l TRST, sobota 26. februarja 1955 Leto XI. - Št. 48 (2977) PRIMURSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37338 «;• - i ? sjsa r«u£^av:ja:D:^a C sTne* OGLASOV: ŽV^»mv^. viSU stolpca: Ugovskj 60. Unančno- ^Nar^b^Vv ffiol.ia*^ T 375 *- Izdaja Zaiožništvo tržaškega tiska D. SOZ - Trst r3rVOo LU MONTECCHI št. «. II«..-.-. - TELEFON *UM IN »-«3« ~ j^nt predal S59^ - FLRJ*1za vsak i«? ”- Podruž.: OOH.CA, Ul. S. Peliico ML, Tel. 33-62 NAROČNINA: mesečna 330, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 VI vi m r I • v______jl_________il„2l___ Mžamaja iiillinra zaizvaianie luisRlmefla slatula Mešani odbor pa še vedno ni ustanovljen - Jugoslavija potrpežijivo čeka, da bo Italija sklicala konferenco o tržaškem pristanišču - 7 aj-nfk za zun. zadeve Koča Popovič odpotuje jutri zjutraj v Ankaro ARABSKA LIGA sklicuje nujno sejo Besedilo o turško-iraški pogodbi bo objavljeno danes V Ankari zanikujejo premike turških čet ob južni meji * V Londonu in Washingtonu so zadovoljni (04 našega dopisnika) BE0GRAD, 25. — Na današ-stn ■ '°vn' konferenci je za-Pnifc državnega tajništva za j2®*jlle zadeve Branko Dra-^vyič na vprašanje, ali so de-°™.ynp končani razgovori o Sr-l -k*1 mešane jugoslovan-Va^ pijanske komisije za iz-manjšinskega statuta da ^»škem ozemlju izjavil, u* s“ se pogajanja uspešno ke februarja v Rimu, i? Je, b'1 podpisan pravilnik delo odbora. . l^aškovič je na vprašanje "ega dopisnika odgovoril, da ' ®ore reči ničesar konkretna kda; bo mešana komisija “tanovljena. Eaenkrat ;e bi-veno, je poudaril Dra.škovič, “ .“a se obe strani sporazu-n- pravilniku in da ,ie :‘avUttik podpisan, kar pome-j’1 da so zagotovljeni pogoji delo mešane komisije. pogajanja z Italijo E^ekajo v glavnem normalno, tanko Draškovič je izjavil, , so neutemeljene vesti, da tenSe v pogajanjih za skleni-#- trgovinskega sporazuma v v pojavile težave, da se d° pogajanja prekinila in renče o tržaškem pristanišču, je Draškovič odgovoril, da mu niso Znani razlogi in da jugoslovanska vlada potrpežljivo čaka na konferenco, ki jo mora sklicati Italija. Na vprašanje, kaj je z imenovanjem diplomatskih zastopnikov v Beogradu in Pekingu, je Draškovič odgovoril, da se prav te dni razpravlja o tej stvari in da upa, da bo zadeva v kratkem rešena. Zastopnik državnega tajništva je odklonil vsak komentar o turško-iraškem paktu, o položaju na Daljnem vzhodu in o začetku dela podkomisije za razorožitev. Izjavo avstrijskega zunanjega ministra Figla. da so av-strijskb-jugoslovanski odnosi primer konstruktivnega _ sodelovanja, je po Draškovičevem mnenju pravi odraz sedanjega stanja v odnosiE med obema državama. , Prj izvajanju trgovinskega aranžmaja med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo so nastopile neke težave. Zato je nedavno prišla v Beograd skupina vzhodnonemških gospodarskih - r' pogajanja proom.« strokovnjakov. Med ^aljevala po diplomatski razgovori so pokazali, da ob-Ni. p I stajaio, kot je izjavil vodja Z1’9 vprašanie kai je razlog vzhodnonemške delegacije Mli>šanja za sklicanje konfe- [ Wolter. ne samo pogoji za iz- predsednika republike kot glasnika ideje koeksistence in borca za mir med narodi. Zahvalili so se mu za plemenite napore za blaginjo vseh državljanov in mu obljubili vso podporo pri delu za napredek domovine in miroljubnih sil v svetu. Predsednik republike maršal Tito je danes sprejel v Belem dvoru generalnega ravnatelja agencije AFP Nacionalna komisija za kolektivno ekonomiko stvom državnega tajnica ororRAH 23 —■ V B?o- sksh srn? V d5r Zunanjepolitični odbor zvez- l.iena jugoslovanska nactonal- vršitev sporazuma, temveč celo za njegovo razširitev. V trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Turčijo so nastopile težave, ker Turčija ne more dobaviti Jugoslaviji blaga, na katerega je Jugoslavija računala, v glavnem žito in bombaž. V zvezi z normalizacijo odnosov z Albanijo je Draškovič cdovoril, da ni nič novega, razen da so ugodno rešena nekatera vprašanja konzularnega značaja. Draškovič, je ob koncu obve- j stil novinarje, da bo jugoslovanska delegacija pod vod-j državnega tajnika Koce BAGDAD, 25. -- Bagdadski, žavi vedno bolj spoznavata, radio je danes oddajal urad-! da pravo nevarnost na tem no sporočilo, da je bila pre-j delu sveta predstavlja mo* teklo noč podpisana turško-| rebitni komunistični napad.« iraška pogodba. Njeno bese-j Poročilo poudarja nato «po* dilo pa ni bilo objavljeno da- j zitiven prispevek k miru in nes, pač pa' ga bodo obja- j varnosti na Srednjem vzho-vili jutri istočasno v Bagda- | du». ki ga ta pogodba nu-du in Ankari. Turška dele-! di, ter dodaja: «Pogodba. skle- j predložil gacija. ki jo je vodil minisir- I njena med obema državama ski predsednik Menderes, pa 1 je manifestacija njune skup-se je medtem vrnila v An-j ne odločitve, da sprejmeta u-karo, kjer je glavni štab tur- j krepe v zaščito tega dela ške vojske odločno zanikal ve-! sveta proti morebitnemu na-sti iz tujega'vira. češ da sta ■ padu.a se dve turški diviziji zbita!) | V \Vashingtonu upajo, da bo ob južni meji. Dodajajo, da pogod-Da skupno s pogodbo, 1 ki veže Turčijo in Pakistan, služila za podlago za širše zavezništvo, ki naj bi zdru- QR. JOŽE DEKLEVA PjDJIJAjNAROD 0 VAL NIM NASELJEM V OKOLICI TRSTA Prodaja jusarskega zemljišča Julijsko-dalmatinskemu združenju krši člen k Posebnega statuta ———— — ■*■»■■■■■■■*■■■■■■■■■■■* V zadnjih sedmih letih je bilo v raznarodovalne namene razlaščenih ali prodanih 535 545 kv. metrov zemljišča pri štivanu, Sv. Križu, Opčinah, Proseku in Kontovelu Na sinočni seji tržaškega s Kontovela, ostanek pa ob-občinskega sveta (podrobnosti činska blagajna. o seji poročamo na 2. strani) Nasprotujem odobritvi pred-ie podžupan Visintin, ki od- laganega sklepa, ne bi pa ho-govarja tudi za javna dela, tel, da bi me napačno ra*.u- občinskemu Razorožitvena konferenca se je začela v Londonu kratki uvodni slovesnosti je podkomisija OZN 24 razorožitev nadaljevala delo za zaprtimi vrati -London. 25, — Konferenca W m'kile OZN za razoroži-« je začela danes popelje v Lancsster Houseu v /Odonu. Na sedanji konferen-... bo pet članov podkorrii-*)e 'ZDA. ZS.SR. Anglija. in Kanada) obnovilo »govore. ki so bili tč' <- w*nciia **«>j«ilir'lani decembra. £ yVi seji je predsedoval na-dri i5c britanske delegacije, 0i7avni minister v Foreign ',Ceu sir Anthony Nutting. ,sPregovoril tudi nekaj ?nib besed in opomnil, da konferenca sestaja na o-fcVl resolucije glavne skup-OZN. Poudarjal je tu-ta2 trebno, da se doseže spo-č|0'lnj o razorožitvi, kajti «vse hju «tvo je skladno v mne-ne • 4a konkretnega in traj-Č,sa miru ni mogoče dose-splošne razorožitve«, po Nuttingovem uvod-str4r,?.ov.oru so novinarje od-Kn .h iz dvorane in začelo razumu v mezdnem sporu 70.000 kovinarjev in proti včerajšnjemu nastopu policije, k je uporabljala solzilne pline pri razgajanju demonstrantov. . Tramvaji in avtobusi niso|,e v zadnjih dneh ni bilo nobenih premikov čet, in da se v razporeditvi vojske ni nič spremenilo. Sporočilo o podpisu pogodbe so seveda z navdušenjem iprejeli tako v Londonu ka u večini prebivajo Slovenci. Nadalje nasprotujem omenjenemu predlogu ker sem prepričan, da se tako ustvarjajo žarišča trenj m nezadovoljstva. ki bodo naravno o-viralu sožitje in pomirjanje med dvema narodnostnima skupinama, ki živita na ■ tem - . ... i , i , . „„ - , j ozemlju, in to vsaj dotlej, do- Gre za občinsko ,yern- - prebivalcih naselja, ki se k.!er n(, bo obxtojea politič- Ijišče. ki so ga domačim iz- j graditi, tri ve političnega po: \ n -omenjan z demo- koriščaii za pa«;o in travnike.1 fožaja. Ne bi pa hotel, a a bi jveiti 7?veli. Moje nasprotovanje, ne sklep o prodaji 16.581 kv. me- , izvira iz sovražnega razpo-trov zemljišča na Kontovelu (oženja do beguncev, kot bi za zidanje novega ezulskega i pa kdo verjetno hotel raz-naselja za okrog 120 stano- lopati, ker vidim v bodočih vanj. na katerem bo v kratkem zrasla nova italijanska kolonija v slovenski okolici. Proti temu skiepu so odloč- žilo ostale, države Srednjega j no nastopili slovenski sveto-vzhorl« Mnenja so, da bo I valci. Dr. Jože Dekleva je Turčija nadaljevala s prizade-i dejal: postali v novih, okoliščinah navadno sredstvo v rokah politike, ki bi jo moral vsak demokrat zavrniti tn obsoditi. Nasprotujem predlaga ne rn u sklepu, ker v celoti ne odobravam politične linije vlad unanjepuiiiiv.i. . .. , -t.« - sur v naMiiiiniuuu, . a,,,, ljudske skupščine je danes na komisija za kolektivno eao- skujajj prep-;čati egiptovsko ništvu, ki ga označujejo kot bAmicili Cn zastnn- . r ^ ^ - ■ - .______ , • „v.------ odobril poročilo državnega tajnika Koče Popoviča o bo nomiko. V komisiji so zastop- jn ostaje arabske vlade, naj ! zavezništvo «proti ekspanzi niki Zveze društev ekonomi- j b; se pogodbi pridružile. Pred- stavnik Forgign Gfficea je , i nato*, jt«,... ---------------------.izjavil, da vlada Z zadošče- zdravil pobudo o j zveznega zavoda za planiranje, I njem sprejema podpis po- i O j ti ma ‘ ------- d očem sestanku ministrov nai- , stoy^ ccntralnega sveta sindi-kanske zveze v Ankaru po- ■ j4atov S(3jne konference mest .STJ ! S« ^prispevala ^ « n«rd ScaUStiXDrS^Ecf % ®W«vU. r^«o.oRiuP- da je bodoči sestanek treh zu- c-j*NTra ZA RAZISKOVANJE 0’d isu poKodbe o vzajemni nanjih mmistrov _velik^.po ^ SIRJENJE KOLEKTIVNE- , Urnosti med Turčijo in Irakom kot znak, da ti dve dr- mena za nadaljnjo krepitev zavezniških odnosov m v prispevek miru v tem delu sveta. Zunanjepolitični .odbor je nadalje sklenil predložiti zvezni skupščini, naj ratificira konvencijo o mednarodnem pravu na popravek. Konvenciji, za katero so dali pobudo Jugoslavija in Francija, so doslej pristopile Etiopija.^ Cile, Ekvador. Argentina in Kuba. v obrazložitvi konvencije le dr. Bartos poudaril, da v mnogih državah izkoriščajo svobodo tiska za širjenje laži in netočnih informacijh o drugm državah. Konvencija predv.de-va pravico vsake države da lahko zahteva od druge države kjer se šinjo lažnive 'esti, o njei, da obiavi resnico o do-codkih. Znač.lno je. da so k j konvenciji doslej pristopile ,N SIRJENJE KOLEKTIVNEGA GOSPODARSTVA«. demokratičnim m socialnim sistemom, ki bo rešil narodnostno vprašanje obenem z vsemi o-stalimi in ustvaril pogoje za mirno sožitje in sodelovanje med prebivalci raznih narodnosti. Iz teh razlogov bom glasoval proti predlogu.# Svetovalka Bernetič 'a<*i*ana Nobenega sporazuma med Edenom in Dullesom o Formozi z raznarodovanjem Slovencev, danega jusarskega zemljišča j Ta politika naseljevanja Italija 35940 kv.m; janov v slovenske kraje tezi v Padričah so razlastili 34 l j. fprtmembi slovenskega et- tisoč 735 kv.m; j ničnega ozemlja. Zato je Kitna Opčinah j« bilo prodanih bo gias0Val proti preo- Jusarskih zemljišč za približ- no 34.00» kv.m na Proseku je bilo razlaščenih ali prodanih 27.6*0 kv.m; na Kontovelu in Proseku pa ločenemu sklepu. Svetovalec Teiner (PSI) pa je dejal, da občinski odbor ne more postaviti na glasovanje .ega skle- se^retRaga^rodaja ' jusaršklti I p,i- ker nasprotuje posebnemu u u kvV I statutu londonskega memoran- B. B. NOVI DEI HI 25 — V dis- J števali mnenja arheriake jav-kusiji v indijskem parlamentu nosti glede t'ga vprašanja, te-.■ predsednikovi poslanici je prav -e Inri; r .. }em irncmem - -• - /wk' ne strinja. Poudaril je, na so «široke množice Amerkancav ki j® Pravo delo konference. Po sklepu komisije OZN *tnca z.or07-it('V tajno. Konfe-ie r-s Je. v dvorani, v kateri torij; pin kraljici Vik- 'trad rv?cu današnje seje je krati. v Londonu izdal R1ETI, 25. -- Danes so po1 P‘u “ obvestila o delu kon dclgem napornem iskanju na- 111 • ■ - šli pod snegom še zadnjih šest trupel na kraju kjer se je ponesrečilo belgijsko letalo. Truplo letalske strežajke je bilo poldrug meter pod snegom. Vsa trupla so prenesli v Rieti in v ponedeljek bo pogreb vseh 23 žrtev. Pravoslavni duhovniki pri maršala Titu S BEOGRAD, 25. - Prednik Tito je danes sprejel de-i Waciio združenja pravoslav-nih duhovnikov Jugoslavije, ki ga J Vahii, “kih z vsemi drža- ^®Vei’npn'if ' zel' ndzvati želji Hi ,ni* ._rei®- Dodal je. franco pARlZ Val Prva seja ske vlade Je dane,,' ~T. Edgar Eaura Prvi p?.P°’dne preusedo-l Na nove francoske SlJasnila o Se„J/ ,e i’aure dai T^rašaniih g*avnih političnih vorilj — ' ° Vn*rtv.iu ... ov katerih so rfo-Pariškili <;pora- ■*:l* je treh« a*'re ’r-'BV>''. da rart',NaPovedal;,mPrej rallf.ci- , dsljevanje uti fcii i r'*'*v«nie 1^* tU(T' bližnji Pogajan jrarjcosko-tiuii- vsem Posarju protestna stavka ?