List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Leto XXIII. £t. 12. Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20*- din, Telefon St. 73. Kranj, 25. marca 1939 četrtletno 10-- din. Socializem in meščanstvo Nemčija je bila nekdaj več desetletij glavna opora evropskega socializma. Ko se je pa marksizmu zrušila nemška trdnjava, je socializem femalu zašel v krizo, ne samo kot politično in gospodarsko gibanje, ampak tudi kot nauk sam po sebi. Po izgubi politične moči je moral socializem revidirati tudi svoj idejni program. To priznavajo danes mnogi vodilni socialisti. Dokaz za to je tudi belgijska socialna demokracija, kjer so zapustili prejšnjega voditelja stTanke kot zastopnika starejše generacije in preživele socialistične miselnosti. Pri socializmu ne gre le za spremenjeno taktiko, ampak je v krizi tudi njegova vsebina. To nam potrjuje tudi januarska številka švicarske „Socialistische Warte", v kateri poskuša Martin Hart podati strnjeno glavno točke socialističnega revizionizma: 1, Opustiti je treba misel absolutne enakosti ljudi, ker ima »•sak človek svojo družino, svojo državo, svojo domovino, svoj narod, svoj poklic .., česar ni mogoče, tajiti ali prezreti. „V resnici morejo l»iti ljudje enaki le po svojem človeškem dostojanstvu, nikakor pa ne po svojih interesih in sposobnostih" — tako koučno zadene ta so cialist približno resnico. 2. Tej samo relativni enakosti ljudi pa nasprotuje kolektivizem, ki ga jm zaradi tega treba črtuti iz socialističnega programa. 3. Treba je spremeniti stališče, oročila je vsem navzočim orisal v kratkih besedah kritične čase, v katerih živimo ter pozval vse navzoče, da opustijo medsebojna trenja, da bodo gasilske čete tudi močne narodno-obram-bne postojanke, ki bodo ulivale strah in spoštovanje vsakomur, ki bi se mu zahotelo omejevati naše narodno izživljanje. S pozivom, naj bodo gasilci na mestu tudi tedaj, ko je treba pogasiti ogenj medsebojnega sovraštva -- da nam ne zagori na našem narodnem domu drug še hujši ogenj, je zaključil svoie izročilo. Vsi navzoči so z velikim navdušenjem sprejeli njegovo poročilo ter mu viharno odobravali. Blagajniško poročilo je podal g. Legat Jernej ter je bilo soglasno sprejeto. V imenu nadzornega odbora je predlagal razrešnico g. Rozman in je bila tudi soglasno sprejeta. Po sprejetem proračunu, ki izkazuje 11.98«.— din dohodkov in ravnotoliko izdatkov, je starešinu g. Japelj poroča! o pripravah za gasilski kongres, ki se bo vršil v dneh 15. do 15. avgusta v Ljubljani. Sklenili so, da se bodo tega kongresa udeležili polnoštevilno ter bo pri nastopu kranjska župa nastopila s svojo posebno točko. Obvezen župni izlet Lo 2. julija v Kranju na Planini. Tedaj se bodo zbrali v Kranju gasi'ci vsega okraja ter pokazali svojo organizacijsko pn tudi tehnično moč in oprem;.. Pri nastopu bodo pokazali poleg prostih vaj tudi razvoj gasilskega orodja od najprrmi-tivnejših veder do najmodernejše motorke-Tudi gašenje s peno in gašenje gorečih tekočin je na sporedu. Ko je bil dnevni red izčrpan, so se gasilci podali v hotel Stara pošta, kjer so imeli skupno kosilo. Popoldne pa se je v gimnaziji nadaljeval tečaj za proste vaje, katere s« bodo izvajala na kongresu in na žttpnem izletu v Kranju. Prav gotovo letos v Kranju še ni bilo tako lepo uspelega občnega zbora kot je bil ravno ta občni zbor kranjske gasilske žtipe. Na svoj olični zbor, ki je potekel v tako lepem soglasju so gasilci prav lahko ponosni ter jim tudi mi čestitamo. Novi ravnatelj na gimnaziji v Kranju Že pred dobrini mescem so čnso{>isi poročali, da je bil za novega ravnatelja na realni gimnaziji v Kranju imenovan g. prof. Franci* Kor-bar. Vse dotlej je ruvnateljske posle vršil ravnateljev namestnik g. prof. Mirko Kmet, ki je obenem najstarejši član profesorskega zbora na gimnaziji. Z izkušenostjo in modro uvidevnostjo je g. prof. Kmet vodil delo v vzgojni in učui smeri. Po njegovi zaslugi so se na najvišji vzgojni zavod v Kranju vrnili stari časi zadovoljnega življenja in neoviranega dela. Te dni pa je prevzel posle gimnazij- skega ravnatelja g. prof. France Korbar- S tem prevzema vodstvo gimnazije mož, ki je v Kranju tudi že dobro znana osebnost. Saj jc njegovo življenje že dolga leta tesno povezano, z življenjem gimnazije in mesta Kranja. Kot 'mlad profesor začetnik je prišel v Kranj pred 19 leti. Vživel in vzrastel se je vanj in ga ni več zapustil. Veliko število dijak)V je kot učitelj in vzgojitelj že pospremil skozi srednjo šolo in jih izročil proi tranim eestan* poklicev. Letos je mislil, da bo kot razrednik osme popeljal spet nov rod preko mature v z^i>lj formalna in v resnici protiljudska ter je kritika totalitarnih režimov na njej do gotovo mero opravičena. Poti iz individulističncgn liberalizma v socialno meščanstvo vladajoča plast ni mogla, ali ni hotela najti. Zato je danes spričo novih tokov, ki mogočno valove v sodobni družbi, prav tako v krizi kakor socializem. Gre torej