. Ker rasen imena ni v krstni knjigi nobenih drugih podatkov, se prizadeto starši naprošajo, da pridejo s potrebnimi dokazili ali z botri v pisarno vsa) do taonoa meseca idBceo&va. Rev. mjaeiQt Padgoriefc, Dopisi. Iz Jugoslavije. Peter Zgaga New York, N. T. k < Ne bom se lctil delavskih razmer, ker so dovolj znane, pač pa 1 zabav, katerih v naši sredini ne manjka. Pretečeno nedeljo nam je prire- 1 dikj pev. in dram. druiLvo "Domo- ' vina' z Oscne zabavo in predstavo Dan pred poroko". Igralci ^ iz-bamo reiili svoje vloge, za kar .ro želi vsi priznanje od -sIrani udeležencev, katerih je bilo, da niso mogli vsi v dvorano. Julko. županovo J hčer je igrala Miss Minks. Sršen, ; katera je poKazaia, da je zmožna v ' vseh azirih. Nande, njen zaroče- ! nec, se je prikazal Mr. Gerald Go-stič, kateri je s svojimi pristnimi kmečkimi dovtipi prekosil samega sebe. Ako omenimo, da je biLa. uIq-ga očeta župana v rokah. Mr. Ivan Mačka, se samo cb sebi razume, da je bila rešena brez kritike. Janeza je igral Mr. Vincs-nt Ovca ml., ter pokaral, dai se je izbralo pravega, in da se sme pričakovati v bodočnosti nekaj, kar je danes težko doseči v dramatičnih vrstah. Meto je igrala Miss Tončka Yuvan, ka&era je vzbudila pozornost z fino kretnjo in resnostjo, katero je njena uioga za- I htevala. Cikanka je bila v rokah M^o Helen Kaplji, prepričala je | občinstvo v pristnem ciganskem dialektu in preciznem prosiaoenju, katerega zamore dovršiti malokdo, kdor ni iz ciganskega rodu. Pastirja je igral Mr. Frank Pirnat, kameri je s svojimi popevkami vzbudil veselje v splošnem. Pismonošo je igral Mr. Mirka Cerar. kateri zasluži pohvalo v polni meri. Med dejanji ne smem pozabiti duetov Miss Marthe Hude in Mr. Gerald Gcstiča. katera sta žela buren aplav. Naj ne pozabimo Slovenskega orkestra. 'kateri je cskrbcval poskoč-nice in valčke, da je b4lo veselje. Tcraj bi ga priporočal tudi drugim društvom, da si ga najamejo. Pavze je pa nadomestil s harmoniko mojster Pelich. , Kakor je zgoraj omenjeno, je bi-,la dvorana premajhna, zatoraj pa 'priredi "Domovina" v soboto dne 29. novembra prosto zabavo s prostovoljno vstopnino na kcrist cerkve. Preskrbljeno bo v vseh ozirih, !za lačne, žejne in plesaieljne. Toraj vsi v soboto zvečer na i Osm:>! Eden navzočih. New York. N. Y. V soboto 29. novembra ob 8. uri zvečer priredita koncert hrvatskih narodnih pesmi v duetu caritonist Tone Šubelj in mezzosopranfetka A. Mugdič. Nastopita v hivatski in dalmatinski noši. Koncert se vrši v Kindergarten Association dvorani. 542 W. 42nd Street, med 10. in 11. Ave. Za koncert vlada veliko zanimanje. Vsi prijatelji petja so vljudno vab-' ljeni. « Po koncertu se vrši ples. Poročevalec. East Worcester, N. Y. Lepo jesensko vreme je nam dosti pripomoglo za delo spomladi, ker je večinoma vse izorano za prihodnjo spomlad. Jesen sme imeli prav lepo, malo dežja in je gorko še sedaj, pa vsak čas se pričakuje izpremembe in sicer bele odeje, ki bo pokrila hribe in doline. Takrat se bomo pa farmerji odpočili, ker poleti nismo imeli dosti počitnic. Letina je bila letos jako dobra, tako da se farmer v teh krajih ne more pritoževati. Tukaj se še zrni raj naseli kak i Slovenes. V kratkem času so se tu družine. Želim jim obilo sreče. Ljudje po industrijah so začeli spoznavati, da bi bilo bolje sanje na ŽRTEV ŽELODCA SE POČUTI NOVA OSEBA 4 ^^■t Vino me j« rares pre- - pričalo, da j«1 zna me- ^JpBjH nita totilka za jačanje sistema. Sa- l^K -~Sf ma »*•«« prepričala ' f^daj sem vesela - ter w f utira powm V>v\ mnro osebo," piAe Rath Iji-wis iz Ardslty, Pa. Ta čisti želii^-ni predpis odpravlja zapreke Štirih slavnih telesnih delov — želodca, jeter memit-Ja in notranjih organov. Nabavite steklenico Tri rfc rje -Dokaz vefa Crenlcega Vina danes od zastonj svojega lekarnarja. I>ve cent, 50o ali $1.35. Jemljite ga M dni. Ako ru- boete zadovoljni, vrnite, kar vam je ostalo vaiemu lekarnarju. In on vam bo xxnil ovati od Amerike v taki meri kot:1, so prejšnja leta, ker naredi so spre- j c videli, da je treba blago doma na- ~ praviti, da oo demai. delavec kuj . zaslužil, ne pa samo amerioki kapi- , ^ talis:. Zato pa nI slaba idehi za družine, kamere si hoč-ejo in če si mo-mcrejD pomagat:, na deželo. Gotovo j je, da v industriji ne bo kmalu ta- j kega žvrgolenja kot je bilo nekaj h let na^aj, za to so pa začele farme : j bolje ivrgoleti. Pred nekako petin- 1 i tridesetimi leti so bile v tukajšnjih [j krajih farme vse napolnjene, po-j j tem se je pa industrij-a razvila,;: majhni farmerji so pus.iii farme in i • so sli v industrijo. Veliki farmerji! 1 so pokupili male: in. zdaj izgleda.il da bode kmalo začeli vstran proda- i; jati ubogim ljudem. , i Ni jako daleč čas, ko si bodo lju- ' dje zbijali bomo stanovanje na ji kmetih, ravno tako kot je v starem | kraju. Vsaka koča bo prišla dobro, i čeravno ne bo kopalnice v nji. Čitu.1 sem že v več listih, da so se ' slovenske matere zavzele za sporne-! nik :istim Slovencem, ki s:> bili u- ; smrčeni pri Trstu. Drage matere, ki vzdržujete spomin in sočutje dDna- 1 šega naroda, naj vam bo čast in hvala. Aks bi ameriški Slovenci pri- i spe vali za spomenik, bi bilo jako j lepo. Ali meni nekaj drugega po glavi blodi, namreč, da bi z zasedenem czemJiu taka reč povzročila še imn;-go gorje. Slovenci se nimajo nikjer pritožiti, in italijansko politiko b; spomenik silno razburil. Mislim. da bi I-ali j an še bolj zatiral Slovence. Jaz priporočam, sicer po mojem mnenju, da se s tem malo polrpi in bomo videli, kaj še pride. Pozdravljam vse čitatelje! Anton Habinc. i Export, Pa. Cenjeni urfdnik: Precej časa je! ž? minilo, od kir se nisem oglasil v j nam priljubljenem listu G. N. Zato se bom enkrat vseeno. Vzrok je ta. ker mi bolje teče lopata in kramp kakor pero. Dala se sedai tukaj skoro vsaki' dan v obeh manah, Wes: Moreland | in Pittsburgh Coal Co. Zadnja bo kmalo izcrpan-A. prva ima pa še dovolj prerrvc_,a za več let. Jaz delam sedaj pri West Morelazid Coal Co. Vozički so prccej veliki. Axo ga naložim maio ali dosU, tehta enako, ker tehtnica tudi z driusoo drži in vedno potegne na družoino j ^tran. Pred kratkim je tukaj ub.lc dva ! majnarja. Liivina in Italijana, ki sta skupaj delala v j-ami. Kompanija oziroma bosi pravijo, da je bila njuna krivda. Tako se dogaja pri vseh družbah. Drugeja novega nimam Dihati. Malo črdno se mi zdi. kaj je z rojakom Jerinom iz Claridge, ker se nič vej ne oglasi v G. N. Prej so bili redno njegovi dopisi in novice iz Olaridga s? daj jc pa utihnil kakor da bi šel v Kanado na dobro kapljico. No, saj dobre kapXiice je sedaj tudi tukaj dovolj, samo dolgo je ne bo, ker jo prehitro praznimo. Peter Zgaga bi se Sadi lahko enkrat pri nas oglasil, ne samo v Little Falls. Ti povem, Zgaga, ako prideš v naše hribe, ti ne bo žal, ker tukaj se tudi lahko raljubiš v kakšno jesensko Toko, pa ne v drugo, kot slo vensko, ker druge ti ne privoščim, ker sem te sprobal, da si trd Slovenec. Rojakom v tukajšnji okolici priporočam Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1931, ki je prav zanimiv. Razen povesti in pesmi je tudi i2bomo opisal položaj premo-garjev v Ameriki Marko Rupnik iz Lawrunce, Pa. Rojaki, naročite ga, vam ne bo žal. ' Biaiznikova Pratika je tudi zanimiva. ker Slovenci smo težko bres nje, ker smo jo že vajeni iz starega kraja. Kdor rojakov še nima Koledarja ali Prattke, jo lahko primeni dobi. PoBdrav vsem Slovencem in Slovenkam v Ameriki, Canadi in tudi Braziliji. Voščim vsem vesele božične' praznike in srečno Novo leto. Malo predčasno je, ali mislim, da dopisa ne bom Teč pisal to leto. To-raj vzemite za dobro. Louts Supaacic, zastopnik. Smrt junaške služkinje. V Novem Sadu je v bolnici umrla j lužkinja načelnika splošnega od-' ielka banke uprave Mariča Vukosa-a Marekovič. Pri Mariču je te dni stanovanju izbruhnil požar in v obi je bil triletni načelnikov otrok, unaška služkinja je planila v sobo n rešila otroka. Zadobila je pj. težje opekline, da jim je podlegla. *o 15 letih se je oglasil iz Rusije. Zasebnica Marija Jakirac v Zagrebu je te dni pre-jela pismo, ki ga e bila zelo vesel-a. Njen sin Rudolf d je moral med -vojno na fronx> in e brez sledu izginil, se je nenado-na javil iz Rusije. Jakirac piše. da šivi in ima otroke. Zdaj je tajnik raškega sovjeta. Plače ima 50 ii:b-jev mesečno, kar bije niti za čev-je ne zadostuje. Zanimivo je, da e Jakirac pisal svoji materi v Zagreb in napisal na ovitek Avstro-[>grska. Iz tega je razvidno, da še le ve, da je Avstrija propadla. 119 let stara Črnogorka. Nedavno sta se v Senti naselila 119-letna Črnogorka Milena Spadi-jer in njen sin Vuk. Starka pripoveduje, da je bila njena sestiu žena ■eralja Nikole, ona je pa te.-a po-tccjne kraljice Zcrke. V dokaz ima na rarpolago več pisem pokojnega »eralja Nikoie. Kljub izredno visoki starosti je starka še vedno čila in rdrava. Ima tudi izvrsten tek. Bolna sploh še nikoli ni bila. Zanimivo je. da se ni pustila fotografirati. Umorila svojega "3-letnega tasta. V sremski vasi Čajkovcih se je odigrala krvava dram-a v hiši kmetovalca Čordašiča. Med prepirom je kmec.ca Aget znižali plače. oo najbrž izbruhnil štrajk po vseh premaogovih okrožjih. Nove plaoe naj bi bile samo za de^et od-stetko/ višje ket so bile l^ta 1915. Zd?.j so višje za 23 odstc.ko/. KRVAVA DRAMA V ZAGREB t'. 10. novembra okrog 11. dopoldne se je odigrala na naj prometne jš? m kraju, pred kavarno Croatia" na Ilici krvava drama. Milka Ri Lic. reden iz Mest ar j a. je napadla ljubico svojega moža. delavko Marijo 'Kelnarič, z nožem in jo tako nevarno ranila, da je Kelnar.veva zve-; čer ob 7. v bolnici umrla, ne Ha b; prišla poprej k zavesti. Rističevo je zapustil mež že pred dve.na letoma i in ni pošiljal denarja niti za otro-: ke. Zaradi tege se je Rističeva ne-j davne napctila. v Zagreb, da poišče. Namesto njega je nale.eia na njegeve ljubico, s katero a si bili kmalu v laseh. EpilG? se je od Tral na sodišču, kjer je bila Rističeva obsojena r.-i sedem dni zapor:, ir. plačilo pravdnih strelk v. Ko je pred kavarno "Croatia" jt.*I:ako.rala svojega moža. da bi ga prrgov:riia . naj se vrne k svoji družini, je zopet ivaletela na Kemaričevo. k: se ji je i baje porogljivo nasmehnila. To jo .'je tako razkaiiio. da je potegnila , nož in ji ga zasadila v vrat. . j Na policiji je izjavila, ciu cbžalu-> je svoje dejanje ter da ni imela j namena usmrtiti ali raniti svoje lju-| bezenske tekmovalke. ! izredno ugodna prilika 1! Zaradi smrti svoje žene sem p risi-■ |ljen prodati svojo hišo v Cypress Kill i j okraju, Brooklyn. Prodam s pohi- II štvom vred. — Hiša stoji na lotu -125>100 ter ima šest sob in vsa iz-: jboljšanja. Cena je nizka. SI000 za-i i htevam v goto'vini, ostanek pa na . imorgič. Ogledate si lahko vsak dan >; po tretji uri popoldne, ali pa v ne-i i deljo. ) j JOHN PUTRICH, (175 Crystal St., Brooklyn, N. Y. Včeraj je bil Zahvalni dan. Šele danes zjutraj, ko pist-m te vrstice, sem prišel toliko k sapi, da izazim globoko hvaležnost trem stvarem: wilardskemu kupunu. califonijski kapljici in moji .-lav:, ker me nič ne bo.i. Te dni se -n Oital v nekem staro-kioj-kem lis.u t«meljito razpravo, kako je treba z mLidim vinom r.. Razprava je bila precej učena, najbrž namenjena za tiste učene ljudi v .-.tarem kraju, ki razumejo učene besede, ki so vešč. kemijf. lizike. biologije in drugih v.>oki:i ved, pa .-o 00 vsčj tej znanosti srečni in zadovoljna, če jim bir*. kreditira fir-keic bolafija na dan. Rečena je. da mora imeti grozdje tcl.ko in tolika procentov sladkorja, da mora biti klet toliko in toliko stopinj gerka ali mrzla ter da je odsto.ojc alkohjla Odvisen od takega ali takega grozdja. Razprava je temeljita, t~da žal. ni za Amerikance Amerikanci ga ne merijo na stopinje. odstotke in procente. Ne brigajo se za temperaturo, za vlapro, čiausst, plesnjivost in vitamine. V Ameriki je namreč proli.blcija in zato ni časa za take malenkosti. V Ameriki -4a merijo samo šc> :ia >ode in galcne. Kakšen je — ti bo želodec p »r-dal. Po čem je ti bo možni a raz-odela. R -.iak .ne vab: v Export. Fa . češ da b: tam lahk kako jesensko cvetko dob;l. Srina hvala za vabilo. Toda vest mi pravi, ca bi bilo bolje porakati pomhtdi. x I Odvetnik je pozval k m. ji moža. ki je bil loi-en od svoje žene < r mu rekel: — Včera je bila vaš?, žena pr. meru ter se je pritož.Ia, aa ji ne plačate rodnih mesečnih alimentonr. Rekla je. na ji že :ri me ^ :e niste poslali ruti ene^i centu. Ln nadalje je izjavila, da 00 en mesec • po.