SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jedea
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	«
Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v ,.Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 285.
V Ljubljani, v četrtek 13. decembra 1894.
Letnik XXII.
Kapitalizmove mreže.
Najbolj je treba kmetskemu stanu cenega posojila, tako slišimo za vsakim oglom in zato tndi delničarji pri posojilnicah po Schulze-Delitzscb-evem sestavu, ki včasih vlečejo 8—9°/# dividende na leto, nekako mogočno stopajo med drugimi navadnimi nmrljivimi ljndmi, češ mi pomagamo kmetu, mi delamo za narod.
Preskrbimo kmetu po ceni kredita, pa bo rešen, tako pravijo nebrojni »bojevniki" za kmetski stan, pri tem pa ne pomislijo dveh stvarij: 1. Kredit ni samo možnost pomagati, marveč še bolj je možnost delati dolgove; 2. čim ceneje je posojilo t. j. čim manjši so obresti, tem večja je kapitalistična vrednost posestva in tem večji je kredit, to se pravi: čim manjši so obresti, tem večja je možnost se zadolževati.
čim bolj se pa veča možnost delati dolgove pri kmečkem stanu, tem bolj se bliža ta stan svojemu propadu. In zato trdimo mi: Čim ložje se kmet zadolžuje, s čim ugodnejšimi pogoji na videz lahko išče pri kapitalu tako zvane pomoči, tem bolj se ruši njegova nravna sila, njegova stanovska samozavest, njegov čut vzaiemnosti celega kmečkega stanu, tem bolj hirajo predpogoji zdrave organizacije in s tem njegovega obstoja. Kedor si v potrebi ne zna ali ne more drugače pomagati, nego z dolgovi v kapitalističnem smislu, je gospodarsko izgubljen. To velja seveda le toliko časa, dokler se stan ne organizuje, dokler se ne vstanove avtonomne kmečke zadruge, ki imajo jedine posredovati kredit, dokler se ne vstanove nerazdeljivi kmečki domovi in dokler se ne nastavi zakonita meja, do katere se sme zadolžiti posamezno posestvo. V tem slučaju bo seveda cenen kredit pomagal kmetu. A. mi govorimo samo o sedanjih razmerah.
Socijalisti se smejejo malenkostnim sredstvom, s katerimi se hoče dandanes pomagati kmečkemu in obrtnemu stanu in ju rešiti propada. Oni so po-
polnoma prepričani, da je vse to, kar imenujemo srednji delavni stan, že zdavnej bolj v vrstah pro-letarijata, v četrtem stanu, nego na — sredi in zato javno trde, da je smešno zakrivati to resnico. Pri frankfurškem soc. demokratičnem shodu je Vollmar nasvetoval, naj bi se vsaj iz agitacijskih namenov kmetom ne povedalo soc. demokr. načelo v obraz, naj bi se vzlasti proti zasebnemu lastništvu posestva ne govorilo, toda Bebel ga je zavrnil in raje hotel, da so se socijalisti razklali v dve nasprotni si stranki, nego da bi bil zatajil svoje prepričanje.
Mi sicer priznavamo, da socijalisti v tem obziru res prav vidijo in da se samo po sebi ne more drugače sklepati, nego :kmečki inmali obrtni stan bosta izginila.
Sedajne zbornice, najmanj pa v duhu nenaravnih koalicij sestavljene, ne bodo zmogle ničesar, če tudi izmečejo milijone za vsakovrstne brezplodne enkete.
Toda upanja, da se ohranita ta dva stanova, še nismo izgubili. Ostala sta izmed vseh stanov naj-zvestejša svojemu Bogu in zato zaupamo božji previdnosti, da ju bo varovala, zaupamo dalje v človeško naravo, da se o pravem času sama otrese kvarnih snovij in iznova živa in zdrava razvije svoje sile.
Ne smemo pa prezreti, da je kapitalistični liberalizem pokopal kmeta in da mora veljati boj v kmetovo rešitev najpreje temu sovražniku. Kapitalizem ne bo pomagal kmečkemu stanu in če tudi prihaja v ovčji obleki ponujajoč mu svoje podpore, če tudi na videz ne pokaže svojega bistva in svojih namenov, mu vender le škoduje, kedar koli pride ž njim v dotiko.