za dva v jedru bolna sistema, kateri \snk pri drugem išče, česar mu manjka: meščanstvo socialnosti in socializem organskega priključka k družbi. Toda la dva bolnika si ne moreta pomagati. Ne le socializem, tudi meSčnnstvo je izgubilo "tii pri> i i*misel za etos dela, na katerega je bilo r.ekoč ponosno in se opravičeno lahko pohvalilo, da je dalo zaslužka in krnita novim milijonom ljudi. Odkar imamo gospodarske krize in milijone brez poselnili. so hvaljeni sistem bolj prevrača v nesrečo kakor v blagostanje. O fuziji meščan stwi in Socializma, kakor jo vidimo po avtoritarnih državah, pa tudi ne moremo reči. da prinaša človeštvu srečnejšo bodočnost Rešitev bi mogel prinesti le sistem ki pra vilno pojmuje človek« in družbo Ki prizna njegove osebnostne in socialno nalogo in pra vice ter najde med njimi prnvi odnos. To pa jo le krščanstvo življenje. Toda naneslo je drugače. Svojib učencev ne bo spremljal kot razrednik, marveč kot ravnatelj. Kakor je 1* let delal na gimnaziji polno vsebine, je bi! vendar ni>vi g. ravnatelj vedno prepoln življenja, podjet riosti in sposobnosti, da bi se bil omejil samo na šolo. Poleg šolnika je bil dober, zanesljiv in dalekoviden delavec v mnogih kulturnih, prosvetnih in gospodarskih organizacij v Kranju. Mimogrede bodi omenjeno, da je pri zadnjih občinskih volitvah prišel tudi v občinski odbor. Mnogostransko delo izven šole g. ravnatelja vendar ni moglo odtrgati stroki, klasični filologiji. S tovariši sodelavci iz Ljubljane je v zadnjih letih sestavljal učbenike za latinski jezik, ki so jih strokovne ocene omenjale kot prvovrstne. Z dolom v šoli si je novi g. ravnatelj zaslužil ugled odličnega vzgo jilelja in šolnika. Z delom v stroki si je pridobil sloves v filologiji, metodiki in didaktiki podkovanega strokovnjaka. Delo izven šole pa mu je prineslo globoke vpoglede v življenje mesta Kranja in Gorenjske ter mu dalo obzorje, ki mu bo kot ravnatelju gimnazije nad vse koristno. S tem, da je bil v imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra II. imenovan za ravnatelja gimnazije v Kranja g prof. France Korbar, mislimo, da je bil iz najvišjega mesta izbran mož, ki bo mogel zavod voditi v vsestransko zadovoljnost. G. ravnatelj je doslej poučeval slovenščino, srbohrvaščino in latinščino. Ti predmeti mu bodo odslej narekovali smer vzgojnega dela, da bo vzgajal inteligenčni naraščaj v zavedne Slovence in zveste Jugoslovane deleč jim kulturse. vrednote iz zaklada starih Laiincev, ki so dali temelje vsaki kulturi in izobrazbi. V novem g. ravnatelju naj bi pa tudi gimnazijska mladina gledala, kako lepo se druži vera z izobrazbo in po njegovem vzoru naj bi rastla v krščanske inteligente, ki bodo pomagali narodu pri tem, kar je njegovega in dali tudi Bogu kar je božjega. Mi pa želimo, da bi novi g. ravnatelj vodil zavod pri popolnem zdravju, da bi ga pri deln spremljal blagoslov Očeta, od katerega prihaja vsak dober dar in k šte vilnim čestitkam pridružujemo ie svoje Bog ga živi! Novi vozni red Dobimo ga s 15. majem 1939., ki pa je za Gorenjsko prav nesrečno sestavljen. Tako t»< vlak ki odhaja sedaj iz Ljubljane oh 15 uri popoldne, odhajal šele ob 15.40, vlak, ki odha ja iz Ljubljane ob 18.40 pa šele 19.15. vlak k« gre iz Kranju dopoldne ob 10.52 pa so prestavili uu 11.25. Tako bodo vlaki, ki jih ljudje iz Kranja najbolj uporabljajo in so jih najbolj vajeni, bistveno drugače vozili. Kranj z vsem sodnim okrajem gravitira na kranjsko posta jo; skoro 20.000 ljudi je s t0 spremembo prizadetih, vendar ni bila nobena korporacija oziroma občina zaslišana o nameravani spremembi. Mnenja smo, da bi se ne smelo tako postopati posebno ker Kranj, kot gospodarski, trgovski in industrijski center Gorenjske nujno potrebuje za svoj razvoj dobrih zver. r Ljubljano in tudi z ostalo Gorenjska. Dosedanji vozni red je bil za Kranj ug deu Po novem pa od 11.45 do 15.40 torej skoro 4 ure ne bo nobenega vlaka iz Ljubljane v Kranj! Vsak eleganten gospod in dober sinko nosi klobuk znamke ,H l N K O*. KVALITETE: ^Piccadilly" .HQ ekel* „ P i e h 1 e r" „Moriss" „H a rysson* „Hill«ona. HINKO K RANI f.,~~rkve STRAN 2 In večejiu vlak ob 19.15 j« prepozen, mnogo priklednejii je bil dosedanji ob 1.6.40; na vsak način pa bo onemogočeno Kranjčanom in okoličanom, ki so m dopoldne vozili v Ljubljano, opraviti tam svoje manjie opravke pred poldne, ker bodo po novem voznem redu prišli v Ljubljano šele popoldne, Da ne bo izgledalo, d« je novi vozni rod preračunan samo na Ljubljano, priporočamo železniški opravi, da obdrži dosedanji vozni red, ali pa, da vsaj uvede mesto predvidenega izrednega vlaka ob sobotah in dnevih pred praznikom z odhodom iz Ljubljane oh 1435. rednega skozi ves teden ob istočasnem odhodu iz Ljubljane (14.35). Tudi kopalni vlak do Škofje Loke naj se podaljša do Kranja, saj je Kranj tujsko promet-ai kraj, ki bo še to leto dobil svoje, moderno kopališče. S tem smo hoteli le opozoriti na nujnost upoštevanja potreb našega mesta in okolice ki je baš sedaj sredi svojega razvoja. VSEM PROSVETNIM DRUŠTVOM! Draitva so prejela te «ml revizijske pole. Dekanijski odbor v Kranju prosi, naj jih NEMUDOMA VRNEJO IZPOLNJENE na naslov: Dekanijski odbor • g. Vertovšek Milan, Kranj, Tiskovno društvo Dekanijski odbor. Tedenske novice KRANJ V soboto dopoldne, na praznik 25. marca so trgovine v Kranju zaprfe, na kar opozarjamo cenj. občinstva V sred> dne 29. marca se vrli ob 13. uri v predavani dvorani Narods*ga- doma 20. redna skupščina Združeaja trgovcev v Kranju Udeležba obvezna! Zdrnženje trgovcev. Solea kresa 3.