-akala. Ak:> j: se en me>>.->? n. ■ nt* i pošljete, b- pr.-ia. nazai k vam. !.fcxiak je gleboko \-zdihnJ. -potepini! iz žepa šop bankov.vv t^r jih jizroc.1 adv.-jcatu rekoč: — Note. cukaj imate :n ji pošljite. Za rarstale tri mesece in za tri ; mesece viu pre:. j Rojxik je pripovedoval: — Kaj boste govorili o ženski zvestobi. Vi še ne veste, kaj je ženska .zvestoba. Če je katera ženska zve-i sta. je meja žer.u zvesta. Ze petkra: mi je ušla. vsak ikra t z drugim dedičem, pa je po treh ali štirih tednih \vedno prišla k meni nazaj. Vidite, to je vzor ženske zvestobe Nekdo mi piše: — Slovensko-Amerikanski Kole-; dar je jako zanimiv. S posebnim u-jžitkom in zanimanjem se čita raz-I prava o gozdarjih, ki jo je napisal Frank Trobra v Bar Per t on. Ohio. Do-'bro je napisal, toda. ker so mi raz-! mere precej znane, moram nehote i pripomniti, da je marsikaj pozabil. 1 Ne vem. iz katerega vzroka ni hotel ali je pozabil opisati. k*ako je nežni zamorski spol prevažal preko širokih rek v južnih državah. Zakaj ni hotei povedati, kolikokrat se je podajal v smrtno nevarnost z-aradi črnih lepotic. Ali je nemara ž? pozabil, kako je bilo takrat, ko je za-morke vozil preko reke, pa se mu je veslo zlomilo? Tiste reči naj bi opisal, pa bi bil spis še dosti bolj zanimiv.... Tako je rečeno v pismu. Suni ne vem, kdo ga je pisal. Pa tudi če bi vedel, bi ne povedal. Prijatelj Troha naj se vsledtega nič ne razburja. Take stvari morajo ostati med možaki. Za vsak slučaj mu pa svetujem, naj takoj, ko prečita te vrstice, iztrga mojo kolono in naj jo vrže v ogenj. Previdnost je prva stvar, ali "safety first", kot bi rekel A meri-kanec. Za nič na svetu bi ne hotel, da bi dobila to pisanje njegova bolj£*a polovica pred oči. Kajti v takem slučaju bi bil ogenj v strehi. Toda vse drugačen ogenj kot je bil takrat, ko so gorele kolibe po georgijskih šu-mah, in vse drugačen ogenj, kot je bil takrat, ko se je za brhke zamorske lepotice vnemalo srce slovenskega gozdarja. Delegatje INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so na letni konvenciji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1931 znatno izboljšale in da bodo leta 1932 normalne. Ne glede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najboljša pomoč in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnost. Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po in obresti pripišemo h glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovanje se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. Sakser State Bank 82 Cortl&ndt Street NEW YORK, H. Y. *Q L Al N A I O O A' avstrija po volitvah ti; /fefe'.rte NEW YOKE, FRIDAY, NOVEMBER 2S, 19S§ LAKU EST SLOVENE DAILY ta U. S. «. 'Zmagali" so kajpada vsi! Vsak časopis najde besede, ki naj ohra-Lre bralce in Jib prepriča, da Je vse v najboljšem redu. Celo kršanško-socialna "Relcshpost" piše z debelimi črkami: 'Zmaga vlade! Socialna demokracije je zgubila boj za oblast, večina protimarksistov se je obdržala v Narodnem svetu!" Se 9. nov. so se razlegale drugače mogočne besede. Gospodje, ki so v septembru zagrabili za avstrijsko krmilo, bodo težko, težko koga pri pričali o tem, da so dosegli s temi volitvami, kar so hoteli. Ali je g. Vaugoin zato raz gnal prejšnji parlament In razpisal nove voLt-ve, da izgubi njegova stranka štiri sto tisoč glasov in sedem mandatov, da se vrnejo socialisti močne j - [ šiv parlament, da se Schober v glavnem obdrži in da se ojačijo fašistični elementi zgolj na račun krščanskih socialcev? Za tak u-speh s« niso izplačale neštete parade, bakljade, obhodi, izjemni u-krt-pi in vse razburjenje. Kakor je bilo pričakovati, je izgubila socialna demokracija nekaj glasov, vendar premalo, da bi se zmanjšali njeni mandat in 10,000 gk~sov, kar pomeni, da se z demokratičnimi sredstvi ne bo dala eegnati z dunajskega rot o via socialistična večina. Socialisti so potlej relativno najmočnejša stranka v parlamentu. Stopili so torej na tisto mesto, ki je deset let pri-pc.dalo krščanskim soclalcem. Vaugoin-Starhembergova vlada je nedvomno utrpela poraz. Ostala je v manjšini. Brez Schobrovih mandatov se parlamentarnim potom v Avstriji ne bo moglo vladata Če pa bodo krščanski socialci hoteli obnoviti staro meščansko1 koalicijo, bodo morali priti precej I vede v svoje ekstremno desničar- i sko vino. S tem pa spet riskirajo.! da odbijejo heimwehrovce, brez ka- i terih zopet ni meščanske večine....' Dr. Seipel in njegov izvršilni mož j f\ Vaugoin bosta imela z novim j parlamentom še večje težave kakor s starim. li\ končno kaj bo z Du-^ najem, velikim ciljem vseh meš- j črnskih koalicijskih stremljenj?' Tudi če se vse protlsocijallstično stranke in frakcije združijo, ga ne morejo zavojevati z ustavnimi in zakonitimi sredstvi. Se i iz in toliko r.upadani Breitner bosta tudi p3 eventualnih novih občinskih volit- j vah neomejen^ gospodarila na du-! najskem rotovžu. Razpustiti komaj izvoljeni parlament in poskusiti z ncviini volitvami? Ni treba biti prt rok, da se da napovedati, da bi se ie-te še slabše končale za seda-, liji kurz v Avstriji. Kaj bo storil dr. Seipel, tisti mož k: je bil ves čas po vojni glava krščanskih socialcev in ki dejanska tudi danes vodi avstrijsko politiko? O njegovih končnih namerah se je mnogo pisalo in dosti demantira-i lo. Socijalisti mu očitajo, da hoče restavrirati habsburško dinastijo in združiti Dunaj in Budimpešto v novo katoliško dvoglavo monarhijo. Trdijo, da so vsi njegovi napori zadnjih let usmerjeni v ta cilj. Dokler je socialna demokracija v | Avstriji močna, se ta načrt ne dat izvesti. Da to moč zruši, se je zve-; zal s fašističnimi helm wehro vel.1 Volitve pa so pokazale, da se tudi na ta način socialistični odpor ne da streti. 6e drug moment je v dogodkih zadnjih mesecev velike važnosti,! čeprav se o njem Še ni govorilo in pisalo v javnosti. Kdo bo bodoči! predsednik avstrijske republike? J Volitve se morajo vršiti že v februarju 1. 1931. Dr. Seipel je zadnja tri leta vodil energično borbo za revizijo ustave. Dosegel je končno, _f!a se je oblast predsednika republike znatno pojačala. Doč-m je ta prej bil le vrhovni predstavnik dr-' iave, posihmal postavlja in odstav-lja vlade ter razpušča parlament. Dana mu je možnost odločilnega upiiva na notranjo in zunanjo politiko. Socijalisti trdijo, da hoče dr. Seipel sam postati predsednik republike in da je vse to v zvezi z njegovimi zgoraj omenjenimi ds-lekosežnimi načrti. Predsednika republike bo odslej valilo ljudstvo neposredno. Socia-Lsti s svojim kandidatom, ne bi prodrli. Pač pa je gotovo, c-a bodo ukrenili vse, da propade dr. Seipel. Ce bi kandidiral dr. Schober, bi se pri drugem glasovanju odločili zanj. In s tem bi bil dr. Schober tudi izvoljen! Tako se tudi ta Seiplov namen ne bo dal doseči z u.,lavnimi demokratičnimi sredstvi. Ludendorff napoveduje novo svetovno voinoiubijaiec prijet po tridnevnem j tavanju Dr. Seipel in krščansko- socijai-na stranka stojita torej pred dilemo: ali priznati neuspeh Seiplove politike in se vrniti k demokratičnim tradicijam, kakor zahteva najzvestejši Luegerjev učenec, ljudski tribun Kunschak, s tem pa seveda zavreči vse restavracijske r^mere in otresti se heimwehrov- i tke druščine, ali pa poskušati doseči z izvenpariamentamimi sredstvi, s silo, kar drugače ni izvedlji-| vo. V znamenju izbire med tema alternativama bo stala Avstrija prihodnje mesece. zadnji obrenovič umrl Iz Pariza so pripeljali v Trst kr- ; sto z zemskimi ostanki generala Akksandra Konstantinoviča d e Guerman kneza Obrenoviča. V; petek 21. oktobra so se vršili v Tr-; slu pravoslavni pogrebni obredi.' potem so pa generala pokopali na U zašitem pokopališču. Gen. Kon-s stentinovič je bil rojen 1. 1848 v Beogradu in je bil stric kralja Aleksandra Obrenoviča. Stanoval je v Parizu s sinom Vladimir jem, častnikom francoskih legij. Star je b.l 82 let. Boril se je proti Turkom 1. 1913 in je bil ranjen. Živel je večinoma na italijanskem dvoru. — Njegova hčerka Natalija je bila poročena s knezom Mirkom Črnogorskim, pokojnim bratom italijanske kraljice. Dinastija Obreno-vičev, katero je ustanovil kralj Miloš, je s smrtjo Aleksandra Konstantinoviča izumrla. Za one, ki so slabega zdravja ZaprtnJea tn bolne obi»ti dozv olu je Jo Strupom. da se prelezejo v vaAo telo, kar pozneje povzroča otiistno in mt-hurr.o dra±t»n>e, pr.-bavne nerodnosti, kisli lf-Jodec. vsrdiganje iz SeU.dca, glavobol, nervoznoat. slabost v ielodcu. zgub" rp;tn<-a, Segubo živčne in miSične moči in spl»£no »labo zdravje. Xuga-Tor.e vrejuje Cxeva In odžene zaprtnieo, * tem da očisti telo, bolezen Srr,jekarni. Ako vaS lekarnar tega nima, recite mu naj istega tiarot i Sa v a* od njegovega prekupčevalca —Adv't DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave « OGLAŠUJTE u GLAS NARODA" ne čita samo vaie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici CENE ZA OGLASE SO ZMERNE V Monakovem je nedavno izila brošura izpod peresa znanega' nemškega vojskovodje Ludendorffa! ki napoveduje izbruh nove svetovne1 vojne in nov še groznejši poraz' Nemčije in njenih zaveznikov. — J Knjiga ima naslov "Svetovna vojna grozi" in v nji razpostavi Ludendorff vojujoče sile takole: — Nemčija in Italija napadeta Fran-cijo. Z Nemčijo potegneta še Avstrija in Madžarska, na francoski strani pa se bojujejo Belgija, če-hoslovaška, Poljska, in Rumunija in Jugoslavija. Prvotno sta K proti francoski zvezi tudi Anglija in Rusija, ki jih pa nasprotna diplomacija kmalu pridobi za nevtralnost. Vojna se začne 1. maja 1. 1932. ponoči in že naslednje jutro prispo preko Brenerja prve italijanske čete v Južno Bavarsko, ki se podredi poveljniku italijanskega generalnega štaba. V Monakovem 4to-luje italijanski general in upravlja vso Južno Nemčijo. Bavarska vlada prisili vse svoje ljudstvo k gradnji ogromne obrambne črte, ki se vleče od Bodenskega jezera globoko v Solnograško. Globoko zaledje postane etapa tujih, dasi zavezniških čet, ki kruto gospodarijo na nemških tleh. Vse ljudstvo je na nogah: za boj sposobni se odpeljejo / Italijo in v Anglijo — dokler je ona še nemški zaveznik—, kjer jih sformirajo v bojne edinice, ostali pa morajo služiti vojski. Peti dan po mobilizaciji pritisnejo Francozi s silnimi vojskami ob Mtnu in prodirajo polagoma proti Dunavu. Po vsej Bavarski se razvije orjaška bitka, ki jo Nemci in njih zavezniki izgube, kajti razen francoske vojske pritisneta z dveh strani na nemško še Češkoslovaška i:i Jugoslavija. Poraz Nemčije je tako grozen, kakršnega še ni doživela nobena vojujoče se država na svetu. Nemške čete in čete njih i zaveznikov so razpršene in pognane ločene v globoke alpske doline, kjer jih zasledovalci drugo za drugo uničijo. Ta za Nemce neugodni izid u-tcmeljuje jLudendorff takole: — Na francoski strani je znatna številčna premoč in osobito boljša Tako je napovedovanje Luden-dcrffovo ln nemški listi pravijo, da se je hotel s to črno sliko bodočnosti maščevati nad svojim prejšnjim prijatelji, narodnimi socialisti, ki vidijo "osvobojenje" Nemčije le v tesni zvezi z narodom na oni strani Brennerja. -I tehnična priprava in oprema. --Francija in nje zavezniki imajo iz-' vrstno topništvo ter silno množico strojnih pušk. Razen te^a so nemški zavezniki priznano slab vojaški! materij al, ki ne vzdrže pritiska češkoslovaških i n jugoslovenskih vojsk, ko ima gros nemške vojske posla s Francozi. Tudi imajo italijanske čete preko Alp silno neugod no zvezo s svojim zaledjem, zato zastaja dovoz čet, orožja, munici-je in brane. Nemška vojska ima prvi čas le proti Poljakom nekoliko uspeha, dokler veže Rusija znatne poljske sile na vzhodu, zaradi splošnega poraza pa so tudi ti uspehi brez vrednosti. Temu težavnemu položaju nemških zaveznikov nasproti ima Francija na razpolago izvrstno nemško železni MRLIČ UDARIL ZDRAVNIKA Kamr.il;. 13. novembra. V nedeljo zvečer je v Lahovčah 119C5, je samski kmečk- sin iz La-ihrrvč in je bil enkrat predkaznovan. » »__., . i Orožniki so ga našli na domu, ko je ustrelil Rozman Jože posestiuKa Ja- . . , ' _ „ . _ . , spai m. kak:.