Z raznovrstnimi kreditnimi zavodi, ustanovljenimi na kapitalistični podlagi, mu sicer umetno podaljšuje smrtni boj, toda le sebi v korist, ii smrti ga s tem ne reši. Med take zavode štejemo vse posojilnice in hranilnice po Schulze-Delitzschevem sestavu in vse tako zvane hipotečne banke. Prvi zna-
menitneji poskus dobiti kredita na zastavo v posestvu ali na hipoteko, imamo koncem sedemletne vojske v Šleziji. Vojska je neizmerno škodovala šles-kim grajščakom; uničila jim je posestva in pobrala denar. Zato so si ustanovili kreditno društvo (So* ciete d' emprunteurs). Udje tega društva so mogli biti samo grajščaki. Društvo je jamčilo z vsem premoženjem svojih članov in izdajalo je zastavne listine, katere je ali samo prodajalo, ali jih pa odstopilo v prodaj kakemu svojemu članu, ki je ravno potreboval denarja. Dolžnik je moral izplačevati dolg v obrokih in osrednji društveni urad je nazaj kupoval zastavne listine izplačanega denarja. Kapitalisti so radi posojali društvu, ker so imeli veliko varnost in velikoposestniki so si tako res pomagali.
Ko so se pa zrušili fevdalni stanovi in se je proglasila »svoboda" kmečkemu stanu, da sme svoje posestvo prodajati ali razkosavati po svoji volji in tudi zadolževati se nanje, dokler mu kedo še kaj zaupa, so jeli kapitalisti takoj ustanavljati kreditne zavode, da so dajali kmetu na posodo, ali bolje: da so svoj denar lahko varno in dobro naložili. Kapital je jel ponujati svojo pomoč kmečkemu stanu. Tako so nastale hipotečne banke.
Denarni mogočniki so sami vstanovili take banke; oni niso pripadali k kmečkemu stanu, marveč so sami zložili denar, kot založni kapital svoje banke. Te denarje posojuje potem banka posestniku, če so zadostno pokriti. Kmet podpiše zastavo, ali hipoteko, da jamči s svojim imetjem in se zaveže, da bo izplačeval dolg v obrokih z gotovimi obrestmi vred. Banka si shrani te listine ali pa kupčuje ž njimi, prodaja jih na denarnem trgu, da bi se s tem pridobila temveč denarnih sredstev. Po tem potu postajajo kmečka posestva mejnarodna; ker so odvisna od premičnega kapitala, ki je povsod doma, ki je sam v najširšem besede pomenu mejnaroden ali — brezdomovinsk. Koliko nevarnostij je vsled tega v hipotečnih bankah, da vzlasti slabši in manjši
LISTEK
Santa Lucia.
(V spomin 13. decembra 1888.)
V neapoljskem pristanu zibala se je veličajna ladija. Orjaški labud ne bil bi mogel elegantnejši plavati po sinjih morskih valovih, kakor parobrod »Santa Lucia". Sidri so sicer spuščeni, toda mornar, stoječ tik železnega kotla, čaka kapitanovih povelj ; krmilnik je tudi že na svojem mestu.
»Kurjači, priložite pod parni kotel!" veli kapitan. Skoro se vali gost dim iz parnega dimnika. Sosedni Vezuv, kakor da bi hotel biti ljubosumen na dimne oblake, takoj tudi priloži v svojo peč in hkrati razsvetljeva orjaški ognjeni slop temni večer.
»Neprijetno pot bomo imeli, gospod kapitan," spregovori krmilnik.
.Ii česa sklepate?"
»Ciklopi so priložili v peč; izvolite pogledati, kako se iskri nje žrelo, nekaj je jako razljučeno," d4 krmilnik.
„ Varuj nas nesreče, sveta Lucija. Sicer se pa čuvajte — za drugo skrbeli bomo mi in močna naša taščitnica."
»Tovariši, pojdite sem," kliče pomorščakom brhek mladenič visoke rasti in črnih las. Poslovimo se za nekaj časa z razkošnim Neapljem, da pozdravimo rajske bregove Ischije. Kakor je običaj, zapojmo k slovesu našo mornarsko ,0 santa Lucia'. Januvarij, slavček jamborovih gozdov, začni 1"
Na te besede doni pesem iz sto grl; hodeč po-stoji, da posluša čarobno pevanje; bledolična luna v tem trenotju pogleda izza oblakov na veseli pevski zbor in Vezuv — Vezuv bruhne iz svojega žrela milijard isker, tisoč raket Efrči proti oblakom in se zrcali v mirni gladini neapoljskega pristana. Draže-sten a običajen prizor v južnih krajih, torej se malokdo zmeni zanj.
Naglo je bilo med tolpo opažati čudno strme-nje. Strah prešine vse pevce. „Kaj pomeni to ?" vpraša jeden druzega. »Saj vendar nismo popili toli vina Jaecrimae Ohristi', da se zaletavamo jeden v druzega."