-, 10-, milo 7.56; Za trgovce po originalni tovarniški ceni. Glavno sastopstvo za Gorenjsko HINKO PODJAVOR-SEK, KRANJ, Strossmajerjev trg 4. Združenje obrtnikov opozarja kandidate z« pomočniške preizkušnje, da se iste vrše v ne deljo, dne 26. marca v stari šoli v prostorih risalnice in ne 7 prostorih združenja. Vabijo se tudi prisedniki, da se točno drže predpisanega časa. Potrebne so tudi vse predpisane listine, ker brez njih kandidat ne bo pripuščen k izpitu. Skupno združenje obrtnikov Kranj. Vsakdo greši, kdor ne uporablja edinstvene-aega Solea mila. Dobi se v vsaki boljši trgovini. Cena din 7.50. HINKO - KRANJ. »GORENJEC« Za Veliko noč t KRASNA IZBIRA MOŠKE MODE PRI: HINKO KRANJ poleg farne cerkve Društvo slovenskih obrtnikov ima svoj redni letni občni zbor 2. aprila ob 9. uri dopoldne v dvorani na Stari pošti Ta teden se bodo oglasili pri članih poverjeniki in jih prosimo, da jim izroče članarino ter obenem naročnino za »Slovenskega obrtnika". Vabljeni so vsi obrtniki, ki žele, da bo rokodelski stan dobro organiziran in močan. V tem času, ko se bije hud boj za obstanek, posebno v obrtniških vrstah, naj bo to naša dolžnost. Vljudno se ?abi vse, da s« občnega zbora udeleže. Odbor. lastnem interesu čimpreje prijavijo vstop V Kranjsko legijo. Prijave sprejema začasni pripravljalni odbor na naslov: Pečnik, tovarna ..Scmperit", Kranj. IL telovadna akademija v Kranju bo na cvetno nedeljo, dne 2. aprila 1939. ob 4-uri popoldne v dvorani Ljudskega di mo. Na sporedu je več točk prostih in simboličnih vaj, orodne in vrhunske telovadbe. Ker se akademija vrši samo v nedeljo, zato opozarjamo vse občinstvo, da si vstopnice nabavi že v predprodaji med tednom v trgovini „Hiuko" in na dan prireditve dopoldne v knjižnici v Ljudskem domu. Vsi ste vljudno vabljeni. Bog živil Drago so morali plačati hazardne igre. Prejšnji teden je kranjska policija aretirala »Na planini" kar 9 igralcev hazardne igre. Pri igralejh je policija našla blizu 2000 din gotovine, katere je zaplenila, ker jc bila mnenja, da so s tem denarjem igrali. V ponedeljek je policija aretirala na Primskovem tri igralce hazardnih iger, kmalu zatem pa v eni kranjski gostilni spet tri. Pri šestih aretirancih je našla okrog 1200 gotovine in denar prav tako zaplenila. V sredo so stražniki pripeljali na policijo spet štiri moške osebe, ki so se pečali s to prepovedano igro. Pri teh so našli le nekaj nad 100 din gotovine. Vsi aretjianci so bili najprej zaslišani nato pega zapletljaja. Volbenk je stopil notri in postavil zdravilo nazaj na ogenj. Plašno je pogledal v kot na tnalo, pa se je potolažil, ker je plalno ležalo tam prav tako, kakor ga je pustil. »Nič ni videl," si je končno potolažil starec slabo vest. Vzel je potrebna zdravila, skrbno zaklenil vrata za seboj in se urno napotil v Dolenjo vas k Vilibaldovim Martin je po polju lovil konja. Mluda, iskra žival, je brezumno dirjala po mladem žitu, trgala zelena stebelca iu teptala setev. Martin je besnel od togote. Teka! jc po vlažni njivah, da se mu je prst nabirala na škornje in lovil konja. »Hej, rjavček, ve-hal" ga je klical in vabil. Mlada žival pa je letala po žitu in ga pulila, prav nalašč po žitu. „Ali ga ne vidiš? Vse žito nam bo pomendral!" so tožili tlačani, toda zmerjati, Vilibaldovcga sina niso upali! »Pa ga ujemi, hudiča!" je klel Martin in se spet po gnal za konjem po travnikih. Konj je bežela naravnost proti farni cerkvi svetega Ja-koba. Butil jc k cerkvi, okrog katere jc bilo pokopališče z visokim zidom. Pred mrtvašnico je stal župnik in /. njim še nekateri možje. Praznik Gregor je zgrabil konju, siisnil mu je uzdo pod gobcem, da je konj obstal, nato pa sedel na zadnji nogi. V tem je že pritekel Martin, ves zasopljen. »Glej, Gregor, ali si ga ti! Kam mi je ta hudič ziiežal!" »Tu je posvečena zemlja, nikar ne preklinjaj," je opominjal župnik razgretega županovega sina, ki v tem stanju ni mislil na to. Martin se je odkril pred župnikom in ponižno rekel: »Tako me je ujezila ta pro ..., ta žival, častiti gospod. Ali ogledujete mrtveca?" »Da, in nekaj se nam strašno čudno zdi," se z župnikom ponovno zgledajo vsi možje, ki si niso znali razvoz-Ijatj uganke, kje bi bila desna noga ubitega neznanca. »Mrtvec nima desne noge," župnik zopet ponavlja nav /očim. »Kaj nima?" je prisluhnil Martin. »I, desne noge. Včeraj, ko