^fuRtrECKEN. sk?a *P'°šna 24_ fknraj v o-i.r. st-avka v; lna2*trUo*int\Peačrinn4'P,la VS° ju. Gr« Prometa Proti ohJ.U Protestno obveznemu spo- Gre nrnii BONN, 25. — Vvnes zju-’ trai se je iiadaljevala razprši-va o ratifikaciji pariških spu-razumov; Takoj ob otvoritvi seje je socialdemokratski po-slšneč Wehner znova zahteval odložitev razprave in popie.jš-nia pogajanja s Sovjetsko zvezd. Predlog pa je bil zavi-njen in nadaljevala se je razprava, ki je bila v glavnem posvečena Posarju, poslanec Kather re je v imenu begunskega bloka izrekel proti sporazumu o Posarju in obža’ -val. da s Francija noče obvezati, da bo podpirala nemške zahteve glede meja iz leta 1937, ter je pripomnil, da begunski blok ne priznava meje na Odri in Nisi. Stališče demokristjanov o Posarju je obrazložil dr. Otto Lenz. ki je med drugim omenil izjavo Mendes Francea. da se posarskemu prebivalstvu ne bo vsilila nobena odločitev proti njegovi volji, ko bo sklenjena mirovna pogodba. Lenz je dejal, da sporazum o Posarju ni sicer popoln, ima pa to prednost, da je napravil konec politični odvisnosti Posarja od Francije, na gospodarskem področju pa nudi Nemčiji zanimive možnosti-V imenu o-pozicije je poslanec Karl Mommer izjavil, da kljub razgovorom v Baden Badenu še vedno obstajajo nasprotja med Francijo in Nemčijo glede tolmačenja sporazuma, ter je na koncu dejal, (la ((plebiscit še boli poglablja ločitev Posarja od Nemčije«. Mommerju je odgovoril A-denauer. ki je med drugim izjavil, da so v Parizu vztra-jeli, naj bi sprejel glede Posarja dokončno rešitev. On pa take rešitve ni hotel sprejeti Omenil je nato, da so ZDA in Velika Britanija leta 1947 zagotovile Franciji podporo, zato da bo z mirovno pogod bo Posarje pripadlo Franciji. Nedavno pa so mu Z.DA in’ Velika Britanija zagotovil >, da bo ta obljuba Franciji nd-I padla, če bodo pariški spora-1 zurni ratificirani. Zatem je liberalni demokrat Max Becker napadel kompromis o Posarju ter .e pri tem omenil, da je Adenauer pred štirimi leti označb posarske politične vod.tč-1 i e za »separatiste«. Dodal je, L je plebiscit »samo trik in sporazum o Posarju je poln i-rotislovij«. Oglasil se je zopet Adenauer, ki je izjavil, da je Beckerjev aovor ((nacionalističen m škodljiv za nemške interese«. Glede možnosti, da bi Nemčija ponudila Franciji kapital v zameno, da bi se Francija odpovedala svojim privilegijem v Posavju, kakor je to pieala-cal Hecne r. je Adenauer izjavil da bi bilo nesmiselno za premagano državo, ki je razdeljena in zasedena, ponuditi p,tal državi zmagovalki. mirovne pogodbe, Dodal je, da je dosegel velik uspeh, ko so v Parizu odobrili sporazum o drugem plebiscitu, na katerem se bo posavsko prebivalstvo laho izreklo o mirovni pogodbi. S tem je Auc-nauer zaključil razpravo o Posavju in začela se je nato raz-piava o ostalih pariških sporazumih. Na popoldanski seji niso bili liberalni ministri navzoči. Sestali so se z voditeljem svoje skupine Dehler.iem. Razpravo o vprašanjih o-brambe in varnosti je začel socialdemokratski posla- brez imperialističnih ambicij«. Vendar je položaj, ki gu je ustvarilo {ormoško vprašanje, giozeč, je dejal Krišna Menon, in- ((Zgrešeno bi bila prezrel’, da obstajajo, vsi elementi, ki utegnejo pripeljati dn hudega spopada«. Ce bi obe strani ,zaprosili Indijo, naj jima poma-g.T- rešiti vprašanje, se Indija ne bi odtegnila tej dolžnosti, če bi bila prepričana, da utegne biti njena pomoč koristna. V diskusijo je posegel tudi ministrski predsednik in] zunanji minister Nehru, ki je odgovarjal na izvajanja raznih poslancev. Nehru je ponovno prikazal indijsko stališče v zunanji politiki, ki nasprotuje pridružitvi kakršnemu koli nloku in Ki je spioh nasprotno I vojaškim pogodbam in zavez-I ništvom. i Nehru je poudaril, da se vse ! širši sloji javnega mnenja raz-j nih dežel zanimajo za pet na-cel kotksiatsence in sodelovanja, vsebovanih v uvodu v ki-tajsko-uidijsko pogodbo o Tibetu in povzetih v skupni izjavi Tito-Nehru. Omenil je odločilno važnost atomske energije, spričo katere je «biazno pomisliti na vojno«. Glede Foimoze je Nehru ironično omenil, da «za OZN zemljepis ne obstaja, saj deli-nira Kitajsko kot otok I ormo-ze». Poudaril je, da so po mnenju indijske vlade kitajske zahteve po Formozi upravičene. Vendar pa je Nehru svetoval miroljubno rešitev vprašanja in naznanil kot prvi korak, ki bj ga bilo treba storiti v tej smeri, umik Cang-kajškovih čet z otokov Matsu in Kvemoj. V Ban t-ranciscu pa je demokratični senator Hubert Humphre.v predlagal, naj bi Listino OZn spremenili, tako go vzhodno Azijo, medtem bo selijo z .hodne nadalje vojaški svetovalci, ki t gospodarskemu načrtu za ju-jih bodo imelovale posamezne vlade. Glede gospodarskega sodelovanja pravi poročilo, da so bili sprejeti sklepi o periodičnem sestajanju gospodarskih izvedencev, ki jih bodo imenovale države članice. Nadalje pravi poročilo, da je svet ministrov »z zadovoljstvom sprejel vabilo predstavnika -ZDA. naj se začno razgovori o novem sodelovahju in novi podpori glede načrta o atomski energiji«. Končno omenja poročilo nekatera načela, ki jih vsebuje manilska pogodba ter pravi nato. da je svet ministrov^ #po pravilni presoji važnosti Kambodže in Laosa in svobodnega ozemlja pod jurisdikcijo vietnamske države, za varnost ju- zemltišč za 16.38! kv.m. . skupno tore.) 535.343 kv.m. dum« o z Tem razlaščenim ali prodanim zemljiščem, ki naj služijo za zidavo stanovanj ra begunce, bi bilo treba prišteti, da navedem samo en 0t|'n'r-! niti. Ker n iti ctnič-.ega značaja slovenskega ozemiia. De-ia! je. da zna bodoča mešana komisija za nadzorstvo nad izvajanjem s'atula slclep tavr* v skladu z lo-idon- se. površino približno 30#.fi#0 i s£!rn sporazumom, kv. metrov, ki se. kolikor vem.! T^m viprav.;čenim ugovorom razlašča za stanovanjsko pom , ^ profli;.,mn so skušali odrtn- ročje Ustanove industrijskega Senju z .norme v,i. > 1 Svetovalec ss nadaljevali obstoječi načrti j Na omenjenih, zamljiscih so i • . v.avLiah. vorilj jlcjpok-lsUeni in fašisti, pomoči in da njihovo izvaja-j Je bila zgrajena stanovanja nje ne bi bilo prekinjeno z i ja. begunce, vendar ne v enem ustanovitvijo novega osrednje-J samem, naselju, temveč so ga organizma featfia« lii (MS)) «spoštovanj u» Slo- O včerajšnjem razgovoru, ki ga je imel Eden s Posterjem Dullesom po skupni večerji, se izve, da je trajal štiri uie, da pa ni pripeljal do nobenega rezultata: oba ministra sta vztrajala vsak pri Svojem stališču glede vključ.tve SEATO v splošno ameriško strategijo na Daljnem vzhodu, zasti kar se tiče udeležbe mednarodnih oboroženih sil pri obrambi o-tokov Kvemoj in Matsu. u bližini posameznih Slovenskih. past kot so Stipan, Ses-1 jan, Sv. Križ, Prosek, Kon-t.ovel, Opčine, postavili ločene vasi ali naselja. Cilj, ki ga zasledujejo o-menjene razlastitve in grad- d «e to samo vprašanje stanovanj na prikazani A ............• , _________ govoril . vencev, pozabljajoč, da so to spoštovanie fnsisti izvajali z najbolj zverinskim raznarodovanjem in preganjanjem. De-mokristjanski svetovalci so se. hinavsko hlinili in govorili, da zidanje ezulskih naselij v slovenski okolici nima namena aznarodovati Slovencev, am- nje način, je jasen, je več kot očiten. S tem vztrajnim in sistematičnim delom se hoče predvsem doseči; da se umetno spremeni narodnostni značaj tržaške z*or- Čangkajškove oblasti pa so nje okolice, kar je v očitnem sporočile, da so danes izpraz-1 nasprotju z duhom člena 4. SdneTzIieTn Tug^ahodl mle otok N.čisan ob kitajski | Posebnega statuta, ki določa. r,ntrdil ndloče- obali. Esonja laaj nega Pacifika potrdil odločenost držav članic, da podpirajo te tri države v obrambi njihove svobode in neodvisnosti, kot predvideva protokol k ma-nilski pogodbi«. Kot zatrjujejo v krogih konference, je bil dosežen spora-, zahteve, ki jih postavlja okre-zum o vseh vprašanjih razen jpitev obrambe Formoze.Peska-o gospodarskih načrtih. Paki-i dorskih otokov, Kvemoja in stan je naklonjen splošnemu I Matsuja#. z otoka danes opoldne. Poročilo dodaja, da so izpraznitev Načisana sklenili obenem z evakuacijo Tačenskih otokov, «da se utrdi obrambna črta in da se zadovoljijo strateške ia je odplula j da mora biti ohranjen narod- nostni značaj — očitno ozemlja in prebivalstva; da se pripomore k raznarodovanju slovenskega prebivalstva in da se zagotovi italijanska večina v občini De-vin-Nabrežina in s tem v koridorju, ki veže naše mesto 'a z ostalim ozemljem Italijan-ske republike in kjer doslej Nerešena nesoglasja med liberalci in demokristjani Niti na treh dolgih sestankih ni bilo mogoče doseči sporazuma o zemljiških pogodbah v osrednjem vodstvu liberalne stranke - Dolgotrojne aemokristjanske diskusije brez rezultata Demonstracije v Italiji med debato o pariških sporazumih emljisčs. ki ga v neposredni bližini mosta ni. Demokristjan Pecorati. bivši poslanec in bivši podpredsednik parlamenta pa se je upal izjaviti, da če so Slovenci postajali Italijani, zato ker niso imeli šol, je bila to samo naravna asimilacija in ne raznarodovanje. Na te ugotovitve so se nul smejali sami aemokristjanski svetovalci. Tudi drugi demo-krist janski svetovalci so hoteli na vsak način dokazati, da je gradnja italijanskih kolonij na slovenskih tleh samo vprašanje zemljiškega prosto-Hkrati pa so izjavljali svoje ((spoštovanje« do Slovencev in strupeno namigovali na slovenske svetovalce, da ščuvajo slovensko prebivalstvo proti Italijanom. Ob zaključku razprave so dr. Dekleva, svetovalka Ber-netič *n dr. Agneletto odgovorili demokristjanom in fašistom in ponovno poudarili izključno raznarodovalni značaj novega ezulskega naselja na Kontovelu. Dr. Dekleva je zavrnil vse obtožbe in dejal, da so tako on, kot gibanje, ki ga zastopa v občinskem svetu. vedno delovali za mirno sožitje in za bratstvo med Slovenci in Italijani na tem pod ročju. Sklep je bil sprejet z običajno večino strank v občinskem odboru in fašistov. RIM, 26. — Na nočni seji demokristjanske poslanske .. . skupine se je vendarle končalo razpravljanje o zemlji- da bi imeli tudi Japonska in skih p0gOdbah. Izglasovana je bila resolucija poslanca Bet- nec Fritz Erler, ki je med Zahodna Nemčija sedež v Var- . odobraVa vladni kompromis; za resolucijo Je gla- - - ' dve nostnem sveti*, medtem ho bi poslancev, proti njej 9. 12 pa se jih je vzdr- ' ‘ SS P-d glasovanjem sta gov or.la tudi Fan.ani in Scelba. «Ko šem Mendes Franceu »o omenil, je dejal kancler m: ie takoj odgovoril: Za bo^o 'voljo ne napravite kaj take- Tudl na popoldanski seji je bila razprava v glavnem posvečena sporazumu o Posarju. Demokristj anski poslanec K-VVattz. ki je bil pred dvema letoma izgnan tz Posarja, je izjavil, da bo glasoval proti sporazumu. Isto je izjavil so-^Ailni demokrat Trittelvitz, k) se m tudi preselil iz Posarja v Bonn iz političnih vzrokov, v imenu večine poslancev begunskega bloka je poslanec Feller sporočil, da bodo glasovali proti sporazumu, poslanec Markatz pa je v imenu nemške Strane sporočil, da sPorazum odobrava. Povzel je tretjič besedo kancler Adenauer ki je od-ločno branil sporazum o Mirju. Odgovoril je *•_•- področje o nove izjave s0'i'al'de'"f.k .er njo ustavo, skega poslanca Mommeija ter ie zatrjeval, da bodo poskrbeli-da bodo v Posarju svoborin-volitve. Izjavil je tudi. oa je med svojim razgovorom z Mendes Franceom v Sa’“' Cloudu dobil zagotovilo da bc,do posarske politične stranke lahko kritizirale sporazum o Posarju in postavljale svoje ugovore ter tud-, zahtevo ra povratek k Nemčiji, v okviru drugim izjavil, da b nemški vojski, postavljeni dru ga proti drugi, predstavlja-1: resno nevarnost vojne, in da je treba zaradi tega vključiti združeno Nemčijo, prosto vseh zavezništev, v pogodbo o kolektivni varnosti. Kritiziral je zatem vskladi-ščenje atomskega orožja v Zahodni Nemčiji ter je dodal, da so se vse ostale države članice NATO uprle, da bi na svojem ozemlju imele to o-rožje. Odgovoril mu je Adenauer, ki je dejal, da bi bila obramba NATO brez nemškega prispevka omejena na obrambo ob Renu Izjavil je tudi, da Molotov ni na berlinski konferenci nič odgovoril, ko so ga vprašali glede možnost: združitve Nemčije, če bi se odpovedali EOS. Na koncu svojega govora je kancler o-tnenil, da je Molotov v svojem govoru 8, februarja pri Kitajske kot stalnega člana Varnostnega sveta, je dejal Humphrey, pomeni privid preteklosti, ki hitro izginja«, medtem ko bi predlog, naj dobi Indija stalen sedež v Varnostnem svetu, pomenil «pozitiven ne negativen odgovor na vztrajne zahteve ZSSR v korist komunistične Kitajske«. BANGKOK. 25. Danes popoldne se je končala konferenca SEATO. Po zaključku konference je bilo objavljeno u-radno poročilo, ki naznanja, da se bodo v aprilu sestali v Manili vojaški predstavniki držav članic in začeli sestavljati načrte za izvajanje »nekaterih vojaških strani« pogodbe o SEATO. Obenem pravi poročilo, da se bodo takoj p, konferenci v Manili sestali v Bangkoku vojaški svetovalci SEATO. Nadalje omenja poročilo ze stal na nemško združitev -a- j včeraj objavljeni sklep o ustanovitvi stalnega sveta mami-skega pakta s sedežem v Bangkoku. Predstavniki osmih dežel v tem svetu bodo izvajali naloge, ki jim jih bo poveril svet ministrov m bodo lahko tudi predlagali ministrom oziroma vladam članicam priporočilo glede izvajanja pogodbe. Pri stalnem svetu bodo organizirane tudi de- mo v primeru, da sovjetsko obdrži svojo ,eda- njc Po kratkih izjavih demo-kristjanskega poslanca Jaeger-ja in finančnega ministra Schaefferja je bila razprava odložena na jutri zjutraj. Računajo, da bodo okrog poldne glasovali, nakar se bo takoj, začela razprava ob tretjem pitanju sporazumov m zvečer bo veijetno dokončno gla-i sc-vanje. (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Medtem ko se je v senatu nadaljevala diskusija o ratifikaciji pariških sporazumov, je bilo po deželi več demonstracij proti sporazumom in nemški oborožitvi. Posebno veliko je bila demonstracija v Bologni, ki se je ob nastopu policija razvila v prave incidente. Aretirali so 85 oseb, od katerih so jih 20 pridržali v zaporu, med njimi tudi 19-letno hčerko senatorja KPI Fortunatija, ki jo dolžijo, da je ranila nekega policaja. Vse aretirance pa dolžijo »sodelovanja pri prevratniški ma-nifestacji«. Med demonstracijami so bili laže ranjeni štirje policaji. Ob koncu današnje predpol-danske se*je v senatu je Doni-ni (KPI) predlagal, naj bi nadaljevanje razprave odložili dn torka v znak protesta pro-t «tehnični obstrukciji« senatorjev vladne večine, od katerih je bilo med sej > v dvorani samo 20. Nastalo je prerekanje med predsedujočim predsednikom Molejem in senatorji opozicije, ki se je končalo brez rezultata. Med popoldansko sejo se je diskusija nadaljevala in prevladalo je I lovne skupine, sestavljene iz' mnenje predsednika Merzago-izvedencev osmih držav cla- [ re, naj se diskusija nadaljuje Pri stalnem svetu bodo' normalno. V imenu skupine KPI je Lotigo izjavil, da njegova situpina ne bo delala obstrukcije, če bodo vladni senatorji redno prihajali na seje. če bi pa večina hotela na ta način skrajšati diskusijo, jo bo opozicija podaljšala. Med današnjo diskusijo je govoril tudi predstavnik MSI Ferretti, ki je tudi zagovarjal pariške sporazume. Jutri bo senat nadaljeval diskusijo o ratifikaciji na predpoldanski seji. Medtem se z vse večjo mrz-ličnostjo nadaljujejo posvetovanja v vladnih strankah o vprašanju zemljiških pogodb. Sestanek liberalnega vodstva, ministrov in parlamentarcev PL.I, ki se je začel včeraj zvečer in trajal do tretje ure zjutraj, se je končal brez vsakega rezultata. Po pičlem spanju .