Po kapitanovem prihodu spremeni se položaj. n Veste li, kaj je bilo? Mali potres."
»Varuj nas sveta Lucija, da se nam ne pripeti kaj tacega na morju. Nikar ne odrinimo danes. — Zaščitnica naša nas svari," pravijo nekateri.
»Ne bodite nespametni, na morju smo varnejši
nego na kopnem," tolaži kapitan, »čas je, da odrinemo, radi tega si hitro podajte še roke; vi pa, mornarji, takoj vsak na krov na svoje delo. Na krov 1" Na to povelje odide na svoje mesto.
Top zagrmi v tiho noč. Ladija se upira početkom med izdajske valove — ustavlja se s celim telesom. Konečno potegnejo gori sidra in ladija odplava. »Z Bogom, z Bogom !" čujejo se klici.
Obala se umikajo, gore ginejo. Vezuv jim preti ognjenim prstom in lik demonična pošast narašča v orjaka. V tem trenotju bil je gigant, borčč se z nebom. Peljejo se okolu »Capri" — Kozjega otoka, Garibaldijev otok in cilj njih potovanja. Ischija, sve-tovnoznana. prijetna in od tujcev, zlasti bolehnih a bogatih obiskovana Ischija je njih cilj. Bližajo se torej temu otoku.
Noč že pojema. Ura je tri v jutro. Mesto Ca-samicci.la počiva še v mirnem spanju, kakor dete v materinem naročaju — kaj pravim, matere — nikdar ne, temveč — mačehe. Ne v6 dete, ne vi mesto, kaj se godi notri, v srcu otokovem, da se kuje ondu izdajstvo. Ladija zopet pozdravi Iscbijo s strelom ; da bi bili stanovniki poslušali strele in zbežali na bližnje gore, ušli bi bili veliki nesreči. Toda tako je vsal: mirno spaval. Ladija polagoma pluje v
°arodi ue izgube svoje individualnosti, lahko vsak izprevidi. Kapital je sicer mejnaroden, a tisti, ki ga imajo in ki ž njim omrežijo slabše, j.so največkrat zagrizeni ptujci, ki niBO zadovoljni samo s tem, da vlečejo od svojih novodobnih sužnjev lepe dobičke v obrestih, marveč hočejo tudi pri njih izvrševati svoje grde politične namene. Ne motimo se! Denar je sedaj res vladar sveta. Političnih dogodkov notranje in vnanje politike ne moremo umevati, če jih ne razmotravamo v ti resnici. Kapitalizem in njegovo gospodstvo nam pojašnjuje trodržavno zvezo, politične razmere posamnih držav do Rusije, koalicijo, vravnava valute itd. — Zbornice precejajo pesek in se igrajo ž njim, kapitalizem pa si zida trdnjave na skalnih gorah in ruši in uničuje in požira človeške moči in človeško srečo.
Najstarejša hipotečna banka je v Monakovem, najmočnejši je Credit foncier de France, ustanovljena 1. 1852 za Napoleona III. Na Dunaju je prvi avstrijski deželni kreditni zavod, na Češkem pa hip. banka češkega kraljestva, ki deluje od 1.1865. Tudi Morava in Šlesko imata svoje hipot. banki. Ogromne svote se vsako leto izposojajo pri teh bankah na kmečka posestva (od 1. 1882—1887 je češka banka posodila 41,823.500 gld. po 4 odst. in I. 1865 do 1887 103,914.700 gld. po 5 odst.) Koliko posestnikov se je s tem pomagalo, koliko se jih je rfešilo, tako poreče skorej vsakdo.
Ne tajimo, da se začasno to ni zgodilo, toda splošno ostane resnica, da se je s tem le podaljšal smrtni boj; ker so se izročila posestva v roke kapitalizmu, ki je najgorji in najneizprosnejši sovražnik njihov.
Državni zbor.
Dunaj, 12. decembra.
Prepisna pristojbina.
V	včerajšnji večerni seji je poslanec Stein-w e n d e r predlagal, naj se zniža prepisna pristojbina. Predlagal je, uaj bi pristojbina, če vrednost prepisnega predmeta ne znaša čez 4000 gld., ne znašala nad 1 °/0. Do vrednosti 8000 gld. naj se pristojbina določa le po odštetih dolgovih in zavezanostih. Navadue pristojbine naj se pobirajo še le od tistega dela vrednosti, ki presega 8000 gld.
Lokalne železnice.