- prav;, tako prieako- neza Dežmana m nato zibezal v sme- H k ri proti Mostam in Mengša. Sinoči pa je orožnikom uspelo, da S3 morilca vi j vili. O tragediji, ki je vzbu- j dila veliko poz^rnos. med tukaj-šnjim prebivalstvom, so dognane vol orožnike. Izpoveduje, da se sploh ne zaveda, da je ustrelil Dežmana. Prvo noč po zločinu je spal v sia-jmi na nekem ksszolcu, drugo noč pod smreko v hosti blizu Podgorja, V parJkem zavodu za sodno medicino so imeli te dni senzacijo kakršne še ne pomnijo. Zdravnik cr. Girardm bi moral obducirati truplo in ugotoviti vzrok smrti nekega moškega. Zdravnik je prere-zal najprej VFat, da pride do enega glavnih živcev. V istem hipu je pa dvignil mrtvec roko, skrčil prste v pest in udaril zdravnika na vso moč po obrazu. Zdravnik se je tako ustrašil, da prvi hip sploh ni naslednje podrobnosti: Usodnega večera je Dežman. pred j svojo hišo po kratkem prerekanju i dr j al Rozmanovemu Janezu, ki se ; je ravno vračal iz vasi. naj ne na- : stopa proti njegwi ženi. nakar mu ■ je Rozman odvrnil: "Prej boš t: j poginil, kakor jaz!" "Seveda bom prej!'* je mimo od- j vrnil Dežman. ti^ti hip pa je Rož- j man. tudi že naperil proti njemu i krabinko. katero je nosi s seboj, sprožil in ustrelil proti Dežmanu v razdalji enega me-ra. Dežman se je zgrudJ. brez glasu, krogla je prodrla pod srcem in izstopila zadaj na desni v isti višini. Po umoru je Ročmanav Janez urnih korakov st:p 1 pro:; hiši posest-nice Katarine Zavriove, ker mu je bilo znano, da se tam nabaja Dež-manor; sin Janez. Odprl je vrata in pozval Janeza, naj pride ven, ker da se hoče z njim nekaj pogoditi. Domača dekleta pa so Janezu odločno branila, nakar je Rcžman pr.-j čel razsajati in je razbil par šip. Po tem činu se je morilec podal v tretja nor pa je nameraval spati j pod nekim kozc^cm v Podgorju, a j ga je glad prisilil, du se je pedal do-i mjv. Ves čas je s seboj nosd fran-: coiko karabiko, ki ima pri koncu I lesa cdžj ano cev. Ko je prišel do-j mer/, so ga domači sicer prijazno J sprejeli, vem dar pa so ga takoj epo-iaoriii. da fi bo prijela roka pravi-jce. Izprva je ubijalec spravil puško | v ajdovico. kmalu nato pa jo je izročil bratu Francetu, k: jo je s tremi neizs-reijesiimi naboji zakopal na ! demači njivi, kjer so jo našli ort*ž-| .lik:. Ub ja!?? n? fraže nikakega kesa-1 sanja m vse njegovo zadržanje raz-j :dcva. da ni popolnoma normalen. I Meposredni vzrok zločina pa bo ino-?oče šele dognati, ko bo zaslišanih okrog 20 prič. nakur bodo Rozmana odvedli v Ljubljano, kjer ga bo- ža vol jo bližine silno olajšan učinkovit vpad.* vedel, kje je in kaj se mu je pripetilo. Ko se je zavedel, je opazi!, da drži mrlič roko še vedno tako kakor jo je držal, ko ga je udaril Zdravnik je moral napeti vse sile da je spravil mrličevo roko v prvotno lego. Seveda ni šlo za oživljen je dozdevno mrtvega, temveč za nevaren refleks živca, katerega se je bi] dotaknil zdravnik z obdukcijskim nožem. O smrti dotičnega ni bile nobenega dvoma. brezplačni pouk. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se tele naučiti angleški Id hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasne se za pojasnila v ljudski šoli šti 127 East 4JL cesta v petek zjutraj od lt. do Lt, soba \tv. 308. ali pa v iiondeljrfc In sredo ob S. do sons «13. Po porazu se nad i\emči:o zgrne nezaslutena groza. Ludendorff z naslado grozi, kako bodo češkoslovaški polki oblegali Berlin in tirali ( nnzaj v pogin sestradano ljudstvo, kajti čete, ki hite na pomoč Polja-' kom, morajo računati z vsakim giizljajem, in ne morejo pomagati lačnemu nemškemu ljudstvu. V Berlinu in sosednjih mestih se razvije prava roparska vojna za grižljaj kruha. Berlin izumre popolnoma, vse delo nemške kulutre je uničeno, redki preostali objokujejo narodno nesrečo, ki je Nemčijo opustošila hujše nego tridesetletna vojna. Prva Pomoč Za Zabavanje vas Električni Refrigerator DRUŽINSKA SNIDENJA za praznike, bridge partije, slavnostni obredi, obiski sosedov, da preženejo večer — pozimi morate dosti zabavati. v zadregi ste brez Električnega Refrigeratorja. Vi hočete vnaprej zasnovati svoje obede— pripravite jih vna. prej, kolikor vam je mogoče. Vi hočete tek vzbujajoče solate, posebne jedi, dezerte za svoje goste—in vedno dobršno zalogo ledenih kock. Električni Refrigerator bo rešil vaše probleme. In ker zabavanje poveča gospodinjski proračun, hočete varčevati, kjerkoli je mogoče. Električni Refrigerator vam bo pomagal. Ne bodite to zimo brez Električnega Refrigeratorja,—če hočete Ohraniti hrano pred pokvar jenjem Udobnost in pripravnost .Varčevanje Vi lahko kupite Električni Refrigerator sedaj—na posebno dolga odplačila. « & * Oglejte si Copelands, Frigidaires, General Electrics, K el vina-tors v naših prodajalnah. Dajte si raz jasni ti naš lahak nakupni načrt. The New York Edison System ■»► m. » President Tke New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. Tte United Electric Ligkt and Power Company New York and Queens Electric Ligkt and Power. Company I hc- Yonkers Electric Ligkt and Power Company j vas Klanec, kjer se je oglasil v hi-jši Franiiške Kemove. Po lestvi je i splezal v njeno sobo, toda po sest-j nice ni našel doma. j V gostilni pri Kramarju je zahteval četrt vina, ki pa mu ga niso dali, ker so videli, da je vinjen. Vprašali so ga. zakaj hodi nezadosino oblečen okrog odnosno. zakaj je navzlic mrazu brez suknje. Rozman je odvrnil: "Nocoj sem prišel cb vse!" Iz gostilne se je nuto podal naprej po vasi in srečal gružo ljudi ter je nekatere izmed njih nagovarjal, naj ga spremijo domov po suknjič. Neki Koželj je bil pripravljen spremiti Rozmana. Spotoma mu je Rozman priznal zločin in povedal, du je hotel ustreliti tudi D -ž-manovega sina in sestro Maric ko. nadalje nekega Josipa CHobočnika in Frančiško Kernorvo. — vse to pa Luradi neke prodaje lesa. Koželj se je ob ubijalčevem pripovedovanju zgrozil in ni hotel daije z Rozmanom. Ta pa mu je zapreti!: "Če ne 'greš z menoj, boš crknil! Enega sem že. pa je vseeno, če še koga!"' V Mostah sta se Koželj in Rož-' man ločila. Za Rožnianom ni bilo več sl^du. Sinoči ob 23.55 pa so ga orožniki v en dur le pripeljali v kamniške sodne zapore. Jože Rozman se je rodil 3. marca MALO ZGODOVINE rio pregledali psihijatri. Pri obdukciji pokojnega Dežni a-I na so zdravniki ugo.o-vili. da je projekti! prodrl kožo nad sedmim rebrom p»ed aiksilarno in mamilamo *ato, šel skozi spodnjo krpo leve strani pljuč, raztrgal dvanajsto vre-ceno iri mezeg hrt>tenice ter izstopil na hrbtu dva prsta desno od dva-najs.e-ga prsnega vretenca. Smrt je zaradi razdejanju in o^rpnjenja mozga morala b ti "takojšnja. CAJ NA ZEMLJEPISNI KARTI V neki španski zgodovini naselitve Severne in Južne Amerike stoji dobesedno: "Ubogi in pogumni plemiči (hidalgi), ki so potovali čf.z ocean, niso večinoma nikoli prej videli morja. Oskrbeli so si samo nekoliko nasvetov od obalnega kapitana in si najeli plovskega računanja neveščega krmarja. Odrinili so vedno z geslom: Zmaga ali smrt? — Neštevilno majhnih, 60. 40 ali celo samo 20 tonskih karavel je izginilo sredi neznanega morja. Poleg viharjev so zahtevali dosti žrtev navadni drvotočei, ker so ku-. povali plemiči najcenejše, stare in preperele barke. Koliko nevarnost so morale prebiti tudi srečnejše kara vale med 2—3 mesečno vožnjo. Najboljše prostore na krovu so imeli konji, biki, krave, prašiči, ki so gospodarjem jamčili za vso bodočnost v Novem svetu. Moški in ženske so se stiskali kjerkoli. Več- j krat so morali žrtvovati svoj pičli j delež tople in motne zatohle vode, j oa bi se napil konj; ali pa so ž njo zalili pomaranče oz. limonovo drevo, ki se je že hotelo posušiti j v svoji kadi. Čim se je spustila noč, so ugasnili na krovu vse luči, ker jo se bali največ pceara. V temi, La golih deskah so poslušali najmlajšega mornarja, ki je klical u-rt: Bodi blagoslovljena ura Gospodovega rojstva! Bodi blagoslovljena ura Marijinega oznanjenja itd. Zdaj so nadomestili 40 tonske o-rehove lupine moderni 50,000 tonski parni ki. Potniki godrnjajo, če se votzijo preko Atlantika šest ah sedem dni namesto pet dni. Kdor j je potoval po morju, dobre ve, da je parnik pravi paradiž tudi pri 12 dnevni vožnji. Angleška je klasična dežela čaja in zato je razumljivo, če posvečajo tam njegovemu mešanju veliki pozornost, od katere se tudi mi lfhko marsičesa naučimo. Angleži meni o. cla je skodelica dobrega čaja odvisna od značaja vode in pa od tega, kako prilagodiš mešanico vodi. Z dolgoletnimi izkušnjami so ustvarili organizacijo, ki jo dobavljajo v kakšno deželo, primerna vodi te dežele, čaj, ki ga skuhajo na severu Angleške, mora biti n. pr. čisto drugače pomešan, nego za nje jugozapadne dele. ki imajo v splošnem mehkejšo vodo. Umetnost mešanja čaja se ravna tako rekoč po zemljepisni karti. Iz v^eh delov dežele so si oskrbeli poskusne količine vode, po katerih pridelujejo vsakemu posameznemu delu primemo čajno mešanfico. V< da se loči v glavnem v štiri skupine: v trdo, srednje trdo. mehko in zelo mehko. Upoštevati pa je treba tudi količine raznih primesi, apna, železa, žvepla itd . V prejšnjih časih si je izdeloval vsak trgovec svoje posebne mešanice, kakršne so pač najbolj ustrezale vedi njegove okolice. Toda velike čajne tvrdke so spoznale, da morajo prevzeti to delo same. če hočejo, da bo njih blago slo po vsej državi. Seveda se ne morejo ozirati ne značaj vode v vsakem posameznem mestecu ali vasici, temveč odločujejo v prvi vrsti velika mesta in večji okraji. Toda tudi v teh se voda lahko spreminja in zato si dado pošiljati tvrdke iz večjih krajev redno določene količine vode, ki jih preiščejo in po katerih eventualno spremenijo svoje čajne mešanice. Londonska voda velja v splošnem za srednje trdo, vendar imajo posamezni londonski okraji izredno trdo vodo in tem okrajem morajo tvrdke zato dobavljati posebne čajne mešanice. Raznih mešanic imajo tvrdke o-bičajno 80 do 90 in med temi bo skoraj vedno vsaj ena takšna, ki se bo prilegala določeni vodi. Potniki tvrdk imajo drugače nalogo, cia najdejo za vsak kraj primerno mešanico. Seveda ne bo niti naj-vzornejša mešanica dala dobrega čaja, če tega ljudje pravilno ne prpravijo. Tu od tega, kako Čaj hraniš, je mnogo odvisno. Nič ne škoduje aromatičnim listom bolj nego vlažna shramba in pa bližina drugih dišečih snovi. Najboljši recept za pripravo dobrega čaja, ki ga priporoča predsednik zveze čajnih trgovcev, bi bil tale: Vzemi za vsako osebo za eno žlico čaja, vlij nanj vode, ki je pravkar vrela, a ne vre več, postavi potem lonec (najboljši so glinasti) na toplo in daj. naj učinkuje voda na liste samo kratek čas. » K . ____L_________ _ _____ .. __ ■» L=„ii___ - - "GLAS NAHODA" ....... —" 1 - - NEW YORK, FBIOAT, NOVEMBER 2S. It Ji Tfac LARGEST SLU VENE D.4ILZ ln U. S. A. ___ _ _ __________________" * _ * t i =_ ,. ^ n.. , ' _r POUČNE KNJIGE 1 KNJIGARNA GLAS NARODA ii , , ,cRE, , n MOUTOENKI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^^ O "mA NT " --- --216 West 18th Street. New York --- MO LIT V ENLKI: Marija Varhlnja: ▼ plitoo (Tccano ............ .SO v fino platno ............ • • l j v usnje \eaano ............ 1-M t flao usnje Tesano........ 1 70 Rajski iliMi i: v platnu rezano ............1.— ▼ fino platno vezano................1.10 v un> vezano .....................1.50 v fino usnje ....................1.T01 Nebesa Na« Uota: ▼ usnje Tetino ............ 1.50 ▼ (Iiki unij« rt-ono ........ 1.80. Kvl«k« srca mala: v piatuo vezano.............«0, * r«-l.J*rv:«!-te platnice reurn .. .SO v b*'lo kuat vezano ..........1.10 Come Unto Me .......................... J30 fino vezana .......................... .35 Key of Heat en: lino vezano ............-.......... .35 v usnju vezano ............. »«> v najfinejše r»nje Tesano____1-20 (Za odrasle) Key of lleatm: v celwid f.no vezano ............1.20 v ccloid najfinejši vez ........1.50 i v fino u*nje vezano........ 1JK1 1 i Catholic 1'acket Manna!: t ftno nanje »etsno ........ 1.90 1 i Ar« Maria: v fino usnje tesano........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik »Imenski .............25 Angleško »let ensko berilo . .... 2.— (I>r. Kt rn ) Anfie&ko-siev. In slov. and. slovar Ji Amerika in \merikancl ..5.— Angeljska iluiki ali nauk kaka m naj RtreJe k sv. mil...........It B«J nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško jecero .................1-2« Kanuji llvinocdravnik. trd. res. ..l.M DomaČi ftlvtnocdravaik. broi. ....1.15 ifcaaatt tdravnik po Kaaipn: trd« sea. ..................L5t brv Al rano....................1*5 IKhiu.1 vrt .................... 