•-o se liberalni prvaki predpoldne ponovno sestali in razpravljali do 15.30. Ob 21. uri so liberalci spet začeli z diskusijo, ki naj pripravi zasedanje glavnega odbora stranke. ki se bo začelo jutri predpoldne ob 9.30 v palači Barbarini s poročilom generalnega sekretarja v ostavki Malago-dija in se bo nadaljevalo z diskusijo, po kateri bodo izglasovali politično resolucijo. Nato bodo razpravljali o o-stavki tajništva in osrednjega vodstva, izvolili novo vodstvo in sklepali o sklicanju kongresa stranke, ki naj bi bil junija, Na dosedanjih sestankih vodstva PLI s parlamentarci in ministri še niso dosegli nobenega sporazuma, ki bi ga lahko predložili glavnemu odboru. Ce se to tudi to noč ne bo posrečilo, bo o izidu odločalo glasovanje na zasedanju glavnega odbora. Brez rezultata so se končali tudi dve dolgi seji demokristjanske poslanske skupine, na katerih sta se še bolj izkristalizirali dve tezi. Prva, lci izraža stališče vodstva stranke, je vsebovana v Bettiolovem predlogu resolucije in pomeni previdno pristajanje na vladni kompromis. Drugo stališče izraža predlog resolucije bivšega političnega tajnika Go-nelle, ki predlaga, naj se rešitev vprašanja zemljiških pogodb odloži do časa po izvolitvi novega predsednika ie-publike in naj se takrat odloča tudi o raznih drugih važnih in aktualnih vprašanjih. Verjetno bo Gonellov predlog podprla tudi levica. V nasprotju z običajno prakso so poročila s seje de-raokrist janske poslanske skupine m o tamkaj se pojavljajočih nesoglasjih precej obširna. Politični opazovalci vidijo v tem poskus pritiska na liberalce, ki naj bi uvideli, da njihovi napadi na vladni kompromis z desne ne bodo dosegli uspeha, ker obstaja proti njemu med demokristjani močna leva opozicija. A. P. Velike poplave v Avstraliji SVUiNbi, 25. — V isovem Južnem Wallesu se je zarad; poplav položaj 4elo poslabšal. Reka Bunter, ki je prestopila bregove, je že poplavila 50 večjih in manjših obljudenih krajev. Do sedaj je bilo 24 človeških žrtev, škoda pa je ogromna. Hudo je prizadet Single-ton, 150 milj ■ severno od Sycineya, ki so ga morali skoraj v celoti evakuirati (nad 4000 prebivalcev). Singleton je važno rudarsko središče ob reki Sunter. Tudi mesto War-ren ob reki Macquarie je neposredno ogroženo. Računajo, da je do sedaj ostalo brez strehe 25.000 družin. Področje ob mestu Maitland, ki je bilo od leta 1949 poplavljeno že dvajsetkrat, je sedaj zopet v veliki nevarnosti. Iz Maitian-da ki šteje 22.000 prebivalcev so že izselili 8000 oseb v pretekli noči. Tamkajšnji župan je izjavil, da bo treba verjetno evakuirati vse področje Na poplavljenih področjih še dalje dežuje, tako da se položaj od ure do ure slabša. Ladje vseh vrst. letala in helikopterji prevažajo živila, zdravila in najnujnejše potrebščine ter odvažajo rpebivalstvo z najbolj ogroženih področij. Tudi 14 OOO-tonska nosilka letal «Sydney» je dobila ukaz, naj se pridruži reševalni akciji ob obali Novega Južnega Walesa. — j — 215. februarj* KCOlllHinKI DNEVI liggjpj *' T, a Na današnji dan je leta 1943 3 rrn umrl narodni heroj Janko Pre- mrl-Vojko. '1 Danes, SOBOTA 26. februar}* Porfirij. Sodka . Sonce vzide ob 6.51 in zatont oo 17.45. Dolžina dneva 10.54. Lun vzide ob 8.10 in zatone ob l**' Jutri, NEDELJA 27. februar}* Agapeta, Sladoje PREDSTAVNIKI ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV PRI DR. PA LA M ARI Vprašanje izplačevanja invalidnin invalidom NOV je treba čimprej rešiti Po čl. 2 posebnega statuta londonskega sporazuma se je Italija obvezala, da bodo invalidi NOV dobivali pokojnino na podlagi italijanskih zakonov Predvčerajšnjim je vladni generalni komisar dr. Palama-ra sprejel predstavnike zveze vojnih invalidov NOV, ki so mu predožili vprašanje izplačevanja invalidnin, pokojnin svojcem padlih borcev ter priznanja drugih pravic in olajšav, ki pripadajo invalidom NOV, pri čemer pa je seveda najbolj pereče vprašanje izplačevanja invalidnin in pokojnin. V zvezi s tem so mu tudi izročili spomenico o svojih zahtevah, kakršno so že svoj čas izročili predstavniku italijanskega zunanjega ministrstva pri vladnem komisar-jatu dr. Fabianiju in načelniku oddelka za socialno skrbstvo prof. Schiffrerju. V spomenici navajajo, da je na podlagi zakonov FLRJ priznala članom omenjene Zveze pokojnine, in sicer po predložitvi dokumentiranih prošenj. Pokojnine je izplačevala Jugoslovanska izvozna in kreditna banka v Trstu po pooblastilu Banca dTtalia do podpisa Memoranduma. Od oktobra 1954 ne izplačuje več pokojnin FLRJ ker se je po členu 2, črke f) Posebnega statuta, ki je bil podpisan 5. oktobra v Londonu, italijanska vlada obvezala, da bo izenačila invalide in svojce padlih NOV, bivajoče na ozemlju, ki ga ona upravlja, z invalidi in svojci padlih v vojni, ki dobivajo pokojnine na podlagi zakonov, veljavnih v italijanski republiki. Razen tega so še druga nerešena vprašanja, ker člani Zveze ne uživajo pravic in o-lajšav. ki jih priznavajo italijanski zakoni vojnim invalidom in svojcem padlih. Tako ne uživajo olajšav glede zaposlitve v državnih, javnih in zasebnih uradih, pravice do zdravniške nege, do popusta na železnicah itd., medtem ko bi morali uživati iste olajšave kakor invalidi in svojci padlih v italijanski republiki. Zato zahtevajo invalidi NOV, naj italijanska vlada na podlagi omenjenega člena poseb-neg statuta poskrbi, da se na podlagi dekretov, ki so jih svoj čas izdale jugoslovanske oblasti, dodelijo invalidske pokojnine invalidom in pokojnine svojcem padlih v NOV. Nadalje naj se invalidom in "vejcem padlih priznajo tis*e ugodnosti in olajšave, kakor vojnim invalidom na osnovi zakonov italijanske republike. Italijanska vlada bi morala izenačiti dekrete o invalidnosti, ki jih je izdala FLRJ, tudi glede vpisa v pokrajinski seznam invalidov, ki iščejo zaposlitve, z dokumenti, ki jih izdajajo italijanske oblasti, in sicer do dokončne rešitve vprašanja ter dati glede tega navodila pristojnim krajevnim organom. Dr. Palamara je predstavnikom Zveze dejal, da je glede teh zahtev že posredoval v Rimu, in sicer na podlagi razgovorov, ki so jih že imeli ti predstavniki svoj čas z dr. Fa-bijanijem in prof. Schiffrerjem. Sedaj čaka na odgovor iz Rima. Kot je znano prihajajo taki odgovori zelo počasi; spomnimo se le, koliko prošenj za priznanje pokojnin čaka v Italiji že toliko let na rešitev. Glede vojnih pokojnin invalidov NOV ter svojcev padlih je treba hitro ukrepati, ker je mnogo invalidov, vdov in staršev padlih živelo samo od pokojnin, ki so jih dobivali do podpisa Memoranduma od Jugoslavije in zato ne morejo čakati na dolge birokratske postopke. Ce ne drugače, naj oblasti rešijo vprašanje vsaj začasno na podlagi jugoslovanskih dekretov ter naj dajo invalidom in svojcem padlih vsaj predujem na bodoče pokojnine, če se že ne morejo izogniti daljšemu birokratskemu postopku za dokončno rešitev vprašanja pokojnin. Uvedba mednarodnih poštnih virmanov za Belgijo Od 1. marca 1955 bo znova vpeljana služba mednarodnih poštnih virmanov z Belgijo. V recipročnih odnosih z belgijsko poštno upravo bodo pri tem veljali naslednji predpisi; 1. Za sedaj je služba poštnih virmanov dovoljena; a) za urejanje operacij finančnega značaja (stroški za študij, zdravljenje, vzdrževanje itd); b) za posticipirano plačevanje uvoza in izvoza knjig, listov, revij, not, zemljevidov itd. kakor tudi za naročevanje listov- in periodičnih publikacij. 2. Vsota poštnih virmanov se omejuje na 100.000 lir bodisi za akreditiranje kakor za obremenjevanje. 3. Taksa za inozemske virmane znaša 1 liro za vsakih 1000 lir, in sicer minimalno 40 lir. Dr. Palumbo na oqledu javnih del v zqon ški občini Načelnik oddelka za javna dela pri generalnem komisariatu dr. Palumbo je v četrtek obiskal zgoftiško občino, kjer si je ogleda! javna dela v okviru SELAD. Po ogledu se je dr. Palumbo sestal na občini, z županom dr. Obadom, pri čemer mu je župan obrazložil potrebe občine in važnost javnih del za zaposlitev delovne sile. SESTANEK KMETOVALCEV V LONJERJU V Vidmu in ne v Trstu sestanek komisije za obmejni promet! Tiskovni urad generalnega vladnega komisariata je demantiral vest, katero so včeraj objavili nekateri tržaški listi, da se bo sestala v soboto v Trstu mešana jugoslo-vansko-italijanska komisija za ureditev obmejnega prometa. Tiskovni urad komisariata pojasnjuje. da se omenjena komisija sestaja v Vidmu in da bo tam razpravljala kot običajno tudi danes. Številna vprašanja zahtevajo enotno nastopanje kmetovalcev Vprašanje hudega leta proučuje komisar Palamara Važnost borbe za socialno zavarovanje kmetovalcev (IB JUTRIŠNJI K MATEK l'\KI POMORŠČAKIH/ SINOAN (A! FII.M Potrebna je odločna enotna akcija v obrambo interesov tržaškega pomorstva Bar je biln zamujenega z namernim zapostavljanjem tr/.a.šhili interesov, je treba nadoknaditi z odločno in brezkompromisno akcijo Kot smo že poročali, sklicujeta sindikata pomorščakov SINDAN IN FILM v nedeljo ob 10.30 kofenrenco posvečeno vprašanjem tržaškega pomorstva. Na konferenco so povabili predstavnike oblasti ter političnih in gospodarskih krogov, da obrazlože dejanske potrebe lokalnega pomorstva in možnosti okrepitve prometa s pomočjo obno-ne tradicionalnih pomorskih prog. Vstop na konferenco je možen samo s posebnimi vabili. Potreba razjasnitve osnovnih vprašanj o tržaškem pomorskem vprašanju je na tlani, saj so prav najvišji predstavniki vodilnih tržaških političnih strank skupno z županom v preteklih letih vedno načrtno «pozabljali» na vprašanje traškega pomorstva. Pa tudi še sedaj se čujejo glasovi, ki pričajo ali o popolnem nepoznavanju vprašanja, ali pa o načrtnih naporih, ki naj izjalove tržaško akcijo za obnovo pomorstva. V februarski številki tržaške revije «Adriatico» čitamo tako v članku Fulvia Babu-dieria »Skupna akcija Jadrana in Tirenskega morja proti tuji konkurenci«, da se pomorske zveze obeh morij v resnici dopolnjujejo, kar samo po sebi vodi tudi do tesnega sodelovanja. Po tej logiki je torej v čisto korist Trsta, če odplo-veta tako «Piave» kot «Aqui-leia» v Genovo in ostaneta «Saturnia» in »Vulcania« v Neaplju. Pisec pa se ne ustavlja na takih splošnih ugotovitvah in dodaja: »Razume se. da kadar se govori o krepitvi jadranskih pomorskih zvez, ne more biti niti govora tudi o najmanjšem zmanjševanju pomorskih zvez Tirenskega morja, ker bi drugače odprli pot severni konkurenci, ki bi dobila S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBE. SVETA Intervencije svetovalcev o raznih upravnih vprašanjih Počastitev spomina ubitega antifašista E. Euvieta Intervencija dr. IJehleve za razširitev Ut. Povedo Razen o vprašanju gradnje novega ezulskega naselja na Kontovelu, o čemer pišemo na drugem mestu našega lista, so na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta razpravljali samo o navadnih upravnih vprašanjih. Ob začetku seje je svetovalka Weiss (KP) počastila spomin antifašista Eugenia Cu-nela, ki je bil pred desetimi leti ubit v Milanu, kjer je delal v ilegali in vodil mladinsko antifašistično gibanje. Nato je svetovalec Morelli (MSI) opozoril na nevarnost izgona iz stanovanja 27 družin, ki stanujejo v stanovanjih poštne uprave. Zahteval je. da se tem družinam, katerih glavarji so državni uslužbenci, zagotovijo vsaj stanovanja bivših anglo-ameriških častnikov in vojakov, isti svetovalec je izrazil prepričanje, da bi pri SELAD lahko zaposlili najmanj še 500 delavcev, ker imajo dovolj denarja na razpolago podžupan Visintin, ki je predsedoval seji, je odgovoril, da je sedaj zaposlenih pri SELAD 2.800 delavcev in da se to število ne bo znižalo do začetka javnih del v okviru izrednih vladnih nakazil. Dr. Dekleva je zahteval razširitev zgornjega dela Ulice Bovedo in sicer od štev. 23 do 29. Dr. Dekleva je de-jai, da je ta del ulice skoraj neprehoden in da je neki zasebnik obljubil, da odstopi del svojega zemljišča za razširitev ulice. Podžupan je obljubil, da bodo zahtevo proučili. Nato je dr. Agneiet-to zahteval pokritje odprtega kanala v Ulici dello Scoglio na Verdeli. ZahteVal je tudi popoiav.lo snabrežinskei) ceste, ki pelje od Miramara do Križa, ki je v obupnem stanju. Svetovalec Gombač (KP) je zahteval postavitev vodovodne pipe v Gornji Carboli in odgovor na njegovo vprašanje glede prekopov grobov umrlih zaradi zračnih napadov na Ttst in glede grobov bivših padlih partizanov. Zagotovili so mu, da bo to vprašanje rešeno. Svetovalec dr. Pogassi (KP) pa je poudaril nujnost gradnje novih domov za starce. Ti domovi bi morali biti grajeni po sodobnih načelih da bi dali starim ljudem, ki nimajo svoje družine, udobne in higienske stanovanjske prostore in shajališča. Predlagal je, da bi od posojila 3 milijard lir, ki ga bodo letos najeli, določili 100 milijonov za zidavo tega doma. Nato so občinski odborniki predložili nekaj sklepov upravnega značaja. Odbornik Sciolis pa je odgovoril glede položaja učnega osebja v državnem glasbenem konservatoriju »Tartini« v Trstu. Dr. Pogassi in prof. Gregoretti sta se zavzela za nestalno o-sebje tega zavoda, ki nima urejen položaj in je zapostavljeno. tako večje možnosti prometa v Genovi in Neaplju.« Tako načelno stališče o tržaškem pomorstvu seveda ne more privesti nikamor. Razumljivo je, da neka ladja, ki ima za matično pristanišče Genovo, ne more imeti istočasno za matično pristanišče tudi Trst ali Benetke. Pa celo ustanovitev pomorskih prog iz Genove, ki so se spotoma dotaknile tudi jadranskih pristanišč, je bila vedno neekonomična, saj je morala ladja na tej progrbrez potrebe obiti cel polotok. V praksi ie take poizkuse »sodelovanja« Genova vedno kaj hitro zatrla, tako da si je prisvojila vso progo. Govoričenje o skupnih interesih obeh pristanišč je zaradi tega popolnoma brez smisla. Edina skupna točka vseh italijanskih pristanišč se nhnaša' na vladni ukrep, da se ne bo več krepilo ladjevja Finmare. Ta ukrep gre na škodo vseh. pa čeprav istočasno koristi največjim genovskim pomorskim mogotcem, ki so ta ukrep tudi izsilili. Ko pa govorimo o razdelitvi pomorskih prog in o dodelitvi novih ladij pa neha tudi tako sodelovanje in vsako pristanišče zastopa svoje interese. Upamo, da se bodo odgovorni tržaški krogi v spremenjenem političnem položaju otresli stalne bojazni da bi jih kdo ocenil kot premalo navdušene Italijane, da se bo vendar enkrat prenehalo razpravljati o obnovi tržaškega pomorstva s stališča propagandističnih fraz in cenene politične demagogije temveč da se o tem. za Trst tako važnem vprašanju, doseže enotnost pogledov prebivalstva, sindikalnih organizacij, političnih skupin, gospodarskih organizmov itd. Izkušnje uče. da lahko samo odločna enotna akcija rodi uspešne rezultate. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Za drugega prodajal ure in si pridržal del denarja Novembra lani ie 51-letni trgovec Vincenzo Cortese iz Ul. Crispi vložil na policijskem poveljstvu prijavo proti 55-letnemu Leonardu Cataldu iz Ul. del Toro, katerega je obtožil nedovoljene prisvojitve 10.000 lir, ki jih je dobil s prodajo njegovih 4 ur. Cataldo je približno mesec dni kasneje končal v zaporu, kjer ga je preiskovalni sodnik tudi zaslišal. Tedaj je možakar izjavil, da je denar, ker je bil tedaj pijan, izročil nekemu prijatelju v varstvo in da je Cortese dobil nazaj Vse, kar mu je pripadalo. Končno je dodal, da je sedaj on Cor-tesejev upnik. Prvo razpravo, na kateri je Cataldo ponovil isto, so morali zaradi Corte-sejeve odsotnosti odgoditi in včeraj sta se oba možakarja zopet srečala: Cataldo seveda kot obtoženec. Cortese pa kot tožitelj. Slednji je zanikal, da bi bil Cataldu sploh kaj dolžan, kajti vsako uslugo mu je sproti plačeval. Sodišče je prišlo do zaključka. da je Cataldo, ki je vajen takih dejanj, kriv obtoženega dejanja in ga je zaradi tega obsodilo na 3 mesece zapora ter na plačilo ti.000 lir globe. Preds. Gnezda, tož. Amodeo, »apisn. Magliacca, obramba odv. Moro. škodb so morali včeraj pridržati s prognozo okrevanja, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, v 15 dneh na II. kirurškem oddelku 36-letnega Guerrina Comisela iz Ul. Cam-patielle. Nesrečnež je povedal, da je med delom v trgovini z jestvinami pri Sv. M.M. Sp. št. 806 nerodno padel z dveh metrov visoke lestve. Proslava 30. obletnice smrti dr. Klementa Juga Slovensko planinsko društvo priredi v četrtek 4. marca t.l. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma spominsko proslavo 30-letnice smrtj pionirja slovenskega planinstva dr. Klementa Juga. Na sporedu bodo recitacije in predavanje s skioptičnimi slikami. Vabljeni planinci in vsa kulturna javnost. Sestanka Kmečke zveze, ki je bil sinoči v Lonjerju, se je udeležila večina lonjerskih kmetov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem tov. dr. Oblaka in tov. Kosmine o važnih problemih splošnega in kemčkega gospodarstva. Tov. Kosmina je po uvodnih besedah o novih razmerah omenil zakon o vzajemnem socialnem zavarovanju kmetov, razložil posledice in važnost tega ukrepa za naše ozemlje ter je pri tem poudaril, da je nujno potreben pri tem vprašanju enoten nastop vseh naših kmetov in njihovih strokovnih organizacij. Opozoril je na razne mahinacije, obljube in zapeljevanja, s katerimi bodo hoteli, in so že na delu. naši nasprotniki razbiti enotnost kmetov in jih v tej važni zadevi opehariti. Pojavili pa se bodo še drugi problemi, ki bodo terjali enoten nastop vseh kmetov. Zaradi tega, je treba resno misliti na združitev obeh strokovnih organizacij naših kmetov pošteno in brez političnih špekulacij, ker bi bila taka enotna organizacija gotovo jamstvo za uspešno borbo našega kmečkega življa. Pri tem pa je treba omeniti, da ustanova »Federazione coltivatori diret-ti» nikakor ne predstavlja naših kmetov in ne zagovarja njihovih koristi. Ko je omenil sporazum med Jugoslavijo in Italijo ter Memorandum, je tov. Kosmina poudaril, da se bo Kmečka zveza s podporo vseh svojih članov še naprej borila za uveljavitev določb sporazuma tudi na področju kmetijstva; to je med drugim, da bo na Kmetijskem nadzor-ništvu brez izmikanj in neutemeljenih opravičil nameščeno sorazmerno število slovenskih strokovnjakov in u-radnikov, ter da bodo naši kmetje imeli po raznih ustanovah svoje zastopnike. Ob zaključku je tov Kosmina pojasnil, kako se razvija zadeva s Hudim letom. Kmečka zveza je intervenirala že na uradu za kmetijstvo in je obrazložila zahteve ter predloge glede tega vprašanja. Te dni pa je dr. Piccoli sporočil tajništvu zveze, da o stvari lahko odloča le vladni komisar, ki zdaj ,proučuje vso zadevo. Tud; pt, tem vpra- šanju je nujno potreben enoten nastop vseh prizadetih kmetov. Nato je tov. dr. Oblak obširno in z raznimi podatki ter primerjavami govoril o nekaterih problemih našega kmetijskega gospodarstva in o dolžnostih, ki naj jih narekujejo novi pogoji, v katerih živimo. Predvsem pa je potrebno, da naš človek ne zapusti zemlje, ampak da se je še bolj oklene in da jo še bolj skrbno obdeluje ter da vzajemno najde primerne oblike za dobro prodajo svojih pridelkov. Med diskusijo, ki je sledila je bilo govora predvsem o Hudem letu, o vojaški škodi in o poljskih čuvajih. (kkitikk in poro<;ii,a) Produkcija najmlajših gojencev Glasbene šole Sinoči je bila ob 19. uri v riali dvorani Glasbene šole v Ul. Ruggero Manna 29 produkcija najmlajših gojencev iz I. in II. pripravljalnega razreda. Iz I. pripravljalnega lazreda so nastopili naslednji gojenci: na klavirju: Neva Šlibar. Neva Starc, Nadja Pahor, Alenka Krišnič. Tanja Hreščak, Nataša Daneu, Rajko Zajec; z violino: Robert Stepančič. Slavko Švara, Tanja Prinčič, Sonja Pulger; na harmoniko pa' Slobodan Plahuta. Angel Štrajn. Iz II. pripravljalnega razreda pa na klavirju: Igor Tuta. Žarko Uršič; z violino: Jožko Morelj, Marko Hreščak, Primož Možina, Sergij Premru. Danica Kalin, Sergij Košuta in Mario Simič. Nasiop najmlajših gojencev je pokazal prizadevnost, profesorskega zbora kakor tudi marljivost posameznin gojencev. ki so vsi želi zasluženo priznanje od številnega občinstva. PRIJAVLJANJE DOHODKOV PO ZAKONU trVANONL Kdo je oproščen prijavljanja dohodkov Neupravičena sprememba glede prijav tistih delavcev in uslužbencev, ki so v rednem delovnem razmerju Tudi letos morajo, kot že i Izpolnjevanje obrazcev se zadnji dve leti vsi davkopla-' od lani ni nič spremenilo ra- V VRSTI KRATKIH STAVK KOVINARJEV PONOVNA ENOURNA STAVKA pri Sv. Marku in v Tovarni strojev Tudi včeraj se je po podatkih Delavske zveze udeležilo stavke 75 odst, delavskev Predor Sandrinelli od ponedeljka dalj« zaprt Kot je bilo že javljeno, bodo temeljito obnovili predor Sandrinelli med Trgom Goldoni in Sansovino, kamor so že začeli dovažati železno zidarsko ogrodje. ’/> deli bodo začeli v ponedeljek 28. t m. Od tega dne dalje do zaključka del bo predor zaprt za pešce in za vsa vozila z iz- Zaradi verjetnega prebitja jemo tramvajev in filobusov. lobanje in drugih manjših pu- S kolesom je padel 13-letni Raimnndo Brun iz Ul. Kjadin je včeraj med vožnjo s kolesom nerodno padel, pri čemer se je ranil po o-nrazu. Ker so mu zdravniki ugotovili tudi izpah z verjetnim zlomom desnega zapestja, so ga pridržali na opazovalnem oddelku, ker menijo da bo okreval že v 18 ali najkasneje v 20 dneh. Pri padcu z lestve si je ooSHodoval lobanjo Včeraj je bila V ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev CRDA zopet stavka, ki jo je proglasil sindikat kovinarjev Delavske zveze. Tudi ta stavka je trajala eno uro in so v različnih delavnicah stavkali dopoldne ali popoldne. Po poročilu Delavske zveze se je udeležilo stavke 75 odstotkov delavcev, medtem ko so delali vsi uradniki. Udeležba v stavki je bila po raznih delavnicah različna. Tako je v livarni litega želega od 191 delavcev delalo 33 delavcev, v livarni brona od 38 delavcev pet delavcev, izmed 50 modelistov pa jih je delalo kar 32. Kot smo že večkrat omenili, hoče sindikat kovinarjev s temi kratkimi stavkami prisiliti delodajalce k pogajanjem za sklenitev nove delovne pogodbe za kovinarsko stroko. V ponedeljek ob 19. uri se bo v Ul. Zonta sestal aktiv kovinarjev, na katerem bodo proučili dosedanji potek stavk ter sklepali o nadaljnji akciji. Vsekakor se postavlja vprašanje, koliko te kratke stavke. ki jih napoveduje samo en sindikat, sploh zaležejo. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Tudi prazen sod spravi človeka v zapor 37-letni Italo Boscolo doma iz Chiogge je 18. januarja letos kupil v našem mestu motorno jadrnico »Ave Maria« in je v ta namen potegnil iz žejia cel milijon lir. Možu se je morda zdelo, da je kupčijo u-godno rešil v svojo korist in je hotel ta dogodek praznovati pri kozarcu vina. Boscolo je seveda nekaj spil in ko je zvečer opazil pred glavno ribarnico prazen sod, ga je začel kotaliti po cesti. Dolgo pa se ni zabaval, kajti neki agent finančne straže ga je opazil in ga pod obtožbo tatvine in pijanosti aretiral. 4 dni kasneje je Boscolo že sedel na zatožni klopi in kljub temu. da se je izgovarjal, da je sod kotalil le za šalo, ga je sodnik obsodil na 3 mesece zapora, medtem ko so ga obtožbe pijanosti oprostili. Boscolo pa ni miroval, temveč je hotel doseči pravico na prizivnem sodišču, kamor se je tudi pritožil. Nekaj mu je sicer pomagalo, vendar oprostitve ni dosegel kljub temu, di je zagovornik hotel prepričati sodišče, da sodov nč potrebujejo na jadrnicah in da je obtoženec kotalil sod v na- \ proliio smer od morja. Ce bi ga hotel tore, ukrasti, bi ga kotalil proti jadrnici. Obtožencu je sodišče tako znižalo ka- zen na mesec dni zapora ter odredilo njegovo izpustitev na svobodo. Sin grozil očetu s sskiro 23. t.m. je policija morala oditi v stanovanje družine Bassi iz Ul. Biasoletto 10, kjer se je med 25-letnim sinom Umbertom in njegovim 57-let-nim očetom Giuseppom vnel prepir, med katerim je prvi grozil očetu celo s sekiro. Kakor sta izjavila oče in mati surovega Umberta, je ta prišel okoli poldne že pijan domov in se je takoj začel surovo obnašati z njima ter hotel razbiti pohištvo v spalnici. Njegov oče ga je hotel pomiriti, vendar mu je sin grozil s sekiro, da bi tako preprečil poziv policije. Mladega suroveža so aretirali in ga pod obtožbo surovega ravnanja z družino kakor tudi zaradi grožnje prijavili sodnim oblastem. Pri oadcu zarodi slabosti si je zlomil nogo Včeraj zjutraj so sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku 78-let-nega upokojenca Franca Medveda z Reške ceste kateremu so zdravniki ugotovili zlom stegnenice leve noge. Medved, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom je povedal, da si je zlomil nogo 17. t.m. ko je zaradi nenadne vrtoglavice padel v lastnem stanovanju. S srpom si jo odrezal prst Med delom na račun tržaške občine si je 34-letni Ettore Viutti od Sv. M.M. Sp. včeraj popoldne dobesedno odrezal s srpom zadnji člen prstanca leve roke. Zasedanje gl. sveta SGKZ SLOVENSKA GOSPODARSKO KULTURNA ZVEZA v Trata bo imela v nedeljo 27. «. m. ob 4. uri na svojem sedežu v Ulici Roma IS prvn rasedanje glavnega sveta z naslednjim dnevnim redom: I. Poročilo predsednika. 2. Poročilo referentov. 3. Diskusija, 4. Sklepi. Razna obvestila AERO KLUB TRST vabi mladino, ki čuti zanimanje za letalstvo, aaj prijavi »voj vstop v vrste m-adih ljudi, ki so že člani kluba. Vpisovanje in informacije vsako nedeljo od II Uu 12. ure v Ul. Ruggero Mau-ua 2». Tržaški filatelistični klub »L. Kotira. Jutri, 27. i m l>o v n n-storih kluba običajni acsiantk za zamenjavo znamk. čevalci izpolniti poseben obrazec in prijaviti svoje dohodke na osnovi zakona «Vano-ni». To velja za skoraj vse prebivalce, ker pozna zakon samo nekaj redkih izjem. Kazni za namerne ali nenamerne »pozabljivce« so precej hude. Tako bodo morali vsi oni. ki so pozabili izpolniti prijavo, plačati po-sebno globo, ki se jim vpiše v kazenski list poleg tega pa bodo morali davke plačati vseeno in to na osnovi prijavljenih dohodkov preteklega leta, katere pa bo davčni urad povišal kar sam za najmanj 10 odstotkov. Davčne prijave je treba narediti na posebnem obširnem obrazcu, ki ga te dni pošilja davčni urad. Seveda pa vsi oni, ki davčnega obrazca ne bodo dobili, še zdaleč niso oproščeni od prijave temveč si morajo nabaviti občazec sami in vseeno izpolniti davčno prjjavo. Davčne prijave ni treba izpolniti onim, ki imajo dohodke izključno od zgradb, če ti dohodki letno ne presegajo 150 lir. Takih lastnikov hiš je seveda zelo malo in so številnejši primeri, ko ima nekdo vseh dohodkov podvrženih dohodnini le v vrednosti 240 tisoč lir. Tu pa se računajo skupaj dohodki kategorije «E» (industrijska dejavnost, trgovina. zakupnina od zemlje in podobno), kategorije «C» (svobodni poklici, umetnost itd.), in kategorije »F« (raznovrstni dohodki od rente na obresti, državna služba, služba pri privatnikih). Ce vsi ti dohodki skupaj ne presegajo omenjene vsote 240.000 lir velja oprostitev od prijave dohodkov. Prijave ni treba izpolniti tudi onim. ki imajo dohodke izključno od zemlje, če ti dohodki po računu, ki je natančno predviden v prijavi, ne presegajo 480000 lir. Prav tako so oproščeni prijave tudi, oni, ki imajo dohodke izključno od odvisnega dela, če ne presegajo 240.000 lir. zen za delavce in uslužbence v rednem delovnem razmerju. ki morajo priložiti izpolnjeni davčni prijavi tudi poseben obrazec-priiogo «F», katero izpolni njegov delodajalec in tako potrdi resničnost navedenega dohodka. V toliko se izpremeni postopek tudi za delodajalce, ki bodo morali odslej izpolnjevati tudi ta obrazec. Davčna uprava opravičuje ta nov ukrep s tehničnimi razlogi, češ da so prej izgubili mnogo časa za iskanje podatkov in kontrolo navedenih vsot. Vendar je prav ta ukrep vzbudil mnogo nezadovoljstva, saj je krivičen in nasproten tudi duhu davčne reforme. V praksi se namreč na ta način razdelijo vsi davkoplačevalci v dve skupini, ker morajo oni, ki imajo redne mesečne dohodke (in torej zelo težko zbeže iz klešč davčne uprave) dokazati z uradnim potrdilom tretje osebe “svoje -trditve. medtem ko ostali obširni skupini oseb in zlasti družb (ki nimajo rednih dohodkov in ki zlahka dobršen del utaje) tega ni treba. Upravičene kritike, katere so sindikalne organizacije in tudi predstavniki nekaterih političnih strank izrekli v Rimu in n j iti zahteve, da se ukine priloga «F», žal niso privedle do uspeha in bodo morali pač vsi delavci in uslužbenci priložiti svoji davčni prijavi tudi potrdilo svojega delodajalca. Obveznost izdajanja potrdil pa velja samo za podjetja in ne za privatne osebe, ki imajo zaposleno služinčad kot šoferje, sobarice itd. Ker so obrazci za izpolnjevanje davčne prijave prav tako zapleteni, kot so bili v preteklih letih, svetujemo slovenskim pridobitnikom, da se obrnejo za strokovno pomoč k Slovenskemu gospodarskemu združenju v Ul. Fabio Filzi 10 in kmetovalcem na Kmečko zvezo, kjer bodo dobili vsa podrobna pojasnila. tfli q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES, 26. t. m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH Norman Krasna: DRAGA RUTH » V vlogi Ruth gostuje Marga Filec, članica GSP iz Kopra! V NEDELJO 27. t. m. ob 10.30 dop. bo nastopil v Ul. Montecchi 6-IV. lutkoVni oder ki bo predvajal veselo pripovedko Poredni "Bobi Vsi prijatelji lutkovnega odra so vabljeni na uro prisrčnega smeha in zabave. Massimo. 