smo ga prinesli, jo je imel. zdaj mu je v kolenu odsekana," vsi hkrati govore •» eni sapi. „V grehih je umrl, mu jo je pa hudič vzel, da jo bo imel za »dolgo jago"," je menil eden izmed mož. »To so vraže," ga je T.avrnil župnik. ..Nogo mu je odre zal ali odsekal človek." »Ali kdo?" so se spogledovali možje. »Jaz vem?" se je oglasil Martin. .Kdo? Kdo? Govori!" so možje planili vanj. »Volbenk s klanca." »Vulbenk? Daj, govori!" Martin jim je pripovedoval, da je pravkar videl človeško nogo v Volbenkovi veži. Možje so vztr^petali in bili besni obenem. „To copernikl Ta prokleti copernikl" so ga kleli. »Ne preklinjajte ga možje!" jih opomin j i župnik. »Ali mu moremo reči kaj dobrega, gospod?" Glejte bolnike zdravi!" govori s premislekom /upnik. ..S hudičevo pomočjo! Izročimo ga radovljiškemu mestnemu vicedomu, ta ga bo obsodil zaradi čarovništvu!" »Zaradi čarovništva, ne zaradi hudobije, zaradi skrunje nja mrličev seveda," je rekel župnik. ..Čarovnikov in čarovnic vendar ni." „Vi vedno svojo trdile, gospod, ko niste še nikoli izkusili hudobije čarovnikov," so oporekali kmetje. »Veste kuj?" se je znašel Martin. »Povedal bom svojemu očetu, on bo vedel, kaj naj stori." »Saj res, on naj odloči," so rekli vsi. / župnikom vred. .Župan naj razsodi." »Drevi je sklicana veča in tudi sodinn bo obenem. Naj še Volbenk stopi pred sodbo." »Naj občuti moč županske palice!" »Saj res," je pristal tudi /upnik. ,,Tu človek nikdar ne prestopi cerkvenega praga, treba bi ga bilo izobčiti \% cerkve. »Kar brž. moram domov." je rekel Martin in je šele zdaj prijel vranca, ki ga je Gregor še vedno držal. »Takoj moram povedati očetu kaj je ta starec naredil." Le hitro stopi, da starec ne odnese pete," so ga opominjali, Martin je pozdravil. Pred pokopališčem je zasedel vran ca in ga gnal skozi Srednjo vas. Ko je prijahal domov, je videl, da je Volbenk le V zgornji hiši. Hitro je poiskal hlapca Ambroža in Matevža in jima uka/al: »Ko pride Volbenk v vežo, ga zgrabi' . roke in noge mu pnvežita z vrvjo pa v klet ga vrzita. Hlapcu sta odpirala usta do ušes, kakor da nista prav slišula. Matevž je začudeno vprašal: ..Koga, praviš, naj primeva?" _I Volbenka," jasneje reče Martin. Hlapca sta se spogledala, nato je Matevž spet vprašal: »Volbenka da bi zvezala Volbenka in v klet vrgla?" »Čemu še sprašuješ?" ga zavrne županov sin. »Kaj pa je naredil?" vprašuje začudeni hlapec, ki ni mocrel verjeti kar je slišal. »i.ORENJEO STKAN 1 dvorani. Obenem bo občni zbor tudi Mludin-ske JRZ. Vsi somišljeniki vabljeni! Grobovi. V Zalogu je po daljšem bolehanju umrla Plevel Marija, po domače Plevelov« mama, ki zapušča moža in že odraslega sina in hčer. V Cešnjevku je pa pljučnica pretrgala nit življenja posestniku in očetu nedoraslih otrok Jenko Jožefu v starosti 45 let. Sveti naj jima večna luč. Preostalim naše sožalje! Občina je razpisala mesto občinskega tajnika, ker odhaja dosedanji tajnik g. Uršič Jože k vojakom na odslužitev kadrskega roka. Pri n a.s je lahka izbira moškega perila: Krasni vzorci, nizke in stalne cene! (trgovina se nahaja poleg farne cerkve v Kranju) Predavanje. V četrtek dne 30. marca ob 8. uri zvečer bo v mali dvorani predaval okrajni živinozdravnik g- Bedenk. Ker je za vsakega živinorejca potrebno, da spozna živalske bolezni in da ve kako je ob času bolezni t živino ravnati, zato upamo, da se bodo gotovo vsi predavanja v čimvečjem številu udeležili, na kar vse opozarjamo in vabimo. Vihar, ki je pretekle dni divjal, je z nekaterih streh, katere so vetru bolj izpostavljene, zmetal precej opeke. Podrl je tudi nekaj električnih drogov, prt cerkveni uri v zvoniku je pa odlomil en kazalec. ŠMARTIN PRI KRANJU Kino Šmartinski dom nam bo ta teden prikazal kar dva velefilma in to: »Zgodbo neke duše", film. o svetnici sv. Tereziki od Ooteta Jezusa. To je največji verski film, ki nam najlepše prikazuje njeno življenje, samostan Karmeličank, obisk pri papežu Leonu XIII. njeno težko duševno borlto in njeno blaženo smrt. Film je izdelan po knjigi, ki jo je svetnica sama spisala. »Modri sij r. gora", drugi film, je do danes najlepši planinski velefilm o drznih plezalcih, o zakladu v gori, o deklici, ki je bivala daleč od ljudi. Prekrasni naravni posnetki so posneti na licu mesta v Dolomitih. Vsa dejanja se dogajajo v planinah in bomo uživali, ko nas bodo dve uri obdajali sami skalnati vrhovi, gorske vasice in drzna plezanja domačinov, brez. turistovske opreme. LOBUK rai mooA za UCJ GOSPODA Za Veliko noč: naj ima vsak mož, gospod in dober sinko, na glavi klobuk znamke , HINKO' poleg farne cerkve. Pod ta poziv pa je nekdo zapisal s svinčnikom in z velikimi črkami »Osli"! Kuj pravitel? Požar. V noči od ponedeljka na torek je v najbolj poznih urah okoli en četrt čez drugo uro izbruhnil silen požar, ki je uničil stanovanjsko hišo, hlev skedenj, to je prav vse, Kržišniku Francu iz Poljanske ulice, po domače »Mehelnu". Hiša kakor vsa druge gospodarska poslopja so bila