1A9 Govedoreja ......................13« Gospudnjstio................... 1.30 Hitri r«ivuii»r ...................73 Jcgoslavlja. Melik 1. sve«*k ...AM cv.xek. 1-2 »uor>W ......liW Kletarstvo (Skallcky) ..........2 M Kratka arbska gramatika ....... J« Knjiga o lepem vedenja: trdo vezano ................L— Kratka zgodovina Slovencev, Hrva- toe In Srbov Kaka m pitane driavljan L D. .25 Kako se postans amevMki driavljan .13; Knjiga o dwtrtojnras sedenja .... il Kak Katekizem ................ M I Jbrrsl.zem .................... M Materij« In eneriiia ............1-25 Mfada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mlade« Wen*. Lit............... M Mladonlfcm. H. sv............. M . . (oba zvezka skupaj JW) Mlekarstvo ...................... NemAko-aogtafckl totaai ........LM Najbaljia slov. Kuharica, V I Prave In revolucija ( Pitamir ) *!! JI j Predhodniki in Idejni atmmUl ra- I ^Šii^JCJ^ jflfeJ I ZJIftfe ••••••••••••• JWftUBv oaooooaaaaoaoooao aSLF* ^^IfiM^M^I^I saMooaoooonaaaaaoa#aaaa J^ OlKPfiNRr'6' 4/Kt rtfMi #a»aaaaooaaas 1 br^A ...... JO Andrej Ilofer................... JX !>n< ;k:i \ iii?ieva!k» _.......... lielgraj^i biser ................ J5 l>li uecesen ................... .4it 1 Ol« aaii, mali junak ...........60 , IPilkanKltti Turška vojska .......80 , Palkani»ka vojska, 9 slikami.....25 j Hoj in zmam, povest .......... JO , Hlsgsjna Velikega vojvodo.......6« ; I!«tj , roman .................... .65 Bur*ka vojska...................4« ! Keatin dnevnik ................ .6« lUiiični darovi...................S5 Božja pot na Rledu .............26 • ( ank.tr: ? Grelnik Lenard. broi... .70j' .Mimo ilvlJeoJa ...... JO j Mrtvo mesto .........75 Romantične duJe......60 Cvetke ................................................J5 ? Cesar Jožef U. ................................Jt C Cveilna Borograjska .................JO ( Čarovnica ....................................J5 ; < Ccbeliea ........................ J5 Črtice iz življenja na kmetih ...• -35 j Hroblz, in razne povesti 1 eplMl Milclustl ...............6« 1 I Itarovana. njodorlnska povest .. JO I Dekle Ellsa .....................4« I Dalmatinske povest! .............35 I Ho! ca reka .................... JO I Do Ohrida iu Bitolja ...........70 i I>o(l z orožjem ................ JO 1 Don Risat is Ln Manhe...........4« Dve sliki. — Njiva, Starta — 1 (Me&kot .....................66 Devica Orieam*a .............. J« 1 Duhovni boj ................... J« I I Dedek Je pravil: Marinka in iterate! jeki .......................Ml Elizabeta ...................... J5 Fabijota ali cerkev v Katakombah .45 I Fran Baron Trenk..............35 I IHo/of-ka zgodha .............. J® ■' Fra Diavolo .................... J« ' Uszdovnik (2 zvezka) ...........1.20 | (fo^podarica sveta..................M Godievski katekizem.............25 Gostilne v stari LJubljani ...... .60 I Gr&ka Mitologija .............. 1.-1 G Oltarji .........................75 I Iladii Murat (Tolstoj) ........ .M llektorjev mef....................................JO llndi *asi. Blage do&e, veseloigra .75 Helena i Kmetova) ................4« Hudo Breed do (II. fJ .................35 ( Humoreske. Groteske In Satir«, I vesano ......................M I broširano .................. .M I Izlet g. Brončka................1J6 i' Izbrani spisi dr. TI. Dolenca.....60 j Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 svezka ........................................1.50 I Iz tajnosti pri rode.............. JO Iz modernega sveta, trdo vez. 1.60 Igračko broilrano ............. J« Igralec .........................75 ■•ssi*a«ssssassss*c«««s« Janko In Metka (sa otroke) ____ J« Jentai Zmagovat. Med plazovi.. J« Jntrl (8trng> trd. v..............75 i brofi. ....................... J6 Jurčičevi spisi: Popolna iadaja vseh x0 sveskov, lepo vesanlh..................1L- fiwhr sla. broi. .............. .M 6. zvezek: Dr. Zohcr — Tngsaur broširano ...............6.. .78 Juan Mi deri j a (Povesti is ftpuaskega ftlvljenja .................... J« . Kake scan se jaz likal (idefiovec) L sveaek ......... J« i Kaka sem se Jaa Ukal i IL sv............. M I Kaka sesa se jas likal (Uefcrrec) III. sveaek........ JM Korejska brata, povest ia salalJonov v Koreji ............................Jt; ' Krvna osveta ....................................Ji! I Kahiaja prt kraljic« gosji aotld J6 , KaJ as Js Markam saajaka............J5 * Kssaht ................................................M 1 Kriiev pat, roman (Bar) trd. vea. Ll« 1 Kriiev pat patra Kaptjcnika .7« Kaj sa Ja l imJiin dr. Oks...... M ' Kraljevič berač ................ .25 i Kraljevič Marico ...__________ .40 I^MTflfcSlMPVl %lWT®fll! i&tpSS «ooaaoaa% I L^ Pcsarf — O^to sUgUs — 2. sv. Otročje igre v pesencak — Različne poezije — Zabavljlce ln pu-šlcc — Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstiki .. .76 Trdo vezano..........L— 5. zv. Slika Levstika In njegove kritike in polemike............ .76 Ljubljanske slike, HiSnl lastnik, Trgovec, Kt:i>čijskl stražnik, U-radnlk. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje. Nstakarca. Duhovnik. itd. ...............- Ji lav na ženo (romam .......... J« Lucifer (romanj ................L— Marjetica ...................... J6 Moje življenje ...................75 Mali Lord .................... J« Miljonar brez denarja ...........75 Malo življenje ................ .65 M&ron. krščanski deček iz Libanona .................................J5 Mladih zanuiemeiov lastni iivo- topls .........................73 Mlinarjev Janez ................ J6 Musolino .......................40 Mrtvi trostač .................. J5 Mali Klatei „...................7« Mesija •...•.........*.....•...• Jd! ttiUenko*« flvan Ainrecht).....25 Mlada ljubezen..................35 Mladim srcem. Zbirka povesti za plovenska mladino .............25 Mislerija, roaian ................1.— Morski razbojnik.........................50 Na različnih potili .............t« Notarjv nos. humoreska ...S5 Narod, ki izmira ...............49 Naša vas, TI. del. 9 poveetl.....«0 Nova Erotika, trdo vez..........7# Naša leta. trd. vez. ............ JO broSir&no .................. .66 Na Indijskih otokih ............ .56 Na£i ljudje .....................40 Nekaj iz ruske sgodovirrs.......35 Nihilist .........................M Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1.50 Novo življenje ..................66 Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka .25 Onkraj pragozda ............... .86 Odkritje Amerike, trdo vezano .. .6® mehko vezana.......50 Praprečanove zgodbe ................. 35 Pasti in zanki .................25 Pater Kajetan ..................1.— Pin gvi tiski otok .................66. Povest o sedmih obešenih ...... JO Pravica kladiva .............. JO rab!riti iz Koža (Albrecbt).....25 ParLški zlatar ...................35 Prihajač. uovest ...............60 Požigalec ...................... J5 Povesti, pe«mi v prozi (Baudelaire) trdo vezano.................. 1.— Plat zvona ....................40 Pri stricu .......................60 Prst boijl .................... M Patria, povest ia irske junaške do- deb« ........................ Ji Po gorah in dolinah.............86 Pol litra vipavea ...............66 Posleduji Mehikanec .......... JO Pravljice H. Majar ............ J6 Predtriani, Prežern ln drugi svetniki v gramofonu ............ .25 Prigodbe čebelice Maje, trda vea...L— Ptice selivke, trda rez.......... 75 Pred nevihto .................. JS. j Pravljic« in pripovedke (KoSutnik) 1. zvezek .....................40 ®VCWk aaanaanaaaaanaaaa« j fopotniki •••••SSSS«SSS*«SS*SSOO Poznava Boga .................. .36 Pirhi .......................... ^6 PovodenJ ...................... JP Praški Jodek .................. 25 Prisega Hnronskega glavarja . ..JO Prvič med Indijanci ............ J6 Preganjanje Indijanskih mlsjonar-Jev .......................... Ji Potop, I. z v.....................3.-— Potop. IL zv....................8.— (Oba zrezka skupaj; ..........5JO; Razkrinkani Habsburiani ...... JO JiaO^l ioioa SSflSSSSSSSSSSSSSSSSSSS K«binsM (Cmn) ........ . . . . .L— EMi KtU .................. .75 CENA I DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo < cngush iiomi tuoni $2.— KNJIGARN 'GLAS NARODA Sil Wm6 It ttraM Kevoiucijh na Portvcalskcas .... Ji Rdeča m bete vrtnica, opvest .. Ji Rdeča megla------------- .70 Rdeča kokarda..................L25 Slovenski šaljivec ...............10 Slovenski Robinzon, trd. vos. «....75 Sueški invalid ................. Solnre in scnce.................. Skozi širno Indijo ............. JC Sanjska knjiga, mala ...........C0 Spake, humoreske, trda ves .... Ji Sporni ni Jugoslovanskega dobro- voljca 1914-18...............L25 Sredozimci. trd. vea..............66 brOj* aaaaaaaaaaaaa*acaaaaaa Strahote vojna ................ Ji Štiri smrti, 4. zv................S5 Smrt pred hišo ................ -*5 Stanley v Afriki .......................J<* Spomin znanega notovalea .... LM Stritarjeva AnthologUa broi .. .*<• Sisio Šesto, povest ls Abracev .. .36 1 Si»i medvedjega lovca. Potopisni roman ...... .........................JO Stric Tomova koča ............. JO Študent naj bo, V. zv. ...... —. J5 Sveta Notburga .................35 Spisje, male povesti ..................35 Stezosledec ..................... J6 Šopek Samotarke „.............. .35 Sveta noč ...........................30 Svetlobe in sence .............. 1.70 Slike (MeSko)...................60 HAKESPEAREVA DELA: Machbet. trdo vez. ............ JO broširano....................«6 Othelo .......................... -76 Sen Kresne noči ...............70 SPLOŠNA KNJIŽICA: St. L (Ivan Albrecht) Ranjera gruda, ivzlrnc povest, 104 str., broširano .........................J5 St. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, Izvirna povest, 181 str., broš... J6 fct. 3. (Ivan Rozman) Testament, Ijodska drama v 4 dej., broš. 105 strani „.................. J" Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pe.-rnl, 184 str., broširano..................... JO Št. 5. (Fran Milčinskl) (iospod Fridolln Žolna in njegova družina veselouiodre črtice L, 72 strani, broširano .................25 St. 6. (Novak) Ljuliosumnost .. JO Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str-, broS. .......... J5 Štev. 8. Akt. štev. 113...........75 Št. A. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš........ .70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue. rilijefna karikatura in minulosti, 53 str., bro«. „...... J5 Št 11. (Povel Oolla) Peterčkovc poslednje sanje, božična i>o ve«t v 4 .slikah. 84 str., broš....... J5 Št. 12. (Fran Milčinskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 81 str., broš.......... JO Št. 13. (V. M. tiaršin) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broš. ........ JO Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar. narcKlno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broš.......................... J6 Št 15. Edmond in Jules de Goo-conrt, Renee Manperin..........46 Št 16. (Janka Samec) Življenje. pesmi. 112 str., broš. .........45 Št 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vicah. povest prevel Mir. ko Pretnar, 80 str............. Ji Št 18. (JarosL Vrchlleky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 Btr„ broš. .. M Št 19. (Gerhart Hauptman) Pa-topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra„ broš. ...... Ji Št 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komnrasaki, japonski roman, la češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str.. broB............. .M Št 21. (Fridolln £otaa) Dvanajst kratkočasnb zgodbic, IL, 7S str. broi. ........................ M ftt. 22. (Tolstoj) Kreatzcrjeva____ ; ■„.«■ m Št 23. (Sophokles) Antigone, žalna j Igra. poslov. C. Golar, 60 str^ broSirano .................... J6 St 24. (B. L. Bulwer) riiliftj Fempcjcv, L det 355 str^ broft. ........................ Ji I Št 25. Poslednji dnevi Pmapeja IL del ...................... Ji Št 20. (L. Andrejev) trm* maske, poslov. Josip Vidmar. 82 str. broš. ..*.'