16.00: «Bil sem ški vohun«, A. Dvorak. , Novo Cie«. 16.00: «dafnoa». Cooper. ,.... t, Odeon. 15.00: «Kruh, ljub«*'' fantazija«. G Lollobrigid*- « Fadio, 16.C0: »Krila sokola«. Hetlin. .. becolo. 16.30: «Samo zaradi sem živela«, S Hayden. ^ Vcnezia. 15.30: «Osvojitev fordije«, C. WiUie. Skedenj. 18.00: «VeIiki vat™T Kino na Opčinah. 18.00: »O®, do večnosti«, M. Clift, D. 8 ^rrfifrrm 1!» SOBOTA 26. februarja r ic s r > *- 11.30 Lahke melodije: .L; Kramljanje o krajih fen , 1JiToO 12.10 Za vsakogar Operetne melodije; 13.30 ski motivi; 14.00 CajkovsKi-^ vertura 1812; 14.15 Zabavna EJ ba; 14.45 Vaški kvintet: < {Jjj Melodije iz revij in filmov; ^ Pogovor — >v’ . z ženo: 16.00 Slovenj zbori; 16.20 Lahke melodije: Ljudska prosveta PD »Ivan Cankar«. 2. marca 195,5 bo priredilo društvo s sodelovanjem SNG dramski večer. Predvajana bo Tiema.verjeva drama «Mladost pred sodiščem«. Vabila so na razpolago v d-iuštve-nih prostorih vsak večer od 20. do 22. ure ( OLEDAtlSČA ) VERDI Danes: ob 20.30 baleta »Pravljica o Tmjuičici« in »Coppelia« za red C. Prodaja vtopnic tudi za jutrišnjo predstavo baletov ob 16. uri za dnevni red. TEATRO NUOVO Danes: ob 20.45 J. Anouilh »Leocadiia«, izven abonmaja. Nedelja: ob 16. uri «Leocadia» za red L. SNG Danes: ob 20.30 na Opčinah »Draga Ruth«. KRIMINALNA DEJANJA NEPOŠTENEGA POSTNEGA URADNIKA Iz pisem pobiral denar in rezal poštne znamke Sled zo krivcem je nokozola najdba dveh vreč s pismi, ene v morju in druge na jugoslovanski strani, od koder so jo poslali v Trst Presenetljivo odkritje s pis-iiskavo in odkritje velikega šte-1 in razglednicami napolnje-1 vila znamk je potrdilo njiliov ne poštne vreče, ki so jo 15. t.m. našli v morju nedaleč od Pomola F. Bandiera in izročitve druge vreče (23. t.m.) predstavniku jugoslovanskih oblasti, ki je izjavil, da so jo našli v nekem gozdiču ob meji. je pripravilo tržaško kvesturo, da je uvedla preiskavo. Tako s političnega kakor tudi s kriminalnega stališča je bila zadeva zanimiva in naloga preiskovalnih organov je bila ugotoviti kaj se skriva za tem odkritjem. Skoraj vsa pisma v obeh vrečah (Jugoslovani so na svojih tleh najdeno vrečo vrnili poštni upravi, ker so ugotovili, da pripada italijanski poštni upravi) so bila odprta, medtem ko so znamke, vsaj bolj vredne in redke, manjkale. Preiskovalni organi šo sumili. da mora biti na poštni u-pravi kak ljubitelj znamk, ki prav v ta namen krade pošiljke in se jih nato znebi. Preiskava je bila zamotana, vendar je sum kaj kmalu padel na 31-letnega potujočega poštnega uradnika Gina Capponi-j«, rojenega v Rimu, vendar že dolga leta stanujočega v našem mestu v Ul. Palestrina. On je imel nalogo prevažati poštne pošiljke, ki so šle tranzitno skozi Trst, z orient ekspresom do Milana. Naravno je, da ie na povratni vožnji pripeljal v Trst drugo pošiljko, ki je bila namenjena med drugim tudi v Jugoslavijo in druge države. Agenti so tako napravili v Cappanijevem stanovanju pre-, ... -jihc. sum. Capponija pa ni bilo doma, kajti uradnik je v prvih popoldanskih urah službeno odpotoval v Milan. Toda kratko sporočilo milanskemu letečemu oddelku je zadostovalo za aretacijo nepoštenega uradnika, katerega so včeraj v policijskem spremstvu pripeljali v Trst. V žepu so mu na.šli lt> pisem in razglednic, medtem ko so med natančnejšo preiskavo v hiši, v kateri možakar stanuje, odkrili v ogrevalnih napravah v kletnih prostorih več kot 30(> pisem in razglednic, ki so bila vsa odprta. Capponi je dejanja priznal, izgovarjajoč se, da si je pridrževal v pismih spravljeni denar, največ dolarje, poslane iz Amerike sorodnikom v evropskih državah, kakor tudi lire namenjene rubriki koprskega radia «Glasba po željah». Te pogosto pošiljajo prijatelji glasbe iz Italije hkrati z voščili za sorodnike in znance. Uradnik je tudi priznal, da si je znamke pridržal za svojo zbirko. Koliko denarja si je prisvojil na tak nepošten način ni še znano. Toda tudi to bo prišlo na dan, kajti Capponija bedo po končani preiskavi prijavili pod obtožbo malverzacije sodnim oblastem. Uradnika, ki je imel funkcijo javnega funkcionarja, zaradi Česar bo njegova obsodba znatno o-strejša, so poslali v koronejske zapore. Zaplenjeno pošto bodo izročili sodnim oblastem, vendar domnevajo, da jo bo slednja izročila poštni upravi, Rossetti. 16.00: «Skoda, da je lopovi) S. Loren, V. De Sica. Excelsior. 14.30: «Vzšla je zvezda«, J. Garland. J. Masoo. Feaice. 15.00: «Sabrina», H. Bo-gart, A. Hepburn. Nazioostie. 16.00: «Ogenj v ži- lah«, V. Romance, R. Brazzi. Filodrammatico. 16.00: ((Sežgana zemlja«. J. Hodiak. J. Deček. Supercioema. 16.00: ((Ljudska šo-la>F, R Billi, M Riva Arcobaieno. 16.00:‘ «Suliča, ki u-bije», S. Tra-c.v, R. VVidmarK. Astra Rojan. 16.00: «Oddaljena dežela«. J. Stevvart. R. Roman Capitol. 16.00: «Zahodno od Zanzibar ja», A. Steel. Cristallo. 16.00: «kstarina, po- ljubi me«, K Gravson. Grattacielo. 16.00: «Ljudska šola«. R. Billi. Alabarda. 16.00: «Cudovit člo- vek«, V. Mayo, V. Elleri. Ariston. 16.00: «Deviška kralji- ca». s Grauger, J. Simmons. Armonia. 15.00: «Vrata skrivho-sti», Van Johnson. Aurora. 16.00: ((Pristaniška fronta«, M. Brando. Garibaldi. 15.30: «Cd tu do večnosti«. B. Lapcaster. Ideale. 16.00: «Sužnja in gospa«. S. Hayward. Ideale. 16.00: «Krj na reki« R. Cahoun. Iropero. 15.45: ((Neobičajen mister Morris«. G. Col z. liana. 16.00: ((Počitnice v Mon-_ te Carlu«. A. Hepburn. c0- 16.00: «Ivanhoe», R. Taylor. Kino ob morju. 16.00: «Trije tatovi«. Toto. Moderno. 16.00: «Santarellina», A. M. Pierangeli Savona. 15.30: «Hondo». John VVa.vne. Viale. 16.00: «Prelaz skobcev«, D. Morgan VUtorio Veneto. 15.30: «Quo vadiš?«, R Taylor A^Unr0‘ 16-00: «Zgodba Gl en n Millerja«, J. Stevvart Hvede,e J6 00' «p°i°c txxl dežjem«, G Kelly Marconi. 16.00; «Cirkus presene-«cnj». B. 0’Brien. Od včeraj do danes ROJSTVA. SMRTI IN FOHOKE *?,ne 25- februarja 1955 se je v 1 rstu rodilo 9 oirok, umrlo je I« hilo 13. POROČILI SO SE: delavec Ne-Vio BeRe Ul vezilja Itala Santmi, agent GP Ferruccio Benzan m Krmarka Consiglia Sciarillo, kot lIL lj'rM> tišji a no in Šivilja Maria /er.naio, geometer Vin-cenzo Di Pierro in uradnica An-loma Biliani, uradnik Angelo Pe. ro.vsa m gospodinja Luigia Ven-tunm, uradnik Aureliano La Rocca in gospodinja Luigia Ci-iron, mehanik Giovannj Stefani in šivilja Marta Reggente, ple-skar Bruno Radin in gospodinja Marija Makovec, zdravnik Mario Lossi m gospodinja Emilia Invernizzi, uradnik Pietro Gal-lo in uradnica Liliana Fuseita, geometer Sergio Miraz in gospodinja Armida Crallini, delavec Luigi Kort m gospodinja Emilija Carli, trgovec Danilo Mau-ri i il»'ir>liliadoj:a Maria Timeus. ranrro 66-letria Anastasia Cancro por. Cozzolino, 78-letnl Uf" Sed,,'atc. 78-letni Giuseppe Ma.sari. 77-letna Eleria Tram. pus vd Caruoni, 66-letni Giovan-ni SchHlan«, 34-letni Karl Kar-dinka bl-lelna Vincenza Kova-čič vd. Colombin zares; 22.15 Offenbach: Ea0f5, ja; 22.40 Slovenski sai Loeffler: Pet irskih 17.25 Plesna čajanka; ,* zart: Koncert za klarinet »J* kester; 18.40 Koncert Gojmira Demšarja; 19.10 glasba: 20.00 Šport; 20.05 Ri«|* ne popevke: 20.30 Lahki ^ stri; 21.00 Malo za šalo Fantg imodP0^ 22.55 Večerni ples. r it * .■ .. 11.30 Simfonična glasb*: Orkester S. Savine; 15.00 A. Benedetti: «Dva ducata Skn*?J rdečih rož«, igra v 3. dej**1^ 17.45 Lahka glasba . K 4* F E K 254,6 m ali 1178 kc -a Slovenska poročila: 6.30, ‘,v 13.30, 14.30. 19.30 in 20.30. Hrvaška poročila: vsak d*n 20 00- . Italijanska poročila: 6.15, 17.00. 19.00 in 23.00 -v Iz naših listov v slov.: J"?T dan (razen nedelje in poneotr ka) ob 14.36 iz naših listov v ital.: v», dan (razen nedelje in poneocir ka) ob 17.06. 6.40 Jutranja glasba: 7.00 ledar - vremenska napoved: <■ Jutranja glasba: 7.30 Nasveti « gospodinje; 11.00 Od oper« “j opere; 12.00 Ritmi in 13.45 Lahka glasba; 14.00 melodije do melodije; 14.40 r je moški zbor Slovenske fi‘% monije; 15.00 Zena in dom; Z narodno pesmijo po I 16.00 Morja široka cesta; ‘f: Znane melodije; 17.30 mingway: »Komu zvoni«, nad*tJ; 18.00 B. Bartck: Suite danzan‘“ 18.50 Spori; 19.15 Veseli ri*"-20.15 Naš sobotni večer za bit el je narodnih pesmi; 21.00 K*: diiska igra: S,reichner: iz zadrege; 22.00 Plesna gla** ■» ,. t f. x . ,i A 327,1 m, 202.1 m, 212.4 m Poročila ob 5.00 6.00 7.00, 12.3“’ 15.00. 17.00 in 22.00 11.00 Radijski koledar; U-j Glasbena medigra; 11,35 Edva«" Grieg: «Peer Gynt», suita št*’ 12.10 Skladbe slovenskih aV”cj ev poje Mariborski kontooj zbor: 13.00 Okno v svet; DJ Opoldanski koncert; 14.10 Me>L di je za razvedrilo; 15.15 Lah** glasba; 15.40 Slovenske narod** pesmi; 16.00 Glasbena medigr* 16.10 Utrinki iz literature - f ji srni Ade Skerlove; 16.30 Zd** ste — poslušajte! 17 10 Glasb*" ne uganke; 18.00 Jezikovni P“* govori; 18.15 Pesmi za naše h1*" le; 18.40 Igra tamburaški ort«-ster; 20.00 Pisan sobotni več**' Ul K VIZIJA 17.30 Spored za otroke: sta zarota«; 18.45 «Tretji letrl«[ liceja«; 20.45 Dnevne vesti šport; 21.15 G. Verdi: «Rig°ie*' to«, dirigira Nino Sanzogno. odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • Tf Mali oglasi VILA V SESLJANU, z vsem KO*1?" fcrlom in s 1000 kv m zemU«,j: naprodaj. Podrobnejša pojaS«11' dobile na upravi lista. ADRIA~EXPRESS TRST Ul. Cicerone st. 4 potite I. 29243 • c--------- «Adria-Express» javlj* seznam prihodnjih izlc* tov za Jugoslavijo: 19,— 20. marca 1955 Opatija - Reka, Postojna - Ljubljana, Štanjel' Branik - Zali hrib Nov* Gorica - Kanal - Most n* Soči - Tolmin - Kobarid-Ilirska Bistrica - Kneža* - Pivka. Vpisovanje do 5.3.1955. 27. marca 1955 Sežana, Tomaj, DutovlJ*’ Komen, Vojščica, Kost*' njevica. Vpisovanje do 12.3.195®’ «Adria-Express» preskrbi v najkrajšem času trgovske, navadne in turistične vizume ter tranzitne vizume. 24. t. m. je po mučni bol*??, v krogu svojih dragih izdihm /In (oni ja MermoU9 por. MOLINI b« Pogreb drage pokojnice, danes 26. t. m. ob 15. uri j stanovanja v Ul. Corone® Žalostno vest sporočajo utolažljivi mož Emil, Mici in Ivanka ‘ rodniki. Trst, 26. februarja 195? VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10.8 nai-ntžja 7.1, ob 17. uri 7.2. zračit tlak 1002 Stanoviten, veter 33 km vzhod-sever-vzhod. vlaga 60 odstotkov, nebo 5 desetin oblačna, !laz8ibano. temperatura morja o.7, Za vedno nas je zapustila naša draga .10SIPIHI/1 HEKEHT Pogreb bo danes ob 16.30 iz hise žalosti n* domače pokopališče. 2alujoči: sinovi Ivan, Josip in odsotni Milko, hčerka, nevesti Ivan*1* in Bernarda, vnukinji Mil,ca in Marinka ter oslalo sorodstvo- Prosek, 2«. februarja 1955. 26. februarja 1955 Dva jugoslovanska strokovnjaka pomagata Egiptu iz zaostalosti sta zdravnik dr. Branko Kesič in agronom inž. Bogdan Teodorovič - Prvi je šef mednarodne zdravstvene ekipe, drugi Pa že dve leti dela v centru za splošno izobrazbo odraslih v m, .liptovskem podeželju nov --’rU mednarodnih usta- Coli.!i1inapredek zdravstva in S?‘stva delata tudi dva Eoen anska strokovnjaka. deia „ teh strokovnjakov temelii ,naC'elih, na katerih Ju»i« i 2dravstvena služba v '«iptovškJ1' Ta služba Je na Pretek! 5m P°dezelju, zaradi Po jS?stl. Egipta zelo težka, sitih obeb jugoslovan- Brank; t ov.njakov Pro1- dr- a> Ter,a sida in inž. Bogda- 1(ratitim0rovida’ ki sta se Pred mudila v Zagreou, 50 odstotkov otrok. Te razme-jkmet polja v hlev dve re postanejo še boli porazne, vreči zemlje, kjer naj se zeim *Auša Abdela Na sedanja vlada Gamal Predek --®Se.rfa. P°dPreti na- z vsemi si-isk.»_. . oba strokovnjaka m požrtvovalno hjBaio Puzrtvovalno polito n iPri ^em delti in imata v" Pdne roke dela. ** lahkZgOVOru z dr- Kesičem fiaiiv ° 1ZVe m?rstkatera za-lu podrobnost o tem de- se na ozem- VlsH p“deželiti. liuVlada zeli, da bi _________ verno Po.'!rai'ni Galjubije, se- Va 250 00o Kaira- k3er prebl' tliravt* prebivalcev poleg «i nol !ne službe razvilo tu-iolstv-n vo’ veterinarstvo, hvna delSa°C!paln0 skrbstv0 in dovini »„• . Je prvič v zgo- °d dt-b - ’ se 2 razliko histiLi,S,njega togega monar-t82viia*- centralizma začenja da , , decentralizacija in Ilu n--?, ?st tudi v tem smi-VSa IjUdstVU. ,sa 'Prizadeta r°čila Sv°lib kompetenc iz-Ijub- nov° osnovanemu «Ga-Itj .centru» v mestu Galjub, "v in* '0koli 'l0'000 prehival-kak;^,- le središče področja s 'J** 40 večjimi vasmi. meb„Se ,del° razvija na te-eeim„ nfkega sporazuma med zdrav-- vlado in svetovno ženjh veno organizacijo Zdru-Natrte narodov iz leta 1953. da n *e®a sporazuma je, zdrav!. razvije tu moderna druEe ,n.a služba ter razne rialno s džhe gospodarsko so-bah s? značaja. V *~u ■ gani,S.