popolnoma lesena, le spodnji del ob spodnji poti je bilo nekoliko zidu. Pogorelo je vse prav do tal. Požar je opazita prva soseda, kutere lesenu hiša je bila tudi v nevarnosti. V zadnjem hipu se je posrečilo sosedu, da je spravil pokoncu domače. Rešili so tudi živino. Dočim je vsa uprava z vsem perilom in obleko pogorela. Kržišnik trpi ogromno škodo, katera nikakor ni krita z zavarovalnino. Gasilci, ki so prihiteli, te hiše niso mogli rešiti, ker ni bilo misliti r.a drugega kot na omejitev požara. Mladinska akademija, ki sta jo priredila Fantovski odsek in Dekliški krožek na praznik sv. Jožefa je pokazala, da naša mladina krepko koraka v pravi slovenski katoliški smeri. PREDDVOR V soboto na pruznik Marijinega oznanjenja 25. marca popoldne ob poli štirih priredita fantovski odsek in dekliški krožek telovadno akademijo. Na sporedu je 19 točk, telovadba, petje in igra v 3. dejanjih. Vabimo vse sosedne odseke in krožke, kakor tudi vse prijatelje našega odra, da se akademijo udeleže. Bog živi! Za velikonočno soboto: Vsak naj se veseli, ko godba zaigra in boben ropota, da HINKOTOV klobuk ima! Ogromna izbira klobukov. Nizke cene. HINKO KRANJ poleg farne cerkve SKOFJA LOKA Kaj pravite. Kakor je znuno sta pri nas v tovarni »Šešir" dve delavski organizaciji Z/l) in JSZ. ZZD je pred praznikom sv. ložefa obvestila vse svoje člane nu tu nučin, da je obesila razglasili listek na razglasno .lesko na tovarniškem dvorišču. Z listkom je bilo razglašeno vsem članom ZZD, da imajo na delavski pruznik sv. Jožefu skupno sv. mašo s skupnim obhajilom in to obvezno zn vse člane. Zakaj se tako smejim? Ker pri Hmkotu poceni dobim. Za Veliko noč Vas čaka ogromna izbira moške mode: klobuki, srajce, kravate, nogavice. — Hitite, da pri izbiri ne zamudite 1 HINKO KRANJ poleg farne cerkvo NAKLO Mladinska kmečka zveza Naklo-Podbrezje bo imela dne 7. maja t, l. blagoslovitev prapora. S slovestnostjo bo združeno kratko zborovanje in pristna kmečka zabava. Društva vseh vrst v okolici se nuproša, naj ta dan ne prirejajo kakih prireditev. Na našo prireditev že danes prijazno vabimo. Vse se veseli, - vse se smeji ln k HI 1M KOTU hiti, kjer se res poceni dobi z Otro&ke, ženske in moške nogavice, klobuki, srajco, kravate itd. .Moda za gospoda: HINKO KRANJ poleg fa me cerkve HRAST JE Naš Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita v nedeljo, dne 26. marca ob 3. uri popoldne v svojem domu telovadno akademijo v proslavo materinskega dnevu z /elo pestrim sporedom. Pri tej proslavi sodeluje tamburaški zbor iz Cirčič, kar bo posebno poživelo tel.ivadnc točke programa. Ta prosluvu je plod našega vztrajnega dela. Poskrbeli bomo, da bo ta akademija dostojen izraz naših čustev, ki jih gojimo do svojih mater — trpiuk. Vabimo vse naše prijatelje, da w nedeljo do zadnjega kotička napolnijo našo dvorano. - Odbor. HINKO KRANJ, poleR farne cerkve. Tu se dobi res dobro in počen vsa moda za elegantnega gospodu: klobu-ki, kape, srajce, kravate, nogavice itd. _ VODICE Fantovski odsek vodiški je imel na sv. Jožefa svojo skoro že tradicionalno akademijo. Tu bi bila prav gotovo krivica če ne bi o tem, na tem mestu spregovorili nekaj besed. Na tej akademiji dobimo precej dober pregled zimskega deia v telovadnici in vsako leto moramo znova občudovuti da je mogoče kaj takega. Spored sam je bil prav skrbno sestavljen. Vsi, naraščaj, mladci in člani, so skrbno pripravili svoje točke. Mladina navdušeno sledi stopinjam starejših in Bog daj, du bi jim ti vedno prav kazali pota. Malo natančneje moramo gledati delo starejših, ki nam morajo nuditi /e kaj boljšega, da jim bomo verjeli, da zaslu-žijo naslov zveznega prvaka. Prvič smo videli v Vodicah vaje na konju in prav gotovo so dokazali, da s tem orodjem razumejo ravnati. Tudi prav sposobni so med njimi, le prave šole še potrebujejo. Pri poljubni prosti vaji smo videli, da tudi čisto kmečki far.t ?.more sestaviti res pruv dobro vajo. in jo tudi odlično Iz- f>. -4 ker so se znižale cene zo Persil in Henko. To je za noše gospodinje res prijetno presenečenje. Sedaj lahko prednosti Persita in Henka še bolje izkoristite. Ako perete s Persilom in Henkom boste najbolje obvarovali Vaše perilo, ki bo obenem snežnobelo in svežedehteče. Uporabljajte Persil in Henko vedno po navodilih v predpisani količini brez vsakih drugih primesi., Persilin Henko brez, teh d veh ni pranja ! vesti. Če se pa kdo malo več ukvarja s telo-\uo..o, poha/.e naravnost vrhunske zmožnosti, čeprav je Vodičan. Proste vaje za leto 1939 so bile izvajane vzgiedno. Bradlja je bila prav dobra, razen, da so nekateri poh.uz.uii da jim manjka vaje. Na vsak način pu je prav dober material in skoro lahko pričakujemo, da bodo na letošnjih zveznih tekmah poslali v treije zvezin prvak in si s tem zu trajno priborili zvezni pokal. Gimnustična vaja, ki so jo sami sestavili, je nudila tudi razvajenim gledalcem dovolj užitka. Saj bo menda dovolj o akademiji. Vsak, kdor jo je