-•<•••••........... J5 Št 27. (Fran Erjavec) Brespa-sebioot te prikli ■! skitedsa aa Iiisniils 11 86 str^ broi....... JS fit ». Tarzan ste opic ....... Ji Tarzan ste spics^ tr. ves. ...1.2« 8ls SSL mB^VBAS mm* Št 35. (Gaj Salustlj Krisp) VoJ- - I na z Jugnrto, poslov. Art Dokler, 123 strank bro«........... J« Št 36. (Ksaver Meško) listki, ■ 144 strani .................. .65 Št 37. Domače živali...........S« št. 3S. Tarzan in svet ........1— štev. La Boheme .......... J« Št. 4G. Magda .40 Št. 47. MisteriJ duše............L— štev. 48. Tarzanov« iivali .... JO J; štev. 41). Tariauov sin ........ JO Št. T:u-/anov sin, trd vez____1.20 St. 50. Slika Do Graye..........1.26 Št 6L Slov. balade in roauaee J« Št 54. V metežu ................1.— št 55. Namišljen ibolnlk ...... J6 ; št 50. To in onkraj Sotte .... JO : Št. 57. Tarzanova mladost, trd. vez. ................1.20 Štev. 58. Glad (Harnsun) ____ JO j Št 5fi. (Dostojevski) Zapiski lz mrtvega doma, I. del ..........L— Štev. GO. il>obtojevfcki) Zapiski Is mrtvega doma, II. del .......,1.— Št. 61. e) vez. mala izdaja............$1.— Tisoč in ena noč I. zvezek..................1.30 II..........................1.10 hi..........................tri*) KNJIGL SKUPAJ ........$3.75 V robstvo (Matičič) „............1.25 V gorskem zakotju .............35 V oklopujaku okrog sveta, 1. del .90 2. del .......................90 Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Vojska na Turškem ........... .G« Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldova), broš..........35 Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, L zv... .35 V pusti v je šla. III. zv ...... J5 Vrtnar. (Rabindraaath Tngore), trdo vezano .................75 broširano ...................60 Vojska na Balkanu, s slikami .. .25 Volk spokornik in druge povesti 1.— Trdo vezano ,..................1.25 Valetin Vodnika izbrani spisi .. JO Vodnik svojemu naroda .........25 Vodnikova pratika I. 1927...... JO Vodnikova pratika L 1928 .......50 Vodniki in preporoki ...........60 Zmisel smrti ...................C0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 , Za kruhom, povest ............ .35 : Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, broš. .......... JO Zgodovina o nevidnem Človeka .. J5 Zmaj iz Bosno .................70 Zlatarjevo zlato .................90 ! Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. zv. skupaj ........1.50 I Zvesti sin, povesi .............. .25 Zlatokopi ....................... JO Ženini naše Koprnele ...........45 i Zmote In konec gdč. Pavlo.......45 Zlata vas .....................- JO Zbirka narodnih pripovedk: II I. del..........................40 Zbirka narodnih pripovedk: IL del ........................46 i Znamenj« štirih (Doyle) ........ JO Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem in mečem..............3.— Zločin in kazen, 1. In H. zvezek 1— Zgodbe Napoleonovega bazarja .. .60 I Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Zlati pantar ................... JO Železna cesta ...................1.25 I ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L xv. Vojmmti ali poganstvo________J5 2. zv. Hudo bresdno ....................J5 3. sv. Vesele poveoti........................J5 4. vz. Povesti te slike....................J5 _ 5. sv. fiteiimt aaj bo. Na4 vsakda- 1 nji krak...................... J3 i SPISI ZA MLADINO: 1 'RANGL) 2. sv. trdo veaano. pripovedke in I pesmi ........................ Ji 3. av. trdo vcapna. Vsebuje 12 po- -vesti ........................ Ji 9 4. av. trdo veaano. Vsebuje 8. povem! ........................ Ji 5. sv. trdo vesaat. Vinski brat .. Ji I & sv. trdo vesmo. Vsebuje 10 po- 5 IO&E: 0 IhsflBd trgovec. Igrokas v 4- dejanj JM 1 Cjmn de Urnima«. Heroltea kn- f 5 modlja v petih dajnnjte. Tz4o vn» • mn-..... .......t. ......L7i Idela, drama v 4. dej............6* J larla, Semenj v Rlrhmondu, 4 tiejanja ...................... j« »b vojski, igrokaa v btlrlh slikah JiO ončkuve sajue na Miklavšev ve- fer ,3Iiiniinska Igra s petjem v 3. dejanjih ...................OS L U .R. drama v 3 dt JaaJih s predigro. c I 5. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža .............30 | 0. snopie. Sv. »lu.,t; Ljubezen Marijinega otroka ...............30 PESMI IN POEZIJE: Lkropolis in Piramide ........ J&0 broširano....................at, Izuzei, trdo ves. ................I._ I iaiade in romance, trda vez......L25 >«b za mladi zob. trda vez.....10 1 irasuljlki (Utva) .............65 tr«Jo vez.ino .................fig . loje obzorje. ((Janfil) ............1.23 Narodna pesmarica .............hi Varies (Gruden), broš............3fr 'rimorske pesmi, (Gruden), vez. .3Z *Iatn,» (All»reht) bro?............ 'ohorske poti (Glaseri bro.5......30 Hon Zupnnfif: Ciciban, trd. vez..............SO Sto ugank ....................50 f ?arje Vidove, trd. vez........90 rijolica. Pes-ini za mladost.....60 Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano .... .90 Hatorog, pravljice, trda ves.....fif> slovenska narodna lirika .......5fi PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavči«!) Klavirski album......7"» (Pav«4-> Slovenska koračnici 5 zvezkov. Vsak zvt.'z»k :o ... ."0 5 SLVezVuv sk'lT»n t .............1.5J (Premeri) Tri skladl>e ................J>0 (Parma> Bela Ljubljana, valček -»0 (Parma) 1'ozdrav Oorenj^kej. valJek ................................75 VTOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA aJbum slov. narodnih pssmi (Prelovec) ................................SO Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO Pesmarica mošidh zborov iBalatka) ............................... 1.— MEŽANI ln MOŠm zeort Priložnostne pesmi (Grum) ....L10 »lovenskl akordi (Adamič) : ..I. zvezek ....................." II. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi. I. in II. zv., vsak ........................45 Imerlška slovenska lira (Hoimar) 1.— Orlovske himne ( Vjdopivec) .... UO 10 moških ii' mešanih zborov — (Adamič) ...................15 MOŠKI ZBOR frije moSki zbori (Pavčlč) ^ Izdala Glasbena Matlea .........40 Narodna nadrobni ca (PavClč) .. -35 liorski odmevi (Lahaman 2. zv. .15 SAMOSPETI: Stir ji samospevi, izdala Glasbena Matica .......................I3 Naši ..................... JO MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Labamar) .. .45 Trije meftani zbori, izdala Glasbena Matica ................... .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini, (Foester) .............46 Izdala Glasbena Matica Gonkc cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rndečih rož, mofiki zbor s bariton solom in priredbo za dvosiiev ...................... JO V pepelničnl noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor ln orkester. Izdala Glasbena Matica _.......75 Dve pesmi (Prelovec), za' moški zbor In bariton solo ............ JO Kupleti (Grum). Učeni Mihec,— Kranjske šege In navade, Ne-zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Kspleta Knza Muca (Parma) .... .46 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad ...2JO 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) L, 2n in 3. XT • skups] aoao*aooooooooaoaoo 1 MALE PESMARICE: Št L Srbska narodne himne .. 1J St. la. Sto čutiš. Srbine tožnl .. .15 Št. 2. Zrinjski Frankopaa .,»,... .15 St. 10. Na planine ..........................15 St. Ha ZfHfff SSSSe«SSSS«SSS »S*S »15 fit. U> Vasovalec JI i Narodne pesmi za mladino (Žl- rovnik) 3 svezki skupsj ........ J« Slav ček, zbirka šolskih pesmi — (Medved > .................... J5 Vojaške narodne pesmi (Kod) .. Ji) Narodne vojaške (FerjančiC) .. .3« (Pregelj) .....................1.— Lira, srednješolska, 2. zvezka skupaj ........................... Troclasni mladinski zbori: Mešani in mo-kl iborl. (A3; ?i — 3. svezvk: Pi-nici 11S; Ti v»-elo poj; Na dan; Pivca n č.........4« 5. zvezek: Job: V mraku; Hueva Lam pripelji žar: '/. i»m j.-m orenrnra sluvo: Trltrlav .......4fl rt. zvt'Zfk : 0:«.1D!!!I k i'j ; Sve. ta noč; S>ra/.ntK-;: llvg'ite 'Jo- f»ik«ia: <)»«r*nik : <;«>slo........41 7. zvezek: SiavVk: Zitoriali Domorivina Iskriva; Pri .»a !l-l; Pri tartv.i>ken) s»«r-v# :i; f;edo .18 •v tv*7!e!c: Ti o-ret'if! -r bnti 1 !i<»-San 7.Vir ; I*rSj:.T ji ;n -»-n-ca t m' "uri zt»<'r» : s.oji, lisice stoj: Km-'tskJ bi>I.............41 CERKVENE PESMI: Domači cbi^i. Cerkvene p« -ml za mešan zbor ....................1.—. 12. Ta nt nm Rriro. (Pr< orli .... JrS .Masne pe>mi za /ne«an yhor. — (Snttner) .................. ^f IZ Pance I in^na Tantum Erjo tie- nitori. (!oer-ter» .............50 12 Patitre 1. in ena Tantuni Erco (Je-nitori 1 <«'-1 S ...............541 Hvalite Gospoda v nj^^nvih «vet-niliih, : <-tii na jM s »nl- ton,, (1'rcmri > ................ 10 obhajilntfa iti 2 v pr- sv. Srcu Jezusovemu, k;^ . , ...... .>!issa Iu honorem K epfd — (Pogacbnik) ...................}0 Kyrie ...........................60 11 5Vitemu Kesnjemu telesn — (Foerster) ....................4« Sv, Nilioluj ......................ff NOTE ZA CITRE: Koželj s r*i: Poduk v igranju na eitraii, 4 zvezr.. . ..........3.50 Uuri pridejo, koračnica........... NOTE ZA TAPtIBURICE: Slovenske narodna pesmi /a tamba- raški zhor in r« tje. ?Tlajukj ..l.^t Goni šel na planince. PufJpurl slov. oar. pesmi. (Bajok) ......... .1.— (iorenjskem je fletno.........-L— RAZGLEDNICE: \evvyor>ke. Različne, dui;it .....46 Velikonočne, božične in novoletne ducat ...........................4d I/ raznih slovenski!] krajev, ducat Nnrodna noša. il kdo neusmiljeno prcmlatil. V^ je bilo v zelenju in cvetju, izmed zelenila so gledale rdeče ro-;-cv Fredu je prišla instinktivno na misel kri. Zamižal je. Kadar se je kje v grmovju oglasila ptica, se je zdrznil-. Žvrgolenje ga je spominjalo hreščečega glasu njegove tete. Nu, polagoma je solnce toplejše zasijalo Tedajci se je Fred hladnokrvno a&tmejal: — Zaklal sem jo, da, zaklal, ker 'e bila stara in se ni mogla braniti. — Hej, gospod, — ga je nagovoril stražnik, ki je prišel mimo in si:?al njegove besede, — kaj ste dejali? Koga ste zaklali? — Neumnost! — je rekel Fred Ali ne vidite, da citiram neko /nano pesem? Odšla na vsak svojo pot. Fred le yavil na desno. Truplo so bih med tem že našli. V Dolgi ulici at. 100 je ležal ženski rt.rlič v nočni srajci pred po=tel o. Kri se je nabrala v mlaki. Poleg trapla je ležala palica % težkim ro- Komisija je preiskala stanovanje. O emu. cigar svrha bi bil plen, ru bilo mogoče govoriti. Denar in ( nakit sta bila nedotaknjena. Edino.! kai so je našlo, so bila pisma: 11 eda Koeniga, nečaka pokoine, kil e bil neprestano v denarni zadre- 1 tU. Fred Koenig je edini mogel izvršiti ta zločin — se je plašila sodba kriminalnih organov. Tudi pa-Lca, ckovana na koncu s težkim itlezom. je nosila monogram F. K. V*ak dvom. da bi b!l kdo drugi zagrešil ta zločin, je bil torej izklju \ če n. Komisar, ki je preiskoval umor te*- Je bil mnenja, da ne gre za roparski podvig, je čez čas. ko je pogledal skozi okno In uzrl na drugi t rani ulice Freda Koeniga, rekel:; — Nekaj žene zločinca na mesto umora. Le poglejte, kako upira oči v okna tetinega stanovanja. Detektivi so skočili na cesto in aretirali Fjreda. — Kaj ste počeli tu? — je vprašal komisar. — Prišel sem zaradi denarja. — 4e odvrnil Fred. — Pozabili ste ga upleniti, kajne? — Najbrž vas je prevzel strah p:ed mrličem, kaj? Odvedli so ga v spalnico, kjer se j; naslonil na zid in mrmral neke nerazumljive besede. Ko so mu pokazali najdeno palico, je bušil v smeh. rekoč: PALICA — No, nasposled se je našla! To so bile edine besede, ki so jih dobili iz njega na nepojasnjen u-mor. V celici preiskovalnega zapora je Fved neprestano tekal sem in tja, venomer ponavljajoč ene in iste bf sede: — Kakopak, kakopak! Te pro-kiete sanje! Tudi preiskovalnemu sodniku je govoril o svojih sanjah. — Da, — je govoril. — res je, ja? serr izvršil umor — a kako, Bog vedi! Spal sem na divanu v sosedni sobi. Preden sem legel, sva se c teto močno sporekla, ker mi ni hotel? dati denarja. Potem se mi je sanjalo nekaj strašnega. Pokril s,em obraz z rokami. Ko sem se ziutraj zbudil, me je silno bolela glava. Oddaljil sem se iz hiše, ne da bi teto niti pozdravil ... — Kaj pa palica? — je vpra.