°da'uiej° tudi druge or-kot __'le Združenih narodov, če se vzame v poštev zelo pomanjkljiva prehrana. Vlada Gemala Abdel Naserja skuša, aa bi se to stanje spremenilo in danes se v E-giptu vodi huda borba za napredek. Glede tega je v galjubskem okrožju zelo važno delo, ki ga izvaja «Galjub-center». ki skuša aktivizirati ljudstvo. To delo se izvrši s pomočjo številnih sestankv, na katerih se volijo odbori za vsako posamezno panogo življenja. Iz vseh teh odborov se ustvari skupni vaški odbor, ki v bodoče vodi zdravstveno, šolsko, poljedelsko in še kako drugo službo gospodarskega, političnega in socialnega značaja. «Galjub-center» dela v dveh smereh. Znanstveniki skušajo predvsem preiskati in odkriti probleme, nato pa skušajo postaviti temelje za pravilno reševanje teh problemov. Hkrati pa se takoj začenjajo izvajati ukrepi za odstranjevanje najhujših’pojavov. Začenja se torej tako. organizirano delo na vasi. Tako so doslej osnovali že sedem domov ljudskega zdravja, nadalje poljedelske postaje, šole in podobno. Zatem so začeli razvijati zadružništvo Jn navajati kmete v tak način dela. Ko bodo vse to dokončali in preiskusili v tem kraju, bodo razširili načrt na ves Egipt, vendar pa le ono. kar se bo pokazalo kot primerno in dobro. Sicer pa bodo ti poizkusi in izkušnje uporabljene tudi v ostalih državah Srednjega vzhoda. Nekoliko severneje in proti zapadu, v okrožju Menufijeh dela drugi jugoslovanski^ strokovnjak inž. Teodorovič. On dela v nekem centru za splošno izobrazbo odraslih že skoraj dve leti. • Po najnovejših podatkih njegovem delu se je v arsko so- -em času bavil z načrtom in teh sluz- higienskega gnojišča ministrstva lja napije z živalskim sečem. To zemljo nato kmet ponovno spravi na njivo. To za naše pojme neverjetno delo traja v Egiptu že neznano vrsto stoletij in se ponavlja iz dneva v dan, pozimi in poleti. Tu je torej nujno uvesti nov način. Gnoj se mora hraniti v higiensko urejenih gnojnih jamah in spraviti na polje tedaj, ko je potrebno. Poleg tega so tu še druge težave. Kmet nima niti drv niti premoga. V Egiptu ni niti gozdov niti rudnikov. Zato kmetje mesijo iz govejih odpadkov. slame in zemlje neke vrste «pogače», ki jih sušijo za kurjavo. In zato gre večina živinskega gnoja za kurjavo in ne za gnojenje polj. Prav gotovo bi bilo ceneje, če bi za kurjavo uporabljali petrolej, ki ga v Egiptu uvajajo tudi že na vaseh, prirodni gnoj pa bi uporabljali za poljedelstvo Vse to pa je možno le z gradnjo gnojnih jam po modernih načelih. Vse to se pa ne da spremenit'■ kar čez noč, saj je dosedanji sistem v veljavi že tisoče let. In kmetje so skrajno siromašni ter skrajno nezaup-ljivi, kot pač povsod. Četudi ja v raznih ustanovah ki se ukvarjajo z vzornim poljedelstvom in na državnih posestvih, kakor tudi v modernizirani pokrajini Al v Tahrir vrsta modernih gnoišč sklenil prepleskati hleve, so zaceli kmetje govoriti: «Ce on pleska celo hleve, bomo morali tudi mi prepleskati naše hiše...». Toda kmet, ki je zgradil higiensko urejen hlev, je bil zelo nezaupljiv in ni dovolil, da bi na zidu napravili luknjo za odmetavanje gnoja v gnojno jamo. Kmet je trdil: «Skozi to luknjo bi se lahko pririnil v hlev tat». Zato je raje nosil gnoj okoli. Kljub takim med seboj nasprotujočim si pojavom je vendarle gotovo, da so se med strokovnjaki in nazadnjaškim egiptovskim kmetom začeli rušiti zidovi nezaupanja. V dokaz temu je primer, da je kmet, kateremu ie inž. Teodorovič napravil gnojno jamo, na primitiven način narisal na steno novega hleva inženirja Teodoroviča in njegove študente in jim v pozdrav še izpisal neka gesla. M. Konjhortžič o zad- gradnjo higienskega gnoj posestvu nekega egiptovskega kmeta,_ kjer je uredil lA0 tTM?^lmer organizacije t di higienske hleve. Ta 5tUNlCEF’ UNESCO in ^četek je zelo važen, ker ima ii skumne ameriške pomo- egjptovski kmet danes velike Svetm,„ , težave z gnojenjem zemlje. ^»cia?m"Z?raaStV?na. °uSa' Vsak drugi, tretji dan prinese njakr- deset strokov- STRIJA IN MORJE Avstrija je nemara edina država na sVetu, ki nima niti ene sVoje trgoVske ladje na morju 23. t. in. se je v Beogradu začel drugi kongres Zveze združenj kov, na katerem je govoril tudi član Zveznega izvršnega sveta tov. Dobriča Radosavlje vič. Slika prikazuje delovno predsedništvo kongresa Ko so ladje bivše močne monarhije še plule po morju in je Avstro-Ogrska imela v svoji posesti več sto kilometrov dolgo obalo, je med pomorskimi narodi zavzemala prav poseben položaj. Njena prekomorska trgovska mornarica se je ukvarjala predvsem z linijsko plovbo, t.j. mešano s prevozom potnikov in tovorov na določenih progah. Nikdar se ni posvečalo veliko zanimanja trudapolni tramper-ski plovbi, ker je bil pač značaj te države tak, da ji za njene industrijske proizvode ni bilo treba osvajati svetovnih tržišč in je vso svojo proizvodnjo absorbirala sama. majhne potrebe po surovinah iz inozemstva pa so lastne ladje z lahkoto pripeljale v domovino. Tudi po letu 1918 a Avstrija, v današnji hlevov Malano v naslednik preselj uj e v J. Afriki stotisoce ljudi po Hitlerjevih metodah se kmetje nočejo sprijazniti z modernim poljedelstvom Inz. Teodorovič je moral z zvijačo pripraviti prvega kme.ta.dom„ ga da je dovolil gradnjo modernega gnojišča in hleva. Ko pa je bil načrt izveden, je bil L velik dogodek Kmetje o na primeru videli, da je to koristno in takoj se je J 8 kmetov, da bi tudi pri J uredili moderne gnojne: ame. Inž Teodorovič se je lotil ce neišega načina gradnje. Na-nfesto betona je napravil zmes ilovice in peska m nato stene premazal le s cementnim o-metom. Pri tem je imel zelo zam-mive izkušnje s tamkajšnjimi ljudmi. Ko je inž. Teodorovič i,V 'n pr°4 dr. Branko Ke-IjM*1 Poučuje na Soli za zdravje kot oddelku Vj ,lnske fakultete v Zagre-glavni svetnik tega ^rar Plof' dr- Kesida s0 lijj 1 za glavnega svetnika V^ntra zato. ker so egip- voj 1 strokovnjaki že Sim Poskušali uvesti v E- U ,j sistem domov tosl-dravja po vzoru na ju- ^jsnske domove, ki jih je W al prof. dr. Štampar Uteči e.?'Ptovski zdravniki in hln: tudi sedanji gene- tfa,* j d>rektor «Galjub-cdti- PUS1NI OBIČAJI V BENEŠKI SLOVENIJI Bivši predsednik vlade juž- A J - ■ rinŠi drŽCLVi ŠG kd^ŠG/l ROTGC, /ci TTlisli, CŽ(3 SG ČgIcI ; Afrike Malan je predstav- ,,/Tt-l J C v I tuzot Z lahko obdržali v Južni Afriki, če bi se priznala pravica rasne ena- po zgl&du HitlGrja in HiinnilGrja sprošujG StrijcLom ne ljal pojem najboij črne reakcije in rasizma, kakšnega poznal edinole Hitlerjev na- t cizem. Zato ni nič čudnega. fiOpTCLVnOStl , SG da so njegovo politiko ime- da bi siali^r' ®ader El-Din so pri-^tčilj ta Sistem. Gali,,i!rino6iIi vasen okrožja «V ProučJ,-V Jugoslavijo 4 V sr! reb znaša nepismenost kor“Ld° ' ■ c ni m komaj 13 odst. m 2 odst. ženskih zahaja v nekake šole. -j v p itna v načrtu zgradi- tisoč Jg!ptu v desetih letih 4 4t> i-v • ^a načrt se dosled-dUi 40aja- Beta 1954. so zgra- V | te; it n^Putenjkanje zemlje, saj .AT novib šol). *iko D Področju se čuti ve-oltof^ujkonje zemlje, saj *«Dllje 70 odst. kmetov brez živ;- odst. družin pa 'bete s!ne; Btanovanjske raz-t^H'še'" Hiš,.80. skrajno slabe. "o nap 'ez o k .Vi,,- uto streho skupno z U LEPE" NABIRAJO .JA GRDE" PA OPONAŠAJO Čeprav je pustni čes že mi-1 Ko pri teh obiskih naberemo. bomo na kratko opisali jo dovolj jajc' kl°bas >n ' nekaj pustnih običajev in na- nine Jim vse to člekleta p vad v Beneški Sloveniji. pravijo za večerjo, kateie vad v tsenesKi udeležijo vsi. Po večerji je Ko stopimo v pustno dobo, udeiez j v Beneški Sloveniji vse oživi, • -u k° naPravljene iz bla-V* n-, rez oken in ljudje ži- n . O higienskih razme-oob ■ So . *>h tlal‘obr’- pitni vodi in dru-da JPuinejših potrebah se , RazuC,1,1'. govoriti. ! vttie pv°. da so zdrav-- Nj,utaniere skrajno sla-je ioolj razširjena bole-, toča *bdbarcija», ki jo po-/ht ,n ^razit, ki živi kot pa-i abalik H polžev v nilskih Dud' n kuttlakar!<'0 dela-i° kanale za nJe obdelanih površin. °diraZ Vo človeško kožo s,li v Parazit v telo, se na-v klicah VOtok 'n predvsem t taznu? trebušne votline ter 0 d0 ,, .organih in pride za-m *»«» krvavitev. avli(.„ Se išče način za r' boie- te bolezni. Razen >azhe s° zelo razširjene a,Zrti, tal,eve,sne in kožne bost drUge°k ! na 1 adun ene v0roda bolezni prebivalstvo , 8ri*VaH„ stoodstotno bolno. V°st 0 vplika je umrlji-a,’osti r,?k' E>o petega leta V mre povprečno nad Po katerih hodijo Zdi se, kot bi mladina ne bila več trudna od napornega dela in kot bi je ne zanimalo pomanjkanje, s katerim se mora boriti skozi vse leto in sploh vse življenje. Vsak ve- čer v pustni dobi se v tej ali oni vasi oglasi harmonika. Ih vsak, ki sliši godbo, ve, da so v vasi »maškare«. v vaseh, kjer je mnogo mladeničev in deklet doma, pripravljajo čeče (dekleta) puo-bom (mladeničem) ženske o- bieke, ali jim jih vsaj poso- --■> (seveda skoraj izključno dijo. Te obleke^ oblečejo mla- harmonjka), petje in vriskanje. 2,nak da je povsod zabava in ples. Tudi na pepelnično sredo se mladina ponovno zbere pod po navadi plesna zabava. Beneški Slovenci zelo spoštujejo pust. Vsaka vas napravi ob tej priložnosti veselico s plesom, pa četudi je doma zelo malo mladine, ker je večina za delo sposobnih ljudi in predvsem mladine moiala V svet za kosom kruha. Na mali in veliki pust, to je na pustni ponedeljek in torek v Beneški Sloveniji nihče ne dela, celo niti starejši ljudje. V zadnjih dveh dneh je vse v znaku plesa in zabave. Skoraj v vsaki vasi se sliši god- deniči, ki v celotnem programu »maškarad« igrajo ženske vloge, Dekleta pomagajo mladeničem tudi »se naštimati«, to se pravi jih pravilno obleči. Ko je vsa druščina pripravljena, gredo v sosedno vas. Lepe »maškare«, kot pravijo onim, ki so čedno napravljene, hodijo z godečjn in pri ljudeh pobirajo v »pletenico« (košaro) jajca, klobase in drugo podobno blago, ki jim ga dajejo gospodinje. »Ta grde« maškare pa čeprav v prijateljskem tonu oponašajo smešne ali celo neumne navade ljudi jz te vasi. Kuk drug večer pa se zbere mladina že obiskane vasi in vrne obisk »maškaram, ki so bile pri njih prejšnji večer. In te maškare oponašajo napake oziroma smešne navade gostiteljev. starim geslom: ((Moramo zarobiti, kakor se spodobi«. V popoldanskih urah odnesejo pusta v vnaprej določen kraj. Za pustom gre, kot bi bil pogreb, cela procesija mladincev, otrok m tudi starejših ljudi. Za pogrebom nosijo lonec- vina, da bi z njim pokropili pusta. Ko pride vsa procesija na določeno mesto, pusta zažgejo in nato «jočejo». kot bi jokali za mrličem. Jočejo pač za pustom, ki jim je odnesel veselje in ko pust še gori, se že zavedajo, da jih doma čaka trdo delo in zares težavno življenje. Izidor Preditn novali «malanacizem». z izgovorom, da je prestar, se je Malan umaknil iz javnega življenja. To je lahko storil, saj se je zavedal, da ima naslednika, ki nikakor ne zaostaja za njim, kar se tiče izvajanja plemenske diskriminacije. Malan je še pred svojim odstopom vse pripravil, da njegovo mesto prevzame »primeren« nadaljevalec njegovega dela. In ta naslednik in hkrati nadaljevalec Mala-novega dela je Johannes Ger-hardus Strijdom, za katerega lahko rečemo, da je še bolj radikalen od njegovega prednika. Strijdom pripada skrajnemu desnemu krilu vladne nacionalistične stranke in je celo njen predsednik. Na vladi je nekaj nad dva meseca in že v tem kratkem času se je občutila njegova «krepka» i roka. Namesto da bi govorili o njegovih načelih, ga bomo [orisali z dogodki v zadnjih dneh v glavnem mestu Južne Afrike. Johannesburgu. Na temelju nekega zakona, ki ga je odobril parlament, se je začela evakuacija predmestnih predelov Johannesburga, od koder se mora izseliti 60.000 črncev zato, da bi mesto «očistili» v plemenskem pogledu. Ze doslej je tod veljala stroga segregacija oziroma plemenska delitev in črnci niso smeli zahajati v razne lokale, niso smeli hoditi po nekih ulicah in podobno. Sedaj pa morajo sploh izginiti iz mesta. Črnci in tudi drugi nebelokožci so dobili poziv, naj zapustijo te predele in naj gredo daleč v notranjost države, kjer so za njih pripravljeni «rezervati» v nekih barakah, ki so bile za silo napravljene. Toda ljudje, ki so doslej živeli v mestu, pa četudi je bilo to življenje težko, ljudje, ki so bili v mestu zaposleni ne marajo zapustiti svojih starih domov, pa četudi so ti domovi skrajno bedni. Devetega februarja je bil zelo grd dan. Droben dež je pršel iz goste megle in 3.C00 policajev je obkolilo določene predmestne predele in začelo z nasilno evakuacijo. Do zob oboroženi policaji so gonili ljudi iz hiš na dež, iz postelj so metali bolnike in otroke, na dež so metali pohištvo in opremo in nato zaželi rušiti hiše, da bi se izgnanci morda ne vrnili vanje. Tega dne je bilo vrženih na ulico 200 družin. Podobno se je dogajalo naslednje dni, kajti, načrt je obsežen. Pri tem,se ni jemalo v poštev niti ito, da so bili mnogi od evaljuirdnih’ ljudi lastniki hiš. Izgtiancev niso takoj odpeljali v rezervate,, ampak so jih. odvedli le iz mesta. kjer naj bi‘ ti ljudje prebili dan, dva. Nekateri belci so hoteli tepi siromakom, ki so krivi le tegg. ,d(a niS0j belci, pomagati in jih vsaj začasno sprejeti pod streho, da ne bi preveč trpeli na dežju. Toda policija se je temu uprla, češ da b}. t razumeli kot nekako demonstracijo proti vladnim ukrepom. Ob tej priložnosti so nesrečneži poizkušali prirediti protestne mitinge. Toda policija je z- ostrimi nastopi preprečila vsak poizkus. Ves čas je vojska in policija v pripravnem stanju, kajti vlada se boji, da bi ne prišlo do uporov. Ko se to dogaja v glavnem mestu Johannesburgu, se na drugi strani Unije dogajajo podobne stvari, le da so tam zavzele še večji obseg. Gie za «čiščenje» pokrajine Cap. Od tam nameravajo evakuirati kar 178.000 ljudi. Ta pokrajina je naseljena pretežno s tako imenovanimi «couloure-di», to se pravi z mešanci. Vendar je tukaj tudi precej črncev. Sedaj izločajo črnce in jih pošiljajo v notranjost. O tem je pred kratkim govoril minister za probleme domačega avtohtonega ljudstva dr. Eiseln,- ki je izdelal načrt za odstranitev in koncentracijo vseh- črncev, za »očiščenje« pokrajine Cap. On zatrjuje. da je Cap »tradicionalna domovina mešancev«, zato je nujno, da odtod izselijo vse črnce in da je to potrebno baje zato, da bi mešance obvarovali pred konkurenco črncev na «tržišču delovne sile«. Črnci so fizično močnejši in manj podvrženi pitju, zaradi tega so bolj vitalni in bolj prodorni. Leta 1921. jih je* bilo komaj 30.000, danes jih je že 178.000. Načrt zg, borbo proti črncem se izvaja tako. da se jemlje delo črncem in že zaradi tega se tLmorajo umakniti. Nekaj jih bodo poslali celo v britanske protektorate. Kot vidimo se izvajata dve akciji hkrati. Na eni strani lo- čijo črnce od belcev, na drugi j mezna ozemlja. Tega sicer ne pa črnce od mešancev, od mu- morejo izvesti do _ skrajnosti latov. Prvi so na vrsti črnci, za njimi pa prihajajo mešanci. Belci, katerih je najmanj in ki so dejansko le naseljenci in v večini uzurpatorji gostoljubnosti na črnski celini, so favorizirani. Leta 1951. je bilo Južni Afriki 8.5(35.000 Afričanov, torej črncev in 1,102.000 mešancev ter komaj 2.643.000 belcev povečini Evropejcev. Slednji torej predstavljajo komaj četrtino prebivalstva, imajo pa vso oblast v rokah. In v imenu te četrtine prebivalstva se sredi dvajsetega stoletja izvajajo najm-račnejša nasilja in najbolj