videl, je bil prav goiovo zadovoljen. Če pa je morda, kdo našel temno točko, mu splošnega vtisa ni mogla pokvariti, če je količkaj nepristranski. Želimo močni družini naše mladinske organizacije še lepšo pot v bodočnost, tako v telesno vzgojnem, kakor tudi v prosvetnem pogledu. Drugcče pu res ni kaj posebnega in je včasih še boljše, ker take posebne novice niso vedno prijetne. No novic že dosti zveste v Vodicah sedaj, a take dobite tudi drugod. Pa smo še precej previdni in raje vedno malo počakamo, da se pokaže iz megle, kaj pravzaprav je in kaj ni. Je že res, du je najbolj previdno kmečko ljudstvo in vse neverjetnosti najdejo povsod drugod hvaležno občinstvo, le na deželi ne tako brž. .Ne jezi se Janez! V Kranj pojdi, tam boš sigurno dobil klobuk za tvojo veliko glavo". — Trgovina „H IIM K O" (poleg farne cerkve) ima največjo izbiro na Gorenjskem. STARA LOK K Z dolgim nosom je odšel tat, ki je ponoči skozi okno udri v černgrobsko cerkev v upanju, da odnese bogati plen. Lotil se je labermtkljn, L o v a k e. športne in modne klobuke znamke »HINKO4* v največji izbiri na Gorenjskem dobite samo v Kranju pri KRANJ moško moda KLOBUKI 117 bo pa je bil prazen, štok na levi strani oltarja je pred lilo tatu ostal nepoškodovan, vrata v za- V. akademski večer se vrši v Četrtek 30. marca 1931 ob 8. uri zv. v Ljudskem domu. Govori g. dr. Janko Kalan o temi Vera v posmrtno življenje (Skioptične slike.) Vsi vljudno vabljeni! kristiji so bila preveč trdna, zato je jezen odšel in v vasi prevrnil lesen križ ter ustrelil psa. Drugič naj se ne trudi zastonj. »Prisega o polnoči" je naslov tragediji, ki jo bo na praznik zvečer ob 8. uri in v nedeljo 26. marca ob poli 4. uri popoldne odigralo Prosvetno društvo v Stari Loki. Pri igri bo natopila ciganska godba in zbor ciganov ter fan-lov na vasi, zato v soboto zvečer in v nedeljo v Starološki dom. Igrali bodo samo stari — priznani igralci. STRAŽIšCE Moške srajce, kravate in nogavice vseh vrst, zelo do' re in poceni dobite le na Kalvariji v NOVI TRGOVINI Edi Grzetič, nad postaja TR2IC Praznik sv. Jožefa se že od nekdaj slovesno pruznuje. Vendar je dalo temu praznovanju še prav poseben poudarek v zadnjih 40 letih Prosvetno društvo sv. Jožefa, pod katerega zastavo se je zbiralo in se zbira vse, kar misli katoliško. V nedeljo so se zopet pokazale strumne vrste članstva Fantovskega odseka in DekLiškega krožka v krojih, naraščaja in drugega članstva v sprevodu izpred našega dom« po trgu k sv. Jožefu k 10. sveti maši. Veselo in vzpodbudno je dajala godba takt za pravilen in ponosen korak, gledalci pa so tvorili špalir od sv. Andreja do stopnic, ki vodijo v hrib k sv. Jožefu. Zvečer nas je pa akademi ja Fantovskega odseka in Dekliškega krožka kar presenetila. Začetni govor predsednika Kuntovskega odseka je bil nekako opravičilo, češ, če ne bo šlo vse v redu, je nekaj vzroka gotovo v tem, ker so bila naša telovadna dru štva prisiljena k večletnemu počivonju. Naslednje točke so nam dokazale, da je bilo to opravičilo nepotrebno, saj v svojem nastopu naši telvadci daleč prekašajo organiz.icijo, ki je bila tako zelo favorizirana od javnih oblasti. V sredi sporeda je imel kratek, a z.ito jn-drnat govor čg. Zaletel v katerem je poudn- Za moške in ženske obleke, perilo in svilene rute najnovejše, kupite ugodno pri CROBATH - KRANJ S T HAIN 4 ►(ÍORENJEO ESPERANTO Tečaj vodi Damjan Vaken. (Nadaljevanje.) IX. BESEDE: abelo = cébela, atabla " prijazen, -a -o. animo ■ duia, aataft *» pred, avo ~ ded, baidau = kmalu, buklo " koder (las), turma ™ ljubek, -a, -o, danci = plesati, de-mandi =■■ vprašati, donaci ■ darovati, eč celo, falelo ■ pravljica, feličo - sreča, frera-da = tuj, -a, -o, gojkrii = vriskati, koro -srce, mondo = svet, mun = sedaj, vizago = obraz, plorl " jokati, ruga - rdeč, -u, -c, ■nr = s«mo, sola ■ sam, -a, -o, suferi *" trpeti, tnta = cel, -a, -o, (ves), tempo " čas, voki " klicati, lavi " umivati, respondí -odgovoriti. 1'ovrati.i osebni zaimek: Povratni osebni zaimek sin ■ se (sebe) sc rabi v slovenščini za vse osebe, v esperantu pa samo za tretjo osebo ednine in množine. Rabi pa se samo tedaj, kadar je osebek dopolnilo v istem stavku v tretji osel«, če pu se osebek in dopolnilo v istem stavku ne nanašata na isto osebo, tedaj rabimo zu dopolnilo v 4. sklonu zaimke, tuko: )i lavas lin " on ga umiva (drugega) li luvas sin ~ on se umiva (sebe). Pazi na razliko: li lavas liajn manoju • on umivu njegove roke li lavas sinji) munojn ou umiva svoje roke Pravtako: mi laboras por mi - jaz delam za sebe li laboras por li " on delu /a njega li luboras por si ■ on za sel>e del« Li lavas sian vizagon - On umiva svoj obraz Li lavas lian vizagon. On umiva njegov obraz. Li iris kun uda umiko en teotron. Bfl la teatro li vidiš sian auiikon, kun kiu li louge paroli*, Poste li iris en la kafejou. kie li párolis ankaü kun liu amiko. čiuj estis gojuj kuj feličaj. On je šel z mojim prijateljem v gledališče. V