-al preiskovalni sodnik. P red se je zamislil. — Spominjam se, — je dejal, — iskal sem jo. Zvečer sem jo bil pustil na hodniku, zjutraj pa nisem hotel s tem vprašanjem motiti tete, ki je i>e spala. Sodnik je majal z rameni. Bilo je čisto izključeno, d?i je utegnil koo drugi izvršit: zločin. Kajti, kako naj bi prišel v stanovanje? Zadeva je bila izročena zdravnikom. da jo preiščejo. Ali je mogoče, da nekdo pod vti- j som sanj, še speč. izvrši umor in se, prt cm ničesar več ne spominja? —' se je glasilo vprašanje. Nekaj psihiatrov je to vprašanje potrdilo, \ dvugi so ga zanikali. Medtem je preiskovalni sodnik de bil fotografijo prizorišča zločinu. Na sliki je bilo videti, da leži peleg mrliča kos lista. S pomočjo povečalnega stekla je dognal, da — Dajte sem! — Je velel sodnik. — Ne morem doseči z roko! — zaječal komisar in zopet vstal na noge. Šel je na hodnik, odkoder se je vrnil z dežnikom. Ko se je ponovno sklonil, se ga ie lotila majhna omotica. Padel je postrani in se udaril z levim sencem ob nočno cmarico. Dežnik mu je padel z rok. — Bože moj! — je tedaj vzklik-n 1 ves prestrašen sodnik. — Saj ni nič hudega, le pomirite se! — ga je potolažil debeli komisar. ki je bil že zopet pokonci. — Dragi moj, jaz sem prišel na neko novo misel! — je rekel sodnik — Fred Kosnig je nedolžen. To ste pravkar dokazali. j — Kako vendar? — se je čudil debeli komisar. — Saj je udaril starko s palico po glavi! Njegovim sanjam vendar nihče ne verjame. — Gospod! On je sanjal ta zločin. a ga ni izvršil. Gotovo je že oitavil stanovanje, ko je raznaša-lcc prinesel list. Od postrežnice, k« sem jo zaslišal včeraj, sem zvede) da je stara ženska imela navado čitati list v postelji. Med preiskavo ni nihče pazil na to reč. Ali še vedno ne m rete rekonstruirati, kako se ie stvar odigrala? Meni je vse jasno! Baš kakor vi po dežnik, je starka odšla na hodnik po pa-licc. .. Nagnila se je. da bi zvlekla list izpod postelje, kri ii je šinila v gluvo. ona se je prekucnila, udarih- z glavo cb omarico, in.... Komisar se je prijel za rog. ki mu je bil ostal od udarca. Pri raztelešen ju pa se je dogna-. lo, da je bila starka ubita z nekim j topim predmetom, najbrž? s pali-; co Po pravici se lahko orijentalec pt»baha s svojimi umetniškimi preprogami. Orijentalske preproge so sicer neprecenljivi spomeniki starih kultur, vendar so si pa ohranile malo iz svoje pestre zgodovine. « i? Naj bo vesel I?koTmine fo spravile na dan mno-' dragocenih dokumentov, raziskovalci So temeljito preučili izvor in zgodovino preprog, toda rezultat ni tii zadovoljiv. Literatura sama je v tej stroki zelo pičla in zanesljivi podatki segajo v tem pogledu komaj do 15. stoletja. Zgodovina o-njentalske preproge spada med skrivnosti pravljičnega orijenta. Bilo je v sedemdesetih letih preteklega stoletja, ko so se v Nemčiji naenkrat pojavili agenti ".taroperzijskimi" preprogami. Za umetnost navdušeni meščani so bili prvi, ki so odstranil: iz svojih stanovanj enolični domači vzorec bruseljskih preprog, ki so bile takrat priljubljene, da ga nadomesti s pestrimi izdelki Daljnega vzhoda. To so bile male molilne preproge, katerim je bilo določeno častne mesto. Mize, tla, divani in blazinico so bile naenkrat polne krasnih orijentalskih izdelkov in vsak meščan je bil srečen, če je mogel o-krasiti svoje stanovanje s "staro-perzijskimi" preprogami. Da je bil s tem opozorjen na novega gosta v umetnosti tudi učeni svet, je jasno. Tudi trgovina s starinskimi predmeti se je začela zanimati za izvor teh dragocenih izdelkov, obenem pa za nekakšen rodovnik poedinih preprog, ki so se pojavljale bolj poredko samo v Italiji, Španiji in Portugalski, dočim so jih prinašali popotniki iz samega orijenta. v prvi vrsti iz Turčije, samo kot redkost. Najbolj priljubljene so bile sviiene preproge.) Zanimivo je. aa so bile bas naj-, dragocenejše preproge redke zgodovinske vrednosti kupljene v južni Nemčiji, Španiji in Italiji raz-| meroma poceni. Ker so pa začeli j ^enti kmalu prodajati nove imi- je bil to list od onega dne, ko je bilo izvršeno dejanje. Pojavilo se j2 mahoma novo vprašanje: KAŠELJ IZGINIL! K uk o dobro M- j«* Lzn, -Utl «lUlV>V»ft* (rf^lil - nju. v irrlu Xi <'uJ*, tli V*» ljubijo Se-vrrii'a Tough fkil-*MUtv l*rlljublj«-Hu ulnvilu 4!M»l.Varno, ukpctna. VaA leluirti&r ca trna. I've vHlkoati, _EVERA;_ COUGH BALSAM Kako je ta list prišel v stanovanje? Preiskali so in našli raznašalca Usta, ki je izjavil, da je vrgel dnev nik v puščico na vratih. Bilo je ob stcimih zjutraj. O tem času jc tort j bila umorjenka še živa! Zaslišali so Freda še enkrat. Iz-Jnvil je, da je odšel iz stanovanja že ob pol sedmih. A kdo bi verjel zločincu? Javil se je tudi stražnik iz Zoološkega vrta, ki je izpovedal, da je viciel obtoženca okrog osmih ter sLšal, kako se je zlobno smejal pri besedah: — Zaklal sem jo, da, za-kial, ker je bila stara in se ni mogla braniti! To zaslišanje je vznemirilo Fre da. Izgovoril se Je: — Takšne so pač bile moje sanje. Preiskovalni sodnik je bil kaj slabe volje. Šel je v stanovanje, da r-i ogleda prizorišče umora še en-, krat. Truplo so že bili odnesli. Po-kraj mlake krvi pa še vedno ležal list. Segel je po njem in ga vzdig-; nit. To, za kar je prijel, je bil samo ; vihnjl Usti, ostalih kosov ni bilo. Čudno! i Debeli komisar, ki je spremljal ] sodnika, je pokleknil in pogledal j pod posteljo. Dejal je: —Evo osrta-I lih strani! j tr.cije po horendnih cenah, kajti j povpraševanje po zgodovinskih , preprogah je bilo vedno večje, so trgovci s starinskimi 3an1r.enita5.t-temeljito proučili vsako redko preprogo. Filološko študiran je napisov, primerjanje dekoracij z arhitekturo. blagom, miniaturami in del v koiorit upo<*abljajoče umetnosti, zlasti beneške in holandske šcle.! Kako so bili Benečani od križar-! skih vojn navdušeni za orijentalsko umetnost, nam pričajo stare siilte slavnih mojstrov, ki so slikali mesto lagun v polorijentalski opremi. In tu naletimo skoro povsod na o-rijentaiske preproge, ki pokrivajo tia palač in cerkva, krase mize i:, gondole, balustrade cerkva in oltarje. Slikarjevo oko ni moglo kljubovati pestrosti orijentalskih tek -stiJnih, usnjenih in kovinskih izdelkov. Zato vidimo na mnogih de lih slavnih mojstrov tako pestre barve. Šele Giorgione in Tizian sta oprostila svojo ume:nost odvisnosti od orijentalskega koiori-ta. Najbolj so pa bili navdušeni za perzijske preproge Holandci. Zgodovinsko dragocenih ek:em-piarjev orijentalskih preprog na svetu ni mnogo. Največjo zbirko i-ma islamski oddelek berlinskega muzeja. Dragocene so tudi zbirke avstrijskega muzeja za umetno?; in industrijo na Dunaju, narodnega muzeja v Muenchenu. muzejev v Parizu. Lyonu. Bostonu in New Yorku. Posebno dragocene perzi -ske preproge imajo v Londonu. --Poedine zanimive eksemplarje imajo v Milanu. Carigradu, Krakovu. Koelnu, Dresden, Leipzigu. Budimpešti. Clevelandu in San Franeiseu. Tudi nekateri zasebniki imajo dragocene izdelke pravljičnega orijenta. Med njimi je zlasti rodbina pariških in dunajskih Rotschiidov. nadalje nekaj bogatih zasebnikov Nemčiji in v Ameriki, zlasti pa bivše avstrijsko visoko plemstvo « Liechtenstein. Schwarzenberg Ciam-Gallas itd.t. Nekaj dragocenih perzijskih preprog imajo tudi italijanski samostani. Bogato založena skladišča trgovcev z orientalskimi preprogami so bila hitro izpraznjena, v kolikor je šlo res za zgodovinske eksemplarje. Nekaj • redkih eksemplarjev je še v Firen-j ci, Carigradu in Muenchenu. Vso zuane preproge zgodovinske vrea-j nosti so iz 16. stoletja, samo ncka-tt-ii eksemplarji iz 15. stoletja. Božič a 5? n h' 3 Iz dolge vrste preteklik !et v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela. \Ta podlagi te izkušnje smo u ver j eni. da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšin; denarnim darilom za Božične Praznike. 2 najboljšimi zvezami smo popolnoma pripravljen; za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiijat-vami, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti obdarovanjem pravočasno. Sakser State Bank 82 Corllandt Street New York, N. Y. i i 8 n £ K * n ^sr- ^rr* n ^ IPž PRIMORSKE MO V ICE V Z&4onu Pc tojni j-? umrl pj-sc:tn:k Jernej Črnac. ki je pridobil s pridnostjo in vestnostjo lepo obsežno kmetijo. Dosegel je starost 72 l-:. Iz Bucncj Airesa piie i<>cljcnec. Zemlja je res velika bi redila lahko še na tiseče knuj.ov. Tcda v.so je v rekah bogatih bankirje/, jc p.udajajo z velikimi dc^ -Va« človek, ki ie navar.no dciavej. ne — Eh. ta palica vam kar no- j če iz glave, ga je zavrnil sodnik, ki je z povečevalnim steklom od- J kril še krvavo liso na nočni omari- \ ci. Med krvjo je bilo tudi nekaj sivih las. Preiskovalni sodnik se je vrnil v, zapor. Dal je pozvati predse Fre-' da Koeniga. ki se je v zadnjih šti-' rmidvajsetih urah lako postaral 1 ! more kupi,i zsmijišk^h covez.iic katere je ireba plajati tekom en-.-ga leta. Delavci imajo posla večinoma le G mesecev na le .a. Na t-jn z^-luzijo 3 do 5 pssov. Dnevno po- da je jedva verjel svojim očem, da imit pred setoj zločinca, ki ga je zasliševal včeraj. Čim je sodnik o-menil list in nočno omarico, je Fred vzkliknil: — Zakaj ste mi to povedali? — Zdaj se zopet vsega dobro spominjam, teta je ležala v postelji in čirala list. Pokukal sem » sobo. Ko me je ugledala, je skočila iz postelje. In ker me je začela zmerjati. sem jo vrgel na tla. Padla je in se udarila o'o rob nočne omarice Tedaj me je nekaj obsedlo, da sem prijel za palico in toBcel, bil tako po nji, dokler ni izdihnila ... — Kam ste jo udarili? — jc vprašal sodnik, neprijetno dirnjen, da se je njegova rekonstrukcija tako naglo razblinila. kovini, glini in drugimi predmeti orijentalske kulture je le malo pripomoglo k poznavanju zgodovine preprog. Povabljeni so bili tudi ve-letrgovci s preprogami iz orijenta in šele 1. 1907., po veliki razstavi preprog na Dunaju, zasledimo tudi prvo Martinovo razpravo o orijentalskih preprogah. Strokovnjaki, ki so skušali pojasniti napise na preprogah, so se navadno zelo zmotili, datuma niso nikjer našli, pa tudi ne kraja in imena mogot-, cz, kateremu je bila namenjena1 dragocena preproga, ki je zahteva-: la 20, 30 ali še več L Hela. Druga j težkoča je bila v tem, ua or i j en- j talci radi pisavo stilizirajo i n j maskirajo z rastlinskimi ali žival- j skimi okraski. In tako so razne sure orana in mahamedanske sentence ovirale proučevanje preprog. Tudi motiv ni nič pomagal. Moha- rabijo pc 2 do 3 pese. Rokodelci do-bl.ajc 5 d S p: sov dnevno. Pa je prevei i t raj ko.-. Icvamiški delavec mora prav garati za 4 p?.-: r.u dan. Fiaje za obilen irud ;o s : j -no nizke. Življenje je drago. Pri Toliko iz zgodovine orijentalskih pvc-prog, teh nemih prič visoke kulture, redke vztrajnosti, čudovi-tf-ga zmisla za lepoto in plemenitost oblik Ailahovih sinov. Zanimivo je, da orijentalec nikoli ne obeša preproge na steno, niti ne pokrije z njo blazinic. Samo v mo-šejah se rabijo preproge za zavese, doma pa pogrne mohamedan s pieprogami samo tla. V orijentalskih stanovanjih so preproge vedno sredi sobe, ob stenah pa stoje divani. Po pristnih perzijskih preprogah orijentalec nikoli ne hodi. V ta namen imajo v orijentu na-vr.dne volnene preproge. Način vezenja preprog je v vsem orijentu: enak. NA DUNAJU ARETIRAN UBIJALEC IZ ZAGREBA. Ped nekaj dnevi je bil varnostni urad obveščen cd zagrebške policije, da je iz Zareba pobegnil trgovski nameščenec Mihael Radišič, ki ga policija zasleduje zaradi uboja ključavničarja Zorlne v Kustosi j i pri Zagrebu. Radišič je po dejanju pobegnil v Gradec, od tam pa nu Dunaj. Te dni so ga prijeli v četrtem okraju, ko je skušal izvršiti žepno tatvino. Radišic je na policiji deloma priznal svdje dejanje v Zagrebu. Pripovedoval je, da je bil dne 23. oktobra v neki gostilni v Kutošifli priča. ko je neki gos: tepel natakarico. Radišič je nata potegnil noš ter sunil ž njim neznanega gosta. Šele pozneje .je izvedel, da je gost zaradi poškodbe umrl.. r. OP ir.icir. "-aw "51VE TTSZHf 6 Mali Oglasi imajo velik uspeh H o p I! Prepričajte se! 1 Fredu se je skalilo oko. Rekel je: ^ — V sanjah človek ne vidi čisto jcf-no.... — Ste torej gotovi, da ste prinesli palico s hodnika? — S hodnika? Saj sem vendar \ spal.... Ničesar ne vem.... In Freda Koeniga so zopet izro- j čili psihijatrom, ki jim je bil do-: godek nejasen. Zločina so izpustili iz ječe. Kakor v sanjah je stopical v svobodo. Tetina zapuščina pa je pripadla neki pobožni ustanovi. Fred ni i-1 rrel od nje čisto nič. KJE JE moj bratranec JOHN f TROKA, doma iz Starega Kota, št. 15. Pred 7. leti sva bila skupaj v Joliet, 111., in od tam arva se razšla. Kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, kateremu je znan njegov naslov, da ga mi sporoči, ah pa naj se sam oglasi bratrancu. — Anton Troha, 1190 Norwood Rd., Cleveland, Ohio. 13x 26,28&29) KAD M IZVEDEL za naslov svojih dveh bratov PETER in ANDREJ TUSAR. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njima, kje sta bila med vojno ali aploh kake podrobnosti, da mi javi, za fcar bom zelo hvaležen in dam $5.00 nagrade. Joe Tnv, 3111 Carrol Ave., —* ---«--— AkU iivrcmn, umo. (6x 24—1) medan je konzervativen, mode no menja, ornament ohrani celo stoletja isto obliko. Niti preseljevanje narodov ni vplivalo na linijo motivov. Toda modre glave so vendar prišle na rešilno idejo. Našli so vodič v slikah. Da so bile v srednjem veku o-rijtntalske preproge silno priljubljene, priča njihov velik vpliv na SAKSER STATE BANK 12 COKTLANDT STREET NEW YORK. N. I. posluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak ponedeljek do 7. ure zvečer. Footatafcno m *■! kres Izjeme, te atan te stanovitne domač« SEZNAM KONCERTOV: 30. nov.: Ashland Boulevard Auditorium, Chicago, 'IH. 30. nov.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. m. 7. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 311. 14. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 28. dec.: Radlo-koncert WJAY, Cleveland, Ohio. 31. dec.: Lorain, Ohio. Banovec Svetosar, 933 E. 185. St.. Cleveland, Ohio. ADVERTBl. in "GLAS NARODA* revoluciji" je zmagala ljudska volja nad mcgočnjakl. Morda bo odslej kaj bolje. Kako/ javljajo zagroolke "N vo-sti" st jc goriški nadškof M-g:\ ar. Sedej za:-ei zavzemati za preganjane slovenske duhovnike v Julijski Krajini. Ob priiik: konsltuiranja goriške prcvincljaine uprave ga je piefekt pozval na kosilo, pri katerem ga je Ia-*is-:čni pokrajinski tajnik AvsnanLl zarosil, nuj duhovščini prepove slovenske pridige, nakar mu je nadškof odgovoril: "Jaz sem katoliški škof ."n moram skrbel: za duše svojih vernikov. Sicer vas pa opozorim, da sem Slovenec . Nato je, kukor piše omenjeni list, začel "Popolo di Trieste'' gonj.: proti dr. Sedeju. Goriška policija je v zadnjem času oznalila p£t slovenskih duhovnikov kot politično sumljive. Fašističini listi poročajo, da so 3. novembra okrog 21. ure neznani protifaaisti vdrli v italijansko šolo v Bovcu. Polili so tla s petrolejem :n nato šelo zažgali. Dve uč teijici ki sta spali v drugem nadstropju, sta se zbudili še le. ko je vdrl v njuno stanovanje dušljiv dim. Hitro sta alarmirali prebivalstvo, miličnike in karabinerje, k: so nato ogenj kmalu pogasili. Škoda ni velika. Ugo-tovl?eno je. d-a so bili na delu trije požigalci, ki so pa brez sledu izginili. Tržaški "Piccolo" poroča, d-a je bila še ponoči uvedena najstrožja preiskava. Miličniki in karabinerji so ugotovili, da gre za protifašističen -atentat. Dva požigahra sta pobegnila skozi glavna vrata, tretji pa ni mogel več, ker sta med tem že pritekli po stopnicah učiteljici; zato je skoči skozi okno ter pobegnil v noč. "Piccolo" naglaša da je domače prebivalstvo zaradi požiga močno razburjeno, ker se je ta italijanska šc>a prebivalstvu zelo priljubila Policijski pes je sledil sled požil-galca od šole do cerkve, kjer pa je sled izgmbrl. Kakor atentat v Vrh-polju. preiskuje tudi ta požig šef po- licije v GzriL. Mcdesti ob sodelovanju pokrajinskega fašističnega taj-n.ku. Oba rta p:., pela re panoči v Eover vodiia naaaljno preiskavo. Dosedanje ugotovitve so dogna-i:. so izvršili atentat, ljudje, ki .r.r: .'-> dezro .. mati ra mere. DALJŠI DELOVNI ČAS ZA KOKOŠI An?lelka eitkiiičn-a družba je na-šla zanimiv naiin. kako povečati odvzem električnega toka na kme-tih. Ustanovila je poseben odsek, ki proučuje mozncsii uporabe toka '-ud: v nrjjmanjlih kme:skih gospo-dars.vih. Delo tega oddelka spada v panogo reklame ki propagande, vendar so njeg: va dognanja nenavadno zanimiva. Oddelek s-e je lo-t'h pc^kusov r.u kokoših, da bi po-ve^al njih jvčgencsncst r električno toploto In lučjo. Povabil Je na pred?vanje novinarje, kjer jim je strokovnjak razložil vpliv elektrike na k c H. "Kokoš je :rop;čna ptica", je dejal predavatelj, "zat3 je vajena daljše^ delavnega dne. da se tako izrazim. Z umetnimi sredstvi ja tudi pod nri -lm podnebjem lahko prisilimo, da dela po svoji prirodi tudi pri nas dlje časa, nego doslej. S tem da ji prižigamo lai zvečer in 3jiliraj podaljšamo njf-n delovni dan :m nekolik? ur. Kokoš pri nas spi preveč, zato jo je treba prisiliti, da bo manj spala in ta čas posvetila svoji prehrani. Naj simpatična ptica ta č-as zobije, mesto da spi, pa bo zato tiKi' nesla več jajec". Predavatelj je predvedel poslušalcem nekoliko kokoši, ki jim je bil z električno svetlobo umetno podaljšan dan ter navedel presenetljive posledice'tega početja: Jajcenosnost kokoši se ie civignilu za sorč. Zgodnejši vzhod in poznejši zahod so in ca je predavatelj prav spretno ponaredil s postopnim ojačevanjem. oziroma oslabijanjem razsvetljave. Kokoši tega niso opazile in so nepreplaše-ne i-ačele svoje dnevno delo davno pred pravim dnevom ter ga zaključile ka-sno po noči. Ako so jih zbudili takoj s polno svetlobo, so prestrašeno kokodakale in letale po kurniku. njevoljne zavoljo čudnega pojava ter se ves dan nisa umirile. Ko pa se je umetno podaljšanje dneva izvršilo počasi in neopaženo, pa so s samoumevnostjo začele zoba1: i in nesti jajca, da je bilo veselje. Predavatelj je omenil, da so elektriko porabljali z velikim uspehom tudi čebelarji. Tem je družtoa ožarevala panje s tokom in čebelice so bile vso zimo bo dre, porabile so manj hrane in se že v zgodnji pomladi lotile -dela. Po bližnjih travnikih je namreč družba napeljala omrežje s tokom, da je cvetje prej poganjalo in da so s tem pridne mušice dobile polje za svoje delo. '■MMm --- . ■ ——__ KRATKA DNEVNA ZGODBA li*i Hiiotr pf^i&iSr ■-4' -A ' - % -v" «1» UIQE8T ILOTUI D ALL) • W-- VE ŽENI Kretanje Parnikov ,— Shipping New* — k vN «Nadaljevan je.» V očeh novcdcšle je čiudno zablestelo. Izbežna rdečica je vstala v njenem obrazu. To pa je bilo edino, kar je ijidajalo njen notranji nemir. Z ljubez-njivim smehljajem je sklonila glavo. — Kccxte~u Ravenau! Zelo ljubcznjivi ste, kontesa, da ste se sami potrudili! Juta ji je p vdala roko. — To sem upala. — je odvrnila kontcsa ter nervozno pritisnila ro-bcc na svoja ustu. — Zelo vroče je danes in imeli ste gotovo nerodno vožnjo! Ah se hcčtte ckrepčati v čakalnici? Imamo še celo uro vožnje. Gospa Sterneck je medtem izročila slžuabnifcu listek za prtljago in slednji se je odstranil. — Hvala vam, kcntesa, jaz ne potrebujem nikakega okrepčila! Dami sta počasi odkorakali po peronu navzdol. Gospa Ste:net k ni izpustila pri tem niti za trenutek Jute iz oči. Njeni roki sta se trdno oprijemali male. potovalne torbice, katere ni hotela izročiti služabniku. Njeni ustnici sta se tresli nervozno in čuden izraz je ležal v njenih temnih očeh. Služabnik je prihitel kakorhitro je dobil prtljago da pomaga da-C*am pri vstopu. Rjavo r no torbico pa je obzdržala gospa Sterneck v rokah, kot da se boji, da bi jo izgubila. Na pof: ta izmenjali nekaj formalnosti. Gos^u Sterneck je diskretna cmeniia dogodek, ki je zadel Juto. Slednja pa je pripovedovala, kake u dan a in zvesta je Jchana svoji prejšnji gospodinji. Pri tem sta se spogledali skrivoma, da vidita, če bosta simt-^tičn: crruga drugi. Na cbrazrj fi.cspe Sterneck je leižal včasih fin, prežeč izraz. V Rave na u sta ju sprejeta Seidelman in Jeta Volgemut. V ozadju vež se je pojavila gluva Johane. Gospa Sterneck jo je pozdravila prijazno dočtm je bila Johana zelo v zadregi. Seidelman je predstavljal s svojimi lesenimi prikloni vso odličnost Havenaua. Zri je od zperaj navzdol na gospa Volgemut, ki ni bila kos temu položaja. Jata je rekla, da bo sama pokazala sebe gospe Sterneck ter poslala tospo Volgemut po okrapčilo. Ko sta šli po stopnicah, je zrla gospa Volgemut razmišljeno za njima. — Kje neki .sem že videla sličen obraz? — je rekla sama sebi. * Gospa Sterneck je bila v sobah določenih zanjo. Ko je zaprla vrata za seboj, je vrgla klobuk in ogrtač v kot ter vzdih-rilla ket da se hoče zadušiti. Divje je dvignila roki ter vzkiliknila: — Kcnečno! Počasi pa se je pomirila. Stopila je k oknu ter zrla nepremično na vodnjak z zmaji. — In pusti teči vodo preko njenih okrvavelih rok.... — Tako je poročala Juhana o bajni prednici. Porogljiv smehljaj se je pojavil na njenem obrazu ter ga spačil. Kako različen je bil ta -obraz od onega katerega je pokazala Juti' Nekdo je po.rkal. Prestrašila se je a v istem trenutku zopet izgledala mirno in pri- f.tzno. Na njen peziv je vstopila Johana plaho in prestrašeno. — Kontesa me pošilja če vam hočem kaj pomagati! Gospa Sterneck je stopila k nji. — Moje stvari niio še tukaj in raditeg-a se ne morem preobleči Jo-ana. Pozneje pa mi lahko pomagate, če vas kontesa ne potrebuje. — Kontesa me zelo malo potrebuje ter imam obilo prostega časa« — Dobro, dobro. Pustimo to. Ali se je v zadnjih dnevih pripetilo kaj posebnega? — Ne, gospa. — Kdaj je bil gospod Gerlachhausen zadnjikrat tukaj? — že ves teden ga ni bilo. Kontesa pa je bila včeraj v Gerlachhau- >en. - Dobro. Johana. dajte mi roko. Zelo sem zadovoljna z vami. Ne 10 vam žal, moja častna beseda! Oči Johane so se napolnile s solzami. — Oprostite, goevpa, — a vendar mi je bilo zelo hudo pri srcu do-iler mi mste zagotovili, da ni nikake krivice pri tem. — Zagotavljam vam še enkrat," Johana. Izvršili ste meni in tudi iospodicni kcntetl zelo veliko uslugo. To boste kmalu izvedeli! — In vi me odpuščate? Ali lahko odpovem svojo službo? — Gotovo. Odpovejte s prvim, pod pretvezo, da hočete slediti svoje- nu zaročencu. — Gospa, ah ves.e, da m to nikaku pretveza'' Da. vem. Prcdno pa odpotujeta, boste dobili obljubljeno vsoto. Vlog oče jo b<$ kontesa Ravenau zvijala. — Kontesa Ravenau? — je vprašala Johana začudena. Gospa Sterneck je pekimala. — NI se treba čuditi. Reklu sem vam že, da ste kontesi izkazali prav .•».ko veliko uflugo kot meni. Johana Jc stisnila skupaj dlani. — Če je to res, me dvojno veseli ter bom gospe zelo hvaležna. Nik-u! ne bom pozabila, kaj se vam moram zahvaliti. — Pojdite. Nikdo ne sme slutiti, da imava skrivnosti mod seboj. Le :<:kaj časa je treba previdnosti in molčečnosti! — Gospa se lahko zanese name. Kontesa vas čaka v salonu. G: spa Sterneck je prikimala invJohuna je izginila. Nova družabnica je stopila nato k ogledalu ter si nalahko uredila ase. 1 Nato je motreče premerila obraz kot igralka, ki študira pred ogleda- 1 om. Pokazalo se je, da lahko po svoii volji izpremeni poteze. 