brutalni u-krepi. V javnem življenju Južne Afrike je zelo važen pojem »apartheid«, Ta beseda pomeni ločitev plemen na posa- to pa zato, ker belci kot privilegirana rasa ne morejo ali bolje nočejo opravljati najtežjih del in tudi zato, ker je. črnska delovna sila cenejša in zato prikladna za največje izkoriščanje. Kljub tem protislovjem v kapitalistični družbeni ureditvi hočejo pojem »apartheid« izvesti do najvišje mere. Ko je Strijdom prevzel predsedniško mesto, je rekel: «Politika «apartheida» je potrebna za ohranitev belega plemena in zato, da se med plemeni vzpostavijo srečni odnosi, da bi ' se tako izognili trenjem. Ne moremo dopustiti, da bi se v Južni Afriki ustvarile podobne razmere, kot jih (Nadaljevanje na 4. strani) 1. J»l. zmanjšani obliki, še manj povoda, zanimanja in možnosti, da bi se začela ukvarjati S to panogo pomorske gospodarske dejavnosti, s katero se ukvarjajo večidel samo obmorske države. Ko je bila v letu 1945 Avstrija — zaradi zunanjepolitičnih razmer — več ali manj odrezana od juznovzhodnih evropskih dežel, namreč od svojih dosedanjih kupcev in dobaviteljev, so se z novim položajem pojavile nove naloge. Po morju so pričeli dobavljati; žito, krmilna sredstva, sadje, premog, nafto, rude itd. iz Avstrije se je začel na veliko izvažati les in železo in razno industrijsko blago avstrijske proizvodnje, v razne dežele, in sicer vse — po morju. Nenadoma je Avstrija postala velik odjemalec ladijskega prostora in uprave luk, linijske pomorske proge, pomorska prevozna podjetja in njihove agenture ter razna odpremništva in prevozništva so odprli svoje urade na Dunaju in se začeli potegovati za tovore iz Avstrije. Zato so se tudi domača trans, portna podjetja, ki so do takrat tovorjenja za morje prepuščala tujim luškim podjetjem, preusmerila in deloma prevzela to dejavnost v svoje roke. Pomembnost Avstrije za pomorski promet najbolje dokazuje dejstvo, da ima na Dunaju svoje poslovalnice ali zastopstva približno 70 rednih ladijskih prog. Med temi so zastopane razne zastave in razne smeri vseh pet kontinentov. Toda na žalost pomeni ta mozaik vrsto zvez, ki vodijo od posameznih morskih luk v Avstrijo, tečejo nekaj časa vzporedno in se proti centru često kopičijo in tako pridejo medsebojno v navskrižje. Koliko bolje bi bilo, če bi bila ta povezava izvedena v obratni smeri, torej od centra, ki bi laže upošteval potrebe, in interne ponudbe; toda ta prilika je bila zamujena. Ce so morale čisto poslovne zadeve urejevati samo raKfemo vidimo iz primer-ave z' drugimi deželami, da nam doma tudi manjka potrebna institucija. Tako v Avstriji sploh ni organizacije ladijskih agentov, v strokovnih gospodarskih šolah se nič ali zelo malo predava in uči pomorstvu in pomorskem protnetu, državne ustanove in oblasti pa, ki gledajo sicer na problem dobronamerno, so brez večjega razumevanja in nimajo izkušenj. Edini urad je Urad za ladijsko plovbo, ki pa se. sicer ne po lastni krivdi, ukvarja samo z Donavo. Manjka najvažnejša spodbuda in povod v te namene — nimamo lastnega ladjevja. Avstrija je nemara edina država na svetu, ki nima niti ene svoje trgovske ladje na morju. Švica, Madžarska in Češkoslovaška so že davno prebolele zgodbo o pritlikavem suhozemcu, ki ima strah pred morjem. Žrtve letalske nesreče belgijskega potniškega letala DC-5 so položili drugo P01« druge v kripti cerkve sv. Antona v Rietiju. Doslej so s kraja nesreče prinesli 24 trupel. PKEJKL1SMO: »Republika« časopis za književnost i. umjetnost, štev. 11-12, 1054. Zagreb, Prilaz. JNA štev. k/II. Uredniki: Ivan Don-čevič in Marin Franičevič Letna naročnina 1200 din. Ta številka vsebuje prispevke najboljših jugoslovanskih književnikov: Miroslava Krleže, Ive Andrica, pok. Avgusta Csarca in drugih. K RAZPRAVI O DEŽELNI AVTONOMIJI sporazumno osrednja in deželna vlada. Zelo važen organ, ki ga o-stale deželne avtonomije ne terim ima upravičene pritožbe. Deželna vlada tudi more organizirati posebno upravno policijo za zaščito posebnih Deželni statut poznajo, je visoko razsodišče, I služnosti in koristi, poznajo, .................. -a Sicilija uživa popolno fi- Izmed vseh avtonomnih dežel ima Sicilija najširšo avtonomijo - Izključna zakonodajna oblast v okvira ustava in splošnih državnih socialnih reform - Vse policijske si e so po rejene deželnemu predsedniku, disciplinsko pa deželni vladi - Pravica razpolaganja s tu|0 valuto I'n5‘e#h'tekmPOr,'a , . t »#. udirke s cvrtjem*, oma prirejalo v Ol.neyu na Angleškem svojevrs 1 na cl|j „Cka a,‘ seveda »odeluk-Jo 'e zenske. Pri letošnji dirki Je pris>» P j (Metna Doris Millvvard Statut za Sicilijo je postal zakon 15. maja 1946. Kraljev-' sk; zakonski odlok, s katerim so ga proglasili, so podpisali kraljevi namestnik Umberto, takratni predsednik vlade De' Gasperi in ministri Nenni, Cianca, Romita, Togliatti, Scoceimarro, Corbino, Brosio, De Courten, Cevelotti, Mole, Catani, Gullo, Lombardi, Scel-ba, Gronchi, Barbareschi, Bracci in Gasparotto. Gre za-prvi primer deželne avtonomije v zgodovini italijanske države, za prvo reakcijo na 86-let-no dobo centralizacije, ki se je zaključila s fašizmom. Sodelovanje v vladi vseh šestih strank italijanskega osvobodilnega gibanja, tako imenovanega CLN, je vtisnilo temu statutu sicilske deželne avtonomije zelo demokratičen pečat, tako da to statut predstavlja primer najširše avtonomne oblasti v vrsti deželnih avtonomij, ki jih je italijanska vlada pozneje priznala tudi drugim deželam in pokrajinam. Tako, zelo široko avtonomijo so morali Siciliji priznati tudi zato, ker se je tam bilo razvilo močno separatistično gibanje kot posledica dejstva, da je bila tudi Sicilija, kakor vsa južna Italija, vedno najbolj zapostavljeni predel v državi. To separatistično gibanje in razpoloženje sicilskega prebivalstva se je na otoku okrepilo zlasti po izkrcanju ameriških čet v letu 1943, in je grozilo, da Sicilijo odcepi od italijanske države. Pozneje, zlasti po uveljavljenju posebnega avtonomnega statuta, je to gibanje splahnelo in danes ni več nikogar, ki bi se resno zavzemal za neodvisno sicilsko državo. Nekaj podobnega pa bi tuf’ bilo nesmiselno spričo dosežene avtonomije, ki skoraj že meji na vrhovnost. Oglejmo si bistvene prednosti, ki jih Sicilija uživa po tem statutu, v primerjavi s posebnim statu- tom drugih avtonomnih pokrajin. Prva zadeva področje zakonodajne pristojnosti. Medtem ko morejo ostale avtonomne dežele izdajati le zakonske predpise v okviru državnih zakonov in so pri tem tipičen primer le upravne avtonomije je položaj Sicilije bistveno drugačen. Tu ne gre le za u-pravno avtonomijo, ampak za pravo politično avtonomijo. V mejah svoje pristojnosti ima Sicilija izključno zakonodajno oblast, ki ima svoje meje le v italijanski ustavi in v tistih agrarnih in industrijskih reformah, ki jih predvideva ustava. Sicilija nima le deželnega sveta in deželnega izvršnega odbora (kakor ostale avtonomne pokrajine): ta telesa sestavljajo hkrati skupščino, parlament z 90 poslanci, odnosno deželno vlado. Poslance volijo s splošnim, neposrednim in tajnim glasovanjem na te- melju volilnega zakona, ki ga proglasi deželna skupščina, skladno z državnimi ustavnimi načeli glede političnih volitev. Izvoljeni so za dobo 4 let. Zakonska pobuda pripada deželni vladi in poslancem. Predsednik deželne vlade se udeležuje sej ministrskega sveta z odločujočim glasom v stvareh, ki zadevajo deželo. Druga posebnost je v tem. da Sicilija nima provinc; organi krajevne uprave so občine in zveze občin, ki uživajo najširšo upravno in finančno av. tonomijo. Kar se pravosodja tiče. je zelo važna okoliščina, da imajo osrednji državni pravosodni organi na Siciliji svoje oddelke za posle, ki zadevajo deželo. Prav tako ima državni svet in državno računovodstvo svoje oddelke na Siciliji, ki vršijo posvetovalno, odnosno nadzorno funkcijo v upravi in računovodstvu. Sodnike državnega računovodstva imenujeta ki ga sestavlja šest članov, od katerih jih tri izvoli rimski parlament, tri pa deželna skupščina, poleg predsednika in državnega pravdnika, ki ju imenuje visoko razsodišče samo. Stroške tega razsodišča nosita v enaki meri država in dežela. To razsodišče odloča o ustavnosti zakonov, ki jih izdaja deželna skupščina, in zakonov ter pravilnikov, ki jih glede deželnega statuta in v cilju njihove učinkovitosti na ozemlju dežele izdaja drlava. V pristojnost tega razsodišča spadajo tudi protizakonita dejanja, ki jih v izvrševanju svojih funkcij zagrešita dežel-' n' predsednic in prisedniki, in ki jih zaradi tega obtožuje deželna skupščina. Tudi glede vzdrževanja javnega reda imamo bistveno razliko med Sicilijo in avtonomnim statutom drugim pokrajin. Medtem ko so na primer v Dolini Aoste in v deželi Trentinsko-Gornje Poadižje policijske sile podrejene vladnemu komisarju, ki nosi tudi* odgovornost za vzdrževanje javnega reda, so državne policijske sile na Siciliji na mz-polago predsedniku dežele in disciplinsko podrejene deželni vladi. Hkrati ima dežeini predsednik pravico zahtevati od osrednje vlade, da odstrani ali premesti z otoka tiste policijske funkcionarje, proti ka- nančno avtonomijo. Se več: i* razloga narodne solidarnosti, se država obvezuje prispevati letno neko določeno vsoto, ki naj se na temelju gospodarskega načrta porabi za izvrševanje javnih del na Siciliji. Višina te vsote mora biti t3-ka, da skusa izravnati razliko med deželnim dohodkom in državnim dohodninskim povprečjem. Vsakih pet let se ta vso.ta revidira v zvezi z nastalimi spremembami. Za kritje proračunskih izdatkov more dežela naložiti davke; država sj pridržuje le davek na proizvodnjo in dohodke od tobačnega monopola in državne loterije. Kljub temu, da si država pridržuje pravico nad vsem, kar spada v pristojnost carinske politike, je predvideno, da se carinske tarifne postavke, v kolikor zadevajo deželo, določajo sporazumno z deželno vlado. Carine prost je uvoz poljedelskih stroje in orodja kakor tudi strojev za industrijsko predelavo poljskih pridelkov dežele. Pri Sicilski banki posluje kompenzacijski oddelek ga devizne potrebe dežele za vso tujo valuto, ki se steka iz sicilskega izvoza, od pošiljk izseljencev, tujskega prometa in tovornine od ladij, ki so vpisane v deželni pomorski register, j#'. tfuaPft lS j a**®1 PO PROGNOZAH PRVI DAN SVETOV V v CSR, Kanada, Rusija in Švedska so si že priborile prvo zmago V kriteriju je Italija ig>ala neodločeno, medtem ko je Jugoslavija tesno izgubila z Avstrijo Včerajšnji rezultati: enakim rezultatom Švedom i Prva tretjina je prinesla pre- C SR - Švica 7:0 (1:0, 2:0, 4:0); «vrniii» in izenačili. V odlo- ' sonecenje: Rusi, ki so gotovi Švedska * Nemčija 5:4 (2:1, čilnem tretjem času pa so lavoriti v tekmi s Finci, niso 1;2, 2:1); Švedi le uspeli doseči gol več uspeli pokazati svoje premoči Rusija - Finska 10:2 (2:2, 5:0, leot Nemci ter si tako zagoto- m prisiljeni so bili sprejeti 2:1); | viti prvo zmago. j neodločen rezultat. Finci so Kanada - ZDA 12:1 (3:0, 5:1, y uortmundu je bila tekma, 'rele dosegli vodstvo 2:0. ?' ., | ki je najbolj vlekla zanima- 1a s0 dosegli v 6. in 15. mi- Kriterij: 'r.je "nase. Tu je igrala Kami- nuli. Treba .ie bilo. cia se je Avstrija - Jugoslavija 3:2 (1:1, da gjavn; pretendent za osvo- Bobrov izkazal kot 'gralecvis- jitev prvega mesta, z repre- jega razreda in z neverjetnim zentanco ZDA. Tekmi je prt- [ podvigom dvajset sekund pred sostvovalo 4500 gledalcev. Ni- LESTVICA kogar ni bilo. da bi podvomi! CSR 1 1 9 9 7:0 2 v zmago Kanadčanov, ki so Kanada 1 1 0 n 12:1 2 res ze po prvem polčasu vo- Rusija 1 1 0 9 iu:2 2 dili s 3:0. V drugem polčasu Švedska 1 1 9 • 5:4 2 so Kanadčani svojo premoč Nemčija 1 9 9 t 4:5 0 še stopnjevali in enako je bi- Finska ) 0 9 1 2:10 0 lo v tretji tretjini. Kanada je ZDA 1 9 0 t 1:12 9 nastopila s- temi možmi: vra- Švica I 0 • l 0:7 0 tar: Ivan' McLelland (rezerva: Koncem prve tretjine izenačil, potem ko je Gurišev doki so segel prvi gol v 17. minuti. radčanom najbolj nevaren nasprotnik. V obrambi so zelo sigurni. Njihova igra je precej trda kakor igra Kanadča-rov, Je da ni tako hitra. Njihovo najboljše orožje pa je prav vigranost in sporazumevanje med igralci, ki se znajo bliskovito vsi povleči v o-brambo, čim nastopi resnejša nevarnost. Tekmi je prisostvovalo čez 5000 oseb, lri so bile navdušene nad lepo igro. Zelo prepričljivo zmago pa so dosegli Čehi nad Švicarji. Gotovo Švica ni posebno močan nasprotnik in bo mogoče viednost lepe češke zmage prav presoditi šele, ko bodo Švicarji jutri igrali s kakim drugim nasprotnikom. V tako imenovanem «krite- TAKO MISLIMO MI: Bologna-Roma 1 Fiorentina-Sampdoria 1 X Genoa-Udinesc 1 X Lazio-Atalanta 1 Milan-Catania X 1 Novara-Spal 1 Pro Patria-Inter 2 X T orino-Napoli 1 Triestina-Juventus 1 X Cagliari-Marzotto 1 Lanerossi Vic.-Legnano 1 Fanfulla-Empoli 1 Lecce-Piombino X 1 Palermo-Treviso 1 X Sanrem.-Carbosarda 1 ZA MEDNARODNO VOJAŠKO PRVENSTVO Egipt - Grčija 3:1 KAIRO. 25. — V tekmi'1 mednarodno vojaško # metno prvenstvo Je premagal Grčijo s 3:1. nia dva gola sta padla daljških, ker se je tekma cala z rezultatom 1:1. HYDERABAD. 23. Mednarodni program jugoslovanskih košarkarjev Za državno prvenstvo bodo tekmovali v ligah V drugem polčasu pa so se stvari popolnoma menjale. Medtem ko so bili v prvem času Finci dejansko boljši in bi tudi zaslužili boljši rezul-, „ , Don Moogj: obramba: George [tat, so Rusi v drugi tretjini ; riju« sta bili danes dve tekmi. . . ,S poseb‘ McAvojr, Hal Taratva, Kevin 1 rredvedli kraSno skupinsko ! Nekoliko preseneča samo ne- nu svečanostjo se je danes pr,- J . j McDo. fr« , . . ovi kril, j odločen rezultat Italije v tek- celo tekmovanje za svetovno • - * ! v , mi z Nemčiio B. ki sicer ne prvenstvo v hokeju. V Krefel- .r'a,d’. Pu^...Ki.lbur"?', Djck s0 '!raC2a?_,X. j„ Vf." ’ nastopa v konkurenci in to-i KREFELD. 25. č.u ie bil sprejem, ki so se - artvick. Bill WarvMck. -hm liko natančnostjo. tako da _ je j ^ o Mclntvre. bila finska obramba ves cas | el teKina j ;a udeležile delegacije vseh Fairburn, Jack 1 končno razvrstitev. Tekma pa sodelujočih. Kot je znano, so Grant Wart*’ick, ^‘ike s^e’^ia' vzneniirjena.