gledališču jc videl svojega prijatelja, s ka terim je dolgo govoril. Potem je šel v kavarno, kjer je govoril tudi Z njegovim prijateljem Vsi so bili veseli in srečni. Časovni korelativi: Če. korelativnim deblom dodamo končnico - am, dobimo časovne kore-lative, tako: iani ■ nekoč, uekduj kiam * ko, kudnr, kedaj tiam ■ tedaj čiam - vedno neniam - nikdar, nikoli Kiam vi venos al mi* Mi venos al vi tiam, kiani 8UHO brilos. čiam mi pensas pri ši. lam mi párolis jam kun vi, sed mi forgesis kiam estis tio. Neniam vi estos feliča. Vzročni korelativi: Vzročne korelative pa Ivorimo s končnico - - al, tako: ial " zaradi nečesa kial ' zakaj, za kar tial --- zaio čial = iz vsakega vzroku neniul ■ iz nobenega vzroka Kial vi ne párolis, kiam mi demandis vin. kun kiu vi iris hieraü vespere en la kafejon? Mi ne respondis al vi tial. car vi ne estas Ha amiko. Načinov ni korelativi: se tvorijo s končnico el: iei nekako kiil * kako, kukor tiel - tako ciel ■ vsekakor (na vsak način) neniei -- nikakor (na noben način) Kiel \i skribis leteron? Mi ne scias kiel, čar mi estis tre mulgoja. Kiel vi laboras, tiel vi vivas. Vaja: Prevedi \ slovenščino sledeče stavke: Hireaü estis tiel bela tugo, kiel juni longe ne estis. Mia patro diris al mi kaj ul mia fra-tino. ke ni iros en la arbaron. Tic kantis la birdoj, ni vidiš tie belajn florojn kaj ultajn arbojn En la arbaro estis aukaú amikinoj de mia fratino, kiuj estis čarmaj. Kun unu el ili mi jam dancis iun vesperon. Tiu čarma amiki-no de mia fratino estas juna kaj belega knn-bino. Morgan mi iros kun Si en teatron. Tie mi parólos kun Si pri la danco, kinu ni jam iam dancis. Vespere ni iris kune Knabinoj kantis tutan vojon belajn kalltoju pri juneco, amo. pri sopiro. pri noktoj. Kstis belega tago. V.iun mi neniam forgesos. BESEDE: adiad zbogom, udiaiii pošlo viti se, admiri občudovati, amhaü oba. argento ■= srebro, atenti paziti, avo ded, uvino babica. liani kopati se. buso ustu, časisto ' lovec, časi loviti, danko hvala, dekstrn desni, -a, -o, devi morati (moram), povi - moči (morem), eble mogoče, morda, ernro zmota, napaka, lidi zaupati, gilo m prha. In-i m <> dimi. kulpo krivda, laca ■= truden, -u, <>- (utrujen), legi brati! (knjigo, pismo), maro morje, ondo val. oro zlato, paco mir. pagi pla- ri! trud in žrtve, ki so položonc v delo, kutero kaže svojo sliko ca našem odru, bodisi pri akademijah, pevskih koncertih, prosvetnih večerih ali pri uprizoritvah iger drarautskega odseka. Apeliral je na slovenski: katoliške starše z besedami: »Dajte nam mladino, kateri hočemo ogreti srca za zvestobo do svojega naroda." Končno je tolmačil posamezne točke uknde.mije, zlasti pomen slovenskih narodnih plesov, kateri so veliko lepši, kakor tuja navlaka. Kot zadnja točka so bili na Sporedu motivi iz narodnih plesov v pestrih narodnih nošah iz Zilske doline. Občinstvu se je tako dopadlo da so morala dekleta to točko ponovili. „Kam pa kam?" „V Kranj po nov klobuk za Veliko noč!« „Tudi jaz s.-m namenjen v Kranj, samo ne vem ako bom dobil št. 61?" „Bodi brez skrbi, kakršno številko želiš, takšno dobiš. Hinko ima vse klobuke na zalogi od štev. 50 do 61 in pa najlepšo izbiro na Gorenjskem!" „Potem pa brž v Kranj hitiva, da pri izbiri ne zamudiva!" MODA ZA GOSPODA: HINKO KRANJ poleg farne cerkve Kr«tko pojasnilo k preložitvi „Valčkovega večera". Nekateri so rekli, da se je ta prireditev preložila radi češke tragedije. Resnici na ijubo pu povemo, da se je župan g. Košir i/ Kovorja izkazal moža na mestu, ker je o-dločno odklonil dovolitev za ples v postnem času. Tržičani smo mu za to zelo hvaležni, ker nam niso v nedeljo zjutraj merili ceste razui ..dobrovoljčki", kakor običajno, po takih prireditvah. Občinski proračun za leto 1939/40 je bil razpoložen od 18. do 23. marca v občinski pisarni. Predvideno je 1,275.169 din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Podrobnosti proračunu priobčimo v prihodnji številki. V ponedeljek 26. marcu ob 8. uri zvečer se vrši občni zbor JRZ v Rokodelskem domu. Na občnem zboru poroča delegat iz l.jublj tne, ali pa naš narodni poslanec g. Janez Brodar. 3o-mišljeniki vabljeni k obilni udeležbi! V ponedeljek zvečer nam je pri prosvetnem večeru Ahučič Anton obujal spomine na gro zote svetovne vojne. Vodil nas je z besedami in slikami po posameznih bojiščh, katerih grenkobe je občutil na lastni koži. „Kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod:" s temi besedami je zaključil predavanje. Velika nesreča je zadela pretekli tedeu Dov-/«n Matevža, posestniku pri sv, Ani. v četrtek 16. marca je izbruhnil požar in na muh mu je bila v ognju hiša in gospodarsko poslopje. Predeli so prihiteli ljudje, je bil ogenj žo tako močan, da je bilo nemogoče kaj rešiti. Le / veliko težavo so rešili živino, vse drugo jc pa zgorelo. Gasilci so mogli braniti samo sosede in so še s tem imeli veliko opravka. Od vročine in vsled hudega vetra sc je več sto n.etrov daleč v bregu vnela trava in listje, kiu je lirah pred jx>žaroin še povečalo. Vendar Mi je gasilcem posrečilo nesrečo omejiti. Zavarovalnina še daleč ne zadošča za kritje škode. /uto priporočamo vsem dobrim srcem, da nesrečni družini pomagajo. RAZGLAS. N sv rho ugotovitve predmeta in obsegu razlastitve nepremičnin in stvarnih pravic za po i trebe preureditve državne ceste št 2 Ljubljana Kranj je kr. banska uprava razpisala krajevni ogled in razlastitveno razpravo in sicer; 1. ) za odsek mesta Kranj, to je za katastra!