1 Zadovoljno se je obrnila proč. Nato je vzela majhno, ročno torbico cr Je opravila v predal, kojega ključ je vtaknila k sebi. Nato pa je odšla k Juti. Očarana se je Izrazila tekom pogovora o starem gradu in krasni i koltat, — V resnici, krasen grad, kontesa Ravenau! — Imenujte me raj še po imenu, — gospa Sterneck, — je rekla Juta 1 llJUBO. * U v* kot dva ledna se je mudila Doliy von Sternack v Ravenau tr a je znala s previdnostjo* spretnostjo In ljubeznjivim obnašanjem >rtdobtti naklonjenost vseh. Ne ie izkušeno Juto je znala očarati, temveč tudi Gerlachhausen in i}Acx. Le Juta Volgemut je ohranila njej nasproti isto sumjjivo kljubo-alnost, čeprav ni mogla navesti nobenega tehtnega razloga. Seidelman Je trdil, da Je zavistna ter hudobna. (Dalje prihodnjič.) Ela je nalila kavo, ki jo je bila prinesla soturica v mali salon, vsu-ia vanjo sladkorja in ponudila skodelico dehteče pijače svojemu možu, ki j? sedel v fotelju in kadil cigareto. Tudi ena je vzela svalčieo in rekla: — Rudolf, rada bi ti nekaj pove-dalu. Mjž se je nasmehnil. Kadarkoli mu je imela "nekaj povedati", je vedno vstala namreč, da bo na ta na»č_n pridobila več avtoritete. Rudolf jo je oboževal v tej pozi odločnosti, ki je bila hkratu polna nežnosti. — Kaj želi moja Ela? — je vprašal. — Nekaj lepega, nekaj, kar boš lahko izpolnil brez žrtev. Rada bi obiskala Auines. Rudolf je šinil pokonci. Ni bil pripravljen na takšno prošnjo, ki ga je presenet la. Ela pa se ni ustavila, govorila je daije: — Saj vem, da je smešno to kar zahtevam od tebe. Čemu pa mi nisi že sam predlagal teguj Kako to, dragec? Ti imaš posestvo, jedva bori dve uri oddaljeno od Pariza — molči, jaz vem vse: dražestno je _n ljubko: hiša. park, po-tok. terasa — jaz, tvoja ženu, pa še nisem videla trohice tega. Radolf, pusti mc, da izgovorim do kraja! Gotovo si mia'is: Jaz sem v Auinesu živel 3 prvo žen^ in ne peljem tja Ele zaradi tankoču -nosti. Pravim, "da je •_o smešno. Saj je že m nilo šest let, cdkar nisi več njen mož". — Ela. ne zahtevaj tega od mene! — Dragec, oprosti, saj nisem tako irmasta. Oprosti, če sem te ranila, 5 to zahtevo! — Nisi me ranila, vendar pa! — C-chro, če te nisem ranila, bom nadaljevala ... Tvoja prva žena se je nanovo oni ožila. Tudi ti si se l /drugič ožonil — z menoj. Dve let: sva že zakonca, jaz sem zaljubljena vate. ti imaš rad mene. Vsaj. upam, da na svojo prvo ženo ne misliš več. — Vse je to res in prav, draga moja. — Nu. vidiš torej. Sam praviš, cu je res in prav. Pozabil si na vse, kar je bilo. Smešno bi ■torej bilo, če bi se ogibala Aulnesa zaradi tvoje minulosti. Recimo: zaradi neke iaž-njive delikatnosti.... Če pa nočeš v Auines, ukreni :ako, du se imenje proda.... — Draga moja, Auines je rodbinsko imenje. Tam sem preživel svoja otroška leta. Priznati moram, da ga zelo ljubim. In vrjemi, da ne grem nikoli tja zgolj iz ozirov dc tebe. Strah me je bilo.... — Vem, vem, dragec. Buš zato velim, da me ne bo niti najmanj motil skupen obisk v Aalnesu. Pomisli tudi, da to pariško življenje ni vredno bogvekaj. Tu zahajam v gledališča in restaravacije. Tam zunaj pu živi lepa narava kakor jo je ustvaril Bog. Vidiš, jaz sem moderna, praktična ženska. Zato torej mislim: ker že imamo Aulaes, izkoristimo ga !Poleti je lepo na morju, jeseni pa na kmetih. Ali ni div-no, imeti ime1:je, kjer lahko prebi-ješ nekaj dni potem ko si se ubijal po velikomestnih ulicah? Tam je človek prav za prav doma. ima svojo hišo, Svoj vrt in ne vem še kaj.... Že dolg;o so mi te misli hcKiile po glavi in me je imelo, da bi ti jih povedala. Nu, kako misliš o tem? 1 — Velim, da imas prav? * Rudolf je razmišljal o stvari in prišel naj poprej do zaključka, da je to, kar zahteva Ela od njega, neprijetna stvar. Po4em pa je uvidel, da S^SH!^ milijoni m B VAŠIH LASTNIH M ■ LJUDI PRAVIJO 9 . da ni nobenega Liniment*, ki dl 9 deloval tako hitro in zadovoljivo !§■ kot PAIN-EXPELLER. Rabijo 3 K» za prehlade bolečine v prsih. $S flavcbcle, bolesti v hrbtu, oko- M rtnele mišice, trde »V lepe, irvi- 3 ne, izpahnjenja, revmatične bo- ■ letine, »evralgijo itd. Toležeča IX cd pomoč, katero dobe, je nepre- ■ cecljira. Le prepričajte «e, da dobite 21 i pnatno. ANCHOR trgovska ■ znamka na omota je vaše jzra- D •tvo. Vredna in zanimiva k nji- žica je ovita krog- vsake stekle- eH nice PAIM-EXPSLLES ja. V lekarnah. 35 in 70 centov. 9 ali direktno od: flB '•Ad.RICHTER & CO. I M' ■ I 111 MOTH FIPIM trs. <3 BROOKLYN, N.V fl je to, kar zuhteva Eia od njega či- i sto prav in da je vse, kar je pcr.e-.dala, zelo pametno. Tako se je končno i sam jel rador/ati, da bo z^pet I j videl svoj dragi dom, kjer je preživel toliko lepih počitnic. — Kdaj pojdeva tja? — je vprašal Elo. — Jaz drhtim v pričakovanju, da ,1 spoznam tvojo dornačij-o. Že lani j spomladi se me je polastilo to hre- j penenje in jedva sem se krotila, da i ti nisem že takrat govorila o tem. J PomisU samo. kako lepo in prijet- i no nama bo tamkaj! Kdaj odide- j va? — Če ti je prav, odideva lahko ze ' koncem tedna. Sporočil bom prihod j vr.narju, ki oskrbuje hišo. On in ■ njegova žena vodita vse gospodur- i ■ o tvo. Saj nimaš nič zcvoer to. da se j peljeva z avtomobilom? — Ah. to bo zabavno! — se je , vzradortila Ela. —• Poskrbi, da od- i rineva lahko že v potek! Si'no želim i rpcznali ta kraj! Že zdaj nekako j ■ čutim, da mi bo v Aalnesu prijetno udobno.... Ah. to bo vse lepie kakor v letovišču! Celo pozimi mora biti lepo! Bože. kako se veselim tega potovaja! Hvala to za Ijubeznji-vost, Rudolf! Ela se je vrgla možu vsa srečna v naročje i o ga je obsulu s poljubi, t da se ji je težko izvil iz objema. Njuno veselje je bilo nepopisno. * Priprave za na pot so bile p^dob-jne pr.pravam za majhno svečanost, j Avtomobilska vožnja je bila od za- . četk-a do konca velezanimiva. Po- i | poldne, potem ko je vozilo minil o j reko čez most, s:a prišla na cilj. j — Au!nes! — je vzkliknil Rudolf. Pokazal je na hišo, ki jo je do po- | lovice zakrivala gosto drevje. — Kako lepo! — je dejala vzhl-čeno Ela. Izstopila je prva. Ljubeznivo in prijazno je pozdravila čuvarje ime-nja in prijela Rudolfa nežno za ro-ko. Kmalu nato ga je oblegala: — Pjkaži, raz kaži mi vse! Hišo. park, in kar leži zim ven. Vse bi ra- j I da natančno poznala Rudolf je b"l vileti dobre volje. i Nekakšen blažen mir je plaval nad | njim. Navdajala je sreča zaradi j ženinega zadovoljstva. Vse jo je za- j nimalo. vse je ogledovala z navetu- ^ šenjem, ki ji je izvabljalo neko po- . sebna prisrčnost. O sem tem je go- j varila, delala načrte kako bi veljalo : preurediti to in eno, vsako reč si je ] < ogledala od vseh strani. Rudolf je ; bil manj razigran. Zamišljal se je v davne čase, ko jih je preživel tu » kot otrok. Ddtinjstvo se je iznova razvijalo pred njim kakor film iz lepe ciuvnine. In porem.... so prišli na vrsto še drugi spomini. Ti vtisi, novejši in močnejši od onih prvih, so ga mahoma prevzeli. V domišljiji je obnavljal čase, tedne, mesece in j leta. ko je tukaj živel ob strani dru- : ge ženske, njegove prve žene ... Nenadoma je vstala pred duševnimi očmi črna Titan:j-a, nagla, ljubosumna, nepravična in neverna žena, ki mu je povzročila (toliko muk in ki je naposled pobegnila od nje- Res, ampak preden ga je ostavi-ila, izdala in mu ušla, ga je ljubila, strastno ljubila, on ve to gotovo! Tukaj v Auinesu sta preživele ure in dneve strastne in iskrene ljuz bežni. V tej hiši, v tem parku sta si prisegala ljubezen, sta izmenjavala 'poljube. V vsaki sobi, na vsaki ste-I za, v vsakem drevoredu so pred Rudolfom vstaj ale sence teh sporni-. nov/ki so mu popolnoma prevzeli t j dušo.... In nenadoma je začutil, da mu je • potrebna nekaikšna uteha. Hotel je, \ ! da bi se za vedno otresel teh spo-Iminov, da bi uničil to ,kar je bik) s tem, da bi se prilagodil sedanjosti. Naglo se je nagnil k Eli, jo potegnil nase in jo strastno poljubil. Ela je prebledela in ga pahnila od sebe. — Koga ljubiš tukaj? — je krik- i nila. — Njo ali mene? In bridko plakajoča je pobegnila od njega.... ---I POZIV! 1 Vsi naročniki katerim 1 ie, oziroma bo v kratkem \ pošla naročnina za list, so j naprošeni, da jo po mo-jJ žnosti čimprej obnove. —, \ Uprava lista.' v | POZOR, ROJAKI 1 ! la naslova na lista, ktnreu • prejemate, ie razvidn«, Maj | Vam je naročnina pošla. Ne ia> kajie toraj, da se Vas opominja,1 temveč obnovite naročnin« atf 1 direktno, aH pa pri enem slede- i eih naših zastopnike*. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laoshln COLORADO Denver, J. bchutte Pueblo, Peter Culig, A. Sattič. Bahda. Louis Costello. Walsenburg. 11. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Hanlrn ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bliah, J. Bevčlfi, Mrs. F Laurich, Andrew Bplliai. Cicero. J. Fab>i. Jolioc, A. Anzelc. Mary Bambtcn J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augiistln North Chicago. Anton Koba! Springfield. Matija Barborlch. Waukegan, Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Mocnlt. Kansas City. Frank Žagar. Maryland Steyer. J. Cerne. Kitzmiiler, Fr. Vodopivee MICHIGAN Calumet, M. F. Koba Detroit, Frank stular. Ant. Ji- nezich. MINNESOTA Chlsholmn. Frank (Joule. Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekula Eveleth. Louis Ooute. Gilbert, Louia Vessel Hibblng, Jotm Povit Virginia, Fra.tk Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. U. Pan!an Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodeilck. YORK Gowanda, Karl Sternlsha Little Falls. Frank Masla. 3 Eno Barberton, Joan Bal ant, Joe Hin Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In J. Kami« Ntles. Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. RacLar Youngstown. Anton KlkelJ. »REGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakAo. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipaveo. Clarldge, A. Yerina Conemaugh, J. Bresovsc. V. Ro-aniek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prerič. Louis Japan-:lč, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fo-enchack. Irwin, Mike Paoshek. Johnstown. John Polanc, Martin Soroshets. Krayn, Ant. Taošel]. Luzerne. Frank Ralloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, j. Koprlršek. Midway Tohn 2ust. Moon Pun. Fr. Podmiliek. Pittsburgh. Z. lakshe. Vine. A.b n J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pesd««. Steel ton, a. Hren. Unity Bta. in okolico. J. Skjrl], nr. Schifrer. West Newton. Joaeph ions wuiock, J PeternaL JTAH Helper. Fr. Rxoba. WEST VIRGINIA: Williams River/ Antoa BroL WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik 10 os. Koren. Sheboygan. Johr Zorana. VEST ALUS: Frank Skok. domino Rock Sprlnss, mis nsrlMf Ptamondrlllo. F. lonbwi 29. novembra: CitveUnd, Cherbour®. Hamburg J. decembra: AquHania, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Ham- I burg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 4. decembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen Parts, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus, Napoli, Geneva 6. decembra: Leviathan. Ctaerbcur« 10. decembra; VulcanSa, Trst Bert' garla. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Ham burg Conte Biancamano, Napol 1, G«nov% 11. d*cerr.bra: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen Koma, Napoti. Genova 12. decembra: He de France, Havre St Louit, Cherbourg. Bremen 15. decembra: Euroj u, Cherbourg, Bremen 16. d-cembra: Mauretanla. Cherbourg 17 d«c*mbra: Preaidt-ni Hootcvdt Cherbcur a. TMam burg. New York. Cherbourg. Hamburr 18. decen-.bra: Iire>dcii, Cherbourg. Bremen 23. decembra: Albert Ballin, Cherbourg Hamburg 24. decembra: America, Cherbourg. HamLurg 26. decembra: Bremen, Cherbourg, Bremen Milwaukee. Cherbourg, Hamburg 27. decembra: i Paris, Havre Leviathan. Cheibourg 6DN1PREK0 Oct ANA Najkrajša in najbolj ..godna pet z.i potovanje na ogromnih parr ^ih: TAl:IS 5. d.-c.; 24. dec. (4 P. M.) • 4 P. M.) I!e de France 12. dec.; G. febr. 110 P. M.J Najkraj.š.i pi.t po ž. lf-zni<-i V.-nkilo je v posebr.i kabini s vaemi m -Jernmii udnbn stmi. — Pij.i.'.'t in .«l-;vnu fr.iti-■'■■ i--, kuhinja. Izietiit> nizk.- <<-n>-. \ nr.:>.ijt»- k.. !. r> ?.ik..'i FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. ___I a ^ m i ADVERTISE IN "GLAS NARODA * 31. -decembra: President Harding. Cherbourg. Hun- ^ burg j ; ^ Kako se potu-| je v stari kraj in nazaj v Ameriko. . Kdor je namenjen potovat) t stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgo-tet ne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo vedno le prvovisine brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)i2 Wash-ingtona, ki je veljaven *a eno letn Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpisovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoio-t vanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolj*, da v prošnji označijo naj se jim pošlje ns Barge Office, New York. N. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila * veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imaio prednost ▼ kvoti in ti so: Starišl ameriških driavljan9v, možje a-meri^kih državljank, ki so se po I. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TJ so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postajno pri-pušcenl v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo 5AKSER STATF BANK tZ CORTLANDT STREET NEW YORK 9' KDOR ZELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih izletov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOŽIČNI IZLET dne I 2. deccmbra 1930 Po.COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA"' VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 10. decembra 1 930 NA OBI&K V STARO DOMOVINO — zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavUan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Za ceDe, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. Sakser State iBank 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel, Barclay 0380