^.in to še J>olj^ z* -j ^ bUa tudi zelo nekorektna, ^ Don Berry, Bernie Bath- radi ne preveč: gotovega vra-, hokejskih palic ni- j tarja. Rezultat 5:0 precej jasno ' t"lJ tekme v štirih mestih V Krefeldu je danes nasto- SRte. j *■ pila domača reprezentanca l V Duesseldorfu je bila sko- čovori o nadmoči sovje.-n,... . . gumj;aste ploščice po letalcev. Podobno je buo tudi: - - vjetskih s0 uporabljali samo za pori- proti švedskim reprezentan- raj nič manj zanimiva tekma 'S tim. Tekmi je prisostvovalo med Rusi in Finci. Rusi so se- v z*dnji tretjim. 8500 gledalcev. V prvi tretjini danji svetovni prvaki in prav! Rusi so dokazali da zas’u-so Švedi prešli v vodstvo na j gotovo ne mislijo poceni pre- žijo sloves, ki so si ga u«tvs- 2:1, v drugi pa so Nemci z'pustiti tega naslova drugim, rili in po katerem so pač h.a- SKORAJ V MESTU SKAKALNE TEKME Tudi Ljubljana ima 'veliko skakalnico Zaradi letošnjega neugodnega vremena še ni bilo na njej nobene prireditve du. temveč tudi za udrihanje I drug po drugem. Tako je vča-I sih zaradi izključitev ostalo I na igrišču zelo malo igralcev, kar je maloštevilno občinstvo na očiten način grajalo. Drugačna je bita v tem pogledu tekma med Avstrijo in ; Jugoslavijo. Čeprav so mladi ‘ Jugoslovani, ki še nimajo med-1 narodne izkušnje in tudi ne j posebnega tehničnega znanja, { igrali zelo hitro in borbeno, j le ni prišlo do incidentov. Jugoslovani si tesen rezultat lahko štejejo za uspeh, še zlasti , tudi zato. ker je bila tekma vendar lepa. Najboljši mož na je bil jugoslovanski Tudi v Ljubljani imajo pre-1 bruaria. da ie na njej lahko nedeljo bodo lahko prijatelji igrišču . .. , 1 1 - - - kratkim vratar Dusanovic. ki je branil cej veliko, novo skakalnico, j prva prireditev. Vse doslej ' prelepega športa . . . delo neutrudnega ing. Stanka j namreč v Ljubljani ni bilo sprehodom iz mesta prispeli . ^HnirovMi vra- Bloudka. Letošnja čudna zima j snega, kakor ga tudi drugod je hotela, da je morala ska- j po Sloveniji ni bilo skoraj nič. počakati konec fe- j Končno je sneg le prišel in v kalnica Pogled na novo skakalnico v Siski, ljubljanskem predmestju. do skakalnice, kjer bodo pri- strijci pa so se odlikovali vra sostvovali prireditvi. h*z Nusser. branilec Potueek , , . ter napadalca Hafner in Spiel- Mogočen stolp, s katerega je mann (,ple so da]. mfner v , spel jan »umeten« ,z lesa na-j v 30’. Spiel- lejen nalet, ki v okusni krivulji j y 3g, jn -4- prehaja v «odskočno mizo«, nato hrbet skakalnice z lepim pro- 1 . i spominja na 80-me- j L^Sl!©!” VOCjl V JL tisko skakalnico v Planici, ter | y sedrnem kolu šampionata dovolj široko dno sestavljajo j s0 se partije končale ta-mogočno športno napravo, pa , koje: Botvinik - Kan prek., raj jo ze gledaš od zgoraj ali . ^paski . Kotov prek., Aver-spodaj j bach - Gelier remi. Simagin - Pred dnevi so jo prvikrat preizkusili smučarji -skakalci. Reprezentanti Rogelj. Podlogar, Adlešič in drugi so skakali dlje kot 50 m. kajti bili so previdni, čeprav je bila skakalnica že dokaj steptana. Bojazen, da bo iztek prekratek. je bila odveč. Iztek nad j l etrosjan 0:1, Smislov - Ščer bakov prek.. Flor - Mikenas remi. Ilivicki - Keres prek.. Tajmanov - Lisičin 1:0, Bori-senko - Korčnoj prek., Furman - Antošin prek. Na vrhu lestvice je Gelier s petimi točkami. cesto je namreč precej rtlfolZa prvenstvo Primorske njen in ima približ obliko kot krma starih oceanskih jadrnic — je pravzaprav ena izmed posebnosti te skakalnice V nedeljo pa bo skakalnica z otvoritveno tekmo doživela svoj pravi krst, ki se je bodo razen najboljših jugoslovanskih bržkone udeležili tudi igrajo v Portorožu Na letošnjem turnirju za prvenstvo Primorske v Portorožu sodeluje 14 tekmovalcev Kopra, Idrije. Anhovega, Letna skupščina Košarkarske zveze Jugoslavije je sklenila. da bo letos tekmovanje za državno prvenstvo za moške in ženske v okviru lig. V tekmovanju moških moštev bo sodelovalo deset klubov, in sicer: Crvena zvezda, BSK, Mladost, Partizan. Montažno, Lokomotiva, AšK - Olimpija, 'tlk noafriiki rasisti in med j tudi sam Strijdom ne *an!\ skrajnosti predrzni, amP3,: di žalostno ironični. Mešanci imajo za sed*) ^ ločene volilne pravice, - (-meljijo na ustavi. Ze dos 11 JrfjP J poskušali mešancem 00 J tudi te minimalne Pra\ Vendar se je temu upr'°, hovno sodišče. Ta sklep v _ g nega sodišča pa Strijdo®3 ( ustrašil, kajti on nameraV -idid-; pravice dokončno likvi' Nekoč je Strijdom relc parlamentu sledeče: ^ ((Mešanci, ki danes nas'\T jo na istem volilnem sezn.^ z belci, se morajo od »* t ločiti in dobiti posebno P ... stavništvo. Črnci pa moi'aJ° tr ti povsem eliminirani iz parlamenta. Kar se tiče I01*1!.: cev, se ti morajo smatrat' tu.ic’ in zato v Južni ne morejo uživati nikaki'1 r liričnih pravic«. Pa še ena «sentenca» Pr sednika vlade Strijdom*. u|, ji- starih če se sprašuje —, ki bi mislil, da se . belci v Afriki mogli če se prizna plemenska : koši?« 7 ki. To so načela, na temelja ■ • terih se v teh dneh v J* 1 Afriki izvajajo najbolj necj veški ukrepi. Izvaja se na* nad približno četrt ljudi. To početje spominja najstrašnejše čase Hitlerj* Himmlerja. hmejmCjutnah Postojne, Nove Gorice, Sežane in Ilirske Bistrice. V I. kolu so bili doseženi. „ naslednji izidi: Sebalj - Zor-j tuji skakalci. Vabila so po- k > Vczmar - Zabuko-j nrimn nnclonn dtlcf rttcL"! TT» it 3. . . _ 1_ I revno poslana avstrijskim, >ta‘ vec' k0, Tinta - Troha prek., lijanskim, švicarskim, franco- ^tan;č . Habe remi, Barjakta-J skim in nemškim skakalcem, ki so bili pred dobrim mesecem pripravljeni udeležiti se spričo pomanjkanja snega odložene tekme. Sedaj pa je glede udeležbe tujih skakalcev precej ovir. ker se morajo iovič - Ložar 1:0, Sivec - Gartner 1:0, Branišelj - Batič 1:0. TENIS SANREMO, 25. Tukajšnji mednarodni teniški turnir je prispel do četrtfinala, kjer ravnati ze po vnaprej dolo- so bili doseženi sledeči rezul* čenih tekmovalnih terminih, j jati: Merlo (It.) - Gimeno T oda ker zlasti Avstrija, Švi-, c Španija) 6:3, 6:3: Drobny ca in Zah. Nemčija razpola- j (Kg.) - Schtvartz (ZDA) 6:2. j gajo z. velikim številom kalcev, se ni bati, da bo deljska tekma brez njih. * Obl Ibrtl < O !««(*> «1 ska-[0:1; Gardini (It.) - Sirola (It.) j ' ne-J 0:2, 6:1; Patty (ZDA) - Sle-j I ward (ZDA) 6:4, 6:4. predvaja DANES 26. t. m. z začetkom ob 18. uri film: V Igralci: BURT LANCASTER MONTGOMERY CLlFl DEBORAH KERR FRANK SINATRA DONNA REED I ilm. ki žanje povsod velik uspeh in ki ga vsakdo 1 užitkom tudi večkrat gleda- samo v tem primeru. ^ volilna pravica ostala etlin v belih rokah«. «Ali je v naši državi Strijd . GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) IST ISVET PR VVLIK’ IN ČAROVNIJI]! Tretje poglavje: PRAZNIKI« IGRE. STAROŽITNOSTI 7. Medtem ko je imel v moji mladosti Zgornji Sveti Ivan se povsem značaj vasi. se je Spodnji Sveti Ivan že polagoma iz-preminjal v predmestje Trsta. To se je zlasti opažalo niže doli od našega domovanja, v Fedrigovcu in dalje naprej ob Julijski ulici. Nekoč je segal okraj Sveti Ivan s svojimi vasmi in naselji prav do Ljudskega vrta. ki je bil še v prvi polovici prejšnjega stoletja park nunskega samostana. V prvih letih mojega življenja so se praznovali vel ki prazniki vse drugače, kakor se praznujejo dandanašnji. M. d-tem ko so se proslavljali božič, velika noč in sv. Miklavž bet) ali manj v skladu s splošno razširjenimi običaji, čeprav sta božič s svojimi jaslicami in velika noč s svojimi božjimi grobovi nosila izrazito svojski vaški pečat, pa sta bila dva praznika, ki sta po svojem razkošnem slavju m po svoji mračno divji silovitosti še nezamenljivo kazala svoj prastar; slovansko poganski izvor. Mislim tu na praznovanje našega patrona svetega Ivana m na pokopavanje in sez ganje pusta Najlepsi dokaz za popolno darugotnost teh običajev je bil vsakoletni velikanski naval tržaških meščanov za te praznike k Svetemu Ivanu, ki so nemi in strme opazovali ta prvobitni izbruh ljudskega veselja, ki se je malo kdaj stopnjevati do naravnost demonične silovitosti. O praznovanju svetega Ivana pravi Matija Sila v svoji knjigi «Trst. in okolica. (Zgodovinska slikal 1882-». da je prazn k pogansko slovanskega boga Svarite vida prenesen na krščanske- ga Svetivana (Kresni dan) (str. 33) in da Slovenci «slove&no obhajajo Kres posebno na Krasu, dekleta prepevajo o svetem Ivanu, fantje krese netijo; na strehah in nad kalorijami (glavnimi vrati) devljejo cvetice, mahončevimo dol povezneno, karo-rnač, ivanščice in druge ..» (str. 34). Da pa nam bo to slavje svetega Ivana bolj nazorno 'n vredno je, da se ohrani vsaj v pisani besedi — naj podam opis okraja Sveti Ivan. kakor ga je videl pred osemdesetimi leti naš znameniti svetoivanski rojak Josip Godina Vrdelski. v svoji avtobiografiji «2ivenje Josipa Godine Verdelskega« (1879) piše Godina (str- 5-9); «Od tiste sončno vzhodne strani tržaškega mesta, kjer se zliva pred poslopjem Chiozzc tako imenovani »Starobrežni potok« (ali »Stari breg«, op. pis.). ki je zdaj pokrit, v neki drugi potok, ki prihaja z jugovzhoda po rocolskem okraju in se imenuje .-Ključ«, pelje do sedanjega Jako zalega ljudskega sprehajališča (giardin publico) najlepša mestna ulica, ki jo Italijani imenujejo »Corsia Stadion« (sedaj CeSare 'Battisti, op. p s.). Ta ulica je nastala iz združitve dveh cest, ki sta šli vsaka po eni strani starobrežnega potoka od bivšega mosta pr; Chiozzi do tedanjega nunskega samostana, kjer je sedaj Ljudski vrt, in naprej do nekdanjega zemljišča, ki so mu pravili »Pn Kunci«. Tu sta se ti dve cestt spojili v eno samo, ki je šla do onega mesta, kjer je zdaj. od leta 1866 sem, pivovarna Dunajčana A. Dreherja, in od tod dalje. Tu nasproti pivovarne, se odcepi od glavne ceste na levo m navkreber druga, o>ja pot po tako imenovanem »Skolju* (po našem »skalovju«) in se vije zdaj nad lepimi hišami m vrtovi tržaške gospode, kjer so nekoč bili in se mogli občudovati rodovitni vinogradi in njive b viih premoimh kmetev (!).*) Ta pot gre sicer deloma tudi mimo travnika, ki mu pravijo »Verdelica« m ki se razteza ob njeni levi strani. Na vrhu. ki mu pravijo »Konec ograd«, se odcepi od nje neka druga kratka pot. ki se nekoliko više združi s tako imenovane opensko cesto; sama pa pelje naravnost naprej čez »verdelsko vas* do ■ Mčzganovca«, ki je majhno selišče za to vasjo. To vas. ki se je od nekoaj imenovala v slovenskem jeziku »Verdela« in ji Italijani pravijo »Guardiella«. deli omenjena pot v dve polovici, v gorenjo ali severno in v dolenjo ali južno. (Gornii in Spodnji Sveti Ivan ali Gornja in Spodnja Vrdela. op. pisca ) Pod to potjo, deloma pa tudi nad njo se raztezajo na levo in desno in navzdol proti neki rečici, ki ji pravijo na njenem vzhodnem delu Potočin, dalje proti jugozahodu pa Potok, •*) zemljišča z vinogradi in njivami, ki imajo razna imena, na primer: Ograda. Golavka, PaHnik, Pokrajina. Vrt, Pri potoku. Pod virom, Dolga njiva itd. Dala je pa ta vas ime »Vrdela« vsemu obširnemu okraju, ki se razteza od Ljudskega vita proti sončnemu vzhodu do tako imenovane »Griže« (Italijani pravijo »Monte Spaccato«. preseJr.na gora, pa ni gora. marveč le visoka strmina).***) Ta okraj se loči v razne dele. ki imajo svoja posebna imena kakor; Fedrigoiec. Pri Palkih. Pn Svetem Ivanu, Pri Černigojih, Pri K rajnkih, Na Brandeziji, Na Civraniščem V Besca-kovci. V ogradi. ' Ako se človek, ki ljubi prirodne lepote, — nadaljuje Josip Godina , postavi na verdelsko višino in gleda okrog sebe. dobi za svoje oči posebno pašo. Odpre se mu prekrasen panorama (svetozor). kakršnega nikjer v tržaški okolici ne najde, čeprav ima ta obilo lepih razgledov z raznih svojih visočin, na *) Godina se na tem mestu jezi na slabo gospodarjenje okollčanskih kmetov, ki so bili prisiljeni prodajati sveja posestva mestni gospodi. **) To je (»lavni« Fatbk nedaleč od naše hiSe oziroma «Zemlje« v bližini Rotonde pri bosketu. Op. pisra. »**) Moja n.ama imenuje v svojih spominih ta hrib Preklani hrib, oče in otroci smo mu rekli Razklani brib, Svetoivančanl so mu navadno pravili Griža. Matija Siia pa ga Imenuje po nekem sta »m z mljevldu uidi Hrabrohrib, Temu hribu in njegovim zilaiiiemUsLim bom plsveiil eno naslednjih poglavij. e l0! primer s kontovelske. epenske, kadinske, tako imenovabe pij .\Ke («Pri Lovcu». op. pis.) itd.*) Ta človek vidi. obrnje®'j jugu. z omenjene višine z občudovanjem na desni stra .’jf' je proti sončnemu zapadu, jadransko morje, in sicer ki se imenuje tržaški zaliv; — vidi tam ladjostajo (priSjjj#, op. pis.) in mesto, ki se pod njo razteza v širino ih ci0 \$ll vidi na jugozapadni strani pri tako imenovanem »stareih .)], retu« velikansko preluko (svetilnik) nedaleč od ceste, 'c, peSi’’ do krasnega sprehajališča sv. Andreja; — vidi na isti 11. tf I strani hnb z gradom, ki gospoduje nad mestom (Sv. pis.); — vidi proti jugu tako imenovani dolnji hrib <^ JjC Chtadino, cp. pis.) s prelepim borovjem, ki je bilo t pred kakimi 35 leti**) pc velikem prizadevanju ranjkcly# karnarja Biasoleta; — vidi naravnost pred sabo hrastov ki se razteza proti jugovzhodu pod slovenskim imenoih ^ )• ned«, italijanskim pa zdaj »Bosco Femandeo«. odka:r leta 1844 podaril mestu cesar Ferdinand (Godina misl' jel'‘i op. pis.); — vidi pod kadinskim borovjem in pod 0111 e'm ^ hrastovim gozdom lepo sprehajališče Akvedot; — vidi koncu tega sprehajališča znamenito gostilnico, ki J1 jit*« okoličani se zmerom »Bajta«, čeprav ni več tam prvo.th® ^ niše. ki so ji pravdi »bajta«, - kjer se ob nedeljah ih 7M1 kih zb'rajo številni Tržačani že od nekdaj spomladi. P°. jeseni in si ob lepi muziki marsikaj privoščijo; — v jv^ sončno vzhodni strani na levi lepo dolino sv. Ivana z gosr. cerkvama...; vidi na isti strani že omenjeno Grižo, k' ,e i duje nad to dolino; — vidi po tej rodovitne vino?r njive in pa ob rečici, imenovanj Potok pod vnrdfdčk« ri krasni, pač občudovanja vredni oest.richarski gaj, k1 teza od »Vile Botačtn« (zdaj »Polak«) protj sončne > lo j strani ali proti tako imenovanemu Sancllnu (sv. Cilln so Kronestova zemljišča z veliko palačo vred;’**) vidi!....» . .« *) Godina je velik lokalni patriot tn mu zarad) te ča ljubezni do njegovega rojstnega kraja In okraja ne bomo t®» ,j Senja Steli v zlo. „ td *•) Razume se od časa. ko Je Godina pisal svoio knjigo