-no občino Kranj, v sredo, dne 29. marca 1939. in po potrebi še naslednje dni s sestankom komisije v občinski pisarni občine Kranj ob 9 uri: 2. ) za odsek Kranj - Naklo: a) za katastrulno občino Kranj, v petek, dne 31. marca 1939. s sestankom komisij,- v kranjski občinski pisarni ob 9. uri. b) /a kntustralni občini Pivka in Naklo, v soboto, dne 1. aprila 1939. s sestankom komisije pri občinkem uradu občini Naklo ob 9. uri. Razlastitveni pripomočki so interesentom na splošni vpogled za katastrulno občino v pisarni občini Pivka in Naklo pa v pi«nrni občine Naklo OBČINA KRANJ. i-ati i>a rto -a. -o, post čevelj, u/.i obleka, viro miza, RAZGLAS. Objavu vojnega razporeda obveznikom in da-jalcem živine in vozil občine KRANJ se vrši v soboto, dne 25. marca 1939 točno ob ?« ari zjutraj na občinskem zbirališču, katero se nahaja v Straheči dolini na desnem bregu Kokre v gozdiču proti Rupi. K objavi morajo priti vsi obvezniki, rojeni leta 1889. do 1918, ki so pristojni v občino Kranj, nadalje vsi lastniki konj. volov in motornih vozil. K objavi ni treba priti: 1. ) rezervnim oficirjem, 2. ) dijakom s položenim oficirskim izpitom, 3. ) onim, kateri še niso odslužili kadrskegu roka, ter 4. ) stalno in začasno nesposobnim. Kdor še ni oddal vojaške knjižice na občini, naj to stori nemudoma! Pozivu se morajo odzvati vsi brezpogojno! (Ldor se ne bo odzval, bo strogo kaznovan pc voj. kaz. zakoniku radi neizvrševanja voja ških dolžnosti. UPRAVA OBČINE KRANJ. Ako imate kurja očesa in se Vasi dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin In brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjec noga-ic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo meške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. del, pano kruli, plena pob:. kazen, trovi nujti Suo rabiti, vetero vreme, \esto moški venčno strup, tablo (Se bo nadaljevalo.I MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0"50. Najmanjši znesek je 6 D. Važno I Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Prazna sončna soba sc odda s 1. aprilom v Kranju tri minute od novega lesenega mostu enemu ali dvema gospodoma. Poizve se v upravi ..Gorenjca". Prodam večjo število izdelanih hrastovih stebrov za kozolec, Ivan Zupan, Pivka, p. Naklo. Več zamreženih oken, komplet zasteklene, stare, velikost 132 x 103 cm proda P. Majdir — »Merkur1-, Kranj. Prodam: lesene stopnice, 400 kom rabljene opeke (bobrovec), ročni voziček, štiridelno kletko zu kunce (zajce). Istoiam oddani večjo mrzlo klet. Naslov v upravi. Trrstanovnnjska hiša se po zelo ugodni ceni proda. Nalov v upravi. Prodam 500 kg pšenične slame. Voklo 9. Prodam stavbni prostor z materialom na Kal-variji" v Stražišču. Poizve se v upravi. Prodam: i omaro s predali, t mizo, ¿ otroški postelji 2 umivalnika itd. Rebolj, Blejska cesta 5. Velika soba s posebnim vhodom sc odda v ua-jcm. Kokrški breg 6. VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. H. Izurjene šivilje sprejme Ca ko j tovarna „I K A" v Kranju Priporoča se v Kranju JANKO R A NT špecerija in trgovina z deželnimi pridelki SEMENA vseh vrst TEL. ST. SB." Otvoritev NOVE trgovine KOLES M. KRAŠOVEC V KRANJU NA BEKSELNU PRODAJAMO: Damska in moška trpežna ter športna kolesa Vse za letni in zimski šport Radio aparate Šivalne stroje Otroške vozičke Žarnice vseh vrst in vse nadomestne dele za popravilo koles Samoprodaja v kvaliteti vodečih francoskih športnih koles znamke „V a 1 v" Kmetovalci 1 Čas setve je žel Pesa Eckendorfer rumena in rdeča — Črna detelja, lucerna (nemška detelja) — oves, čebulček kakor tudi vsa vrtna semena. Zanesljiva kal ji vosi I DRAGO FUCH8 preje J. A. MAJDIČ - KRANJ KUPIM MALO HIŠO v mestu ali v bližini Kranja. Pogoj je primeren prostor za nemoteno sončenje na balkona ali v skritem vrtu, da ni pogleda iz drugih hiš. Naslov v upravi Gorenjca. Slike za nove delavske knjižice dobite najlepše in najce-cenejše pri Foto Jug - Kranj Strojno mizarstvo MARK1Č MATEVŽ NAKLO izvršuje vse vrste pohištva in stavbna dela po nizkih cenah. Prepričajte se pred nakupom ur, zlatnine, srebrnine, kristala, očal, toplomerov, vseh optičnih predmetov, nalivnih peres „Harow itd. pri znani domači tvrdki B. R A N G U S r um......w» um i—r" mummsi «wmwi i—iiasmmi zlatar in sodni cenilec v KRANJU ki Vas postreže z domačin delom in nizkimi cenami. — Zahtevajte cenik! Staro zlato in srebro najboljše plačam. Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Krnnjn.