V	ti seji se je vsprejel zakon o lokalnih železnicah v drugem branju po sklepih odsekovih. Dr. Lueger je pa predlagal več umestnih predlogov, ki so se pa vsi odklonili. Njegovi predlogi merili so največ na to, da bi se naredil konec monopolu dunajske tramvajske družbe, katera se ne ozira na občne koristi, temveč le na koristi delničarjev. Premembe niso ugajale levičarjem in so se odklonile. Bilo je tudi jako malo poslancev v zbornici in še ti se niso dosti zanimali za zborovanje. Danes se je ta zakon rešil v tretjem branju.
Železnica čez Ture.
Včeraj so se zastopniki dežel, katere so intere-sovane pri železnici čez Ture, zbrali v zbornici poslancev v posvetovanje. Prišli so zastopniki Solno-
pristan, kapitan si mane roke, potovalci si pripravljajo prtljago, mornarji zmotavajo vrvi in popevajo.
„Ob desetih se popeljemo zopet nazaj, bodi vsak ..." še izgovoril ni in že je strmoglavil med merske valove. Za njim cepajo v morje potovalci in mornarji s krova in se bore z valovi, plavaje biti do obale. Toda zaman.
Morje divja, voda vr6 in se peni, ladija „Santa Lucia" se premetava, dočim ue butne ob ischijske skaline in se razbita kot vrak pogrezne v morsko globino. Kje je pomoč? Na kopnem nikjer!
Mesto Casamicciola v hipu zgine z zemeljskega površja*), samo črno brezdno in eiva para označevali sta prejšnje mesto. Jok in krik, vriš in polom, prošnje in vzkliki pretresale so vzduh. Ali jih bode rešila sveta Lucija, katero so tako goreče prosili pomoči. ali jih bode prepustila razljučenim življem?
Glej, na obzorju pojavi se druga ladija — „Vesuvio", ploveč iz Sirakuz in peljajoč živila. Kapitan z daljnogledom ugleda nevarnost. S podvojeno silo pripluje „Vesuvio" še o pravem Času na kraj nesreče, v morje spusti svoje čolne in vrvi ter otme vse potovalce iu mornarje. Zaupanje njih v sveto Lucijo, zaščitnico mornarjev, ni bilo varano. _______A. S.
graškega, Koroškega, Gor ce in Trsta. Osnoval se je poseben akcijski odbor, v katerem so grof Franc Coronini kot predsednik, potem pa Stalitz, Feller, dr. Steinvvender, Alfred Ascher, Wirth iu dr. Sohiller. Zastopane so v tem odboru vse omenjene dežele. O železnici iz Loke v Divačo je vse tiho, dasi bi baš ta proga bila potrebna, ko s podržavljenjem južne železnico najbrž ne bode nič.
Porotniki v Istri.
Dr. L a g i n j a je interpeloval o sestavi seznama porotnikov pri porotnih sodiščih v Rovinju in Trstu, in pa o osnovi okrajnega sodišča v Dolini. Ta poslanec je interpeloval dalje vlado, zakaj se vladne stvari v Istri le v nemščini iu italijanščini razglašajo.
Kazenski zakon.
Precej dolga debata je bila o paragrafu 33, ki govori o hudodelstvih, ki jih zdravniki in tehniki izvršb v svojem poklicu. Povod debati je bilo to, da so nekateri govorniki razumevali stvar tako, kakor bi šlo za kak umetni pregrešek v poklicu. Poročevalec je pa stvar pojasnil, da gre le za hudodelstva, ki se zgod6 z zlim namenom. Ravno tako so se nekateri govorniki izpodtikali nad paragrafi, ki govori o policijskem nadzorstvu in iztiranju in v njih nekateri videli celo rušenje ustave in zahtevali dvotretjinsko večino. Zbornica je vsprejela §§ 28 do 62 izimši § 53 nespremenjene.
Konfiskacija delegacijskih govorov.
Na to je zbornica razpravljala o nujnem predlogu Pacakovem, ki se tiče konfiskacije nekega de-legacijskega govora in gre na to, da se kaj tacega v bodoče onemogoči. Pri tem predlogu je govoril tudi pravosodni minister. Nujnost se je odklonila.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. decembra.
Nedeljski počitek. V poljskem klubu se je predlagalo, da naj bi nedeljski počitek ne veljal za nekristijane (Žide), ako kak drugi dan v tednu praznujejo. Velika večina kluba se je izrekla za ta nasvet, za slučaje, ako se delo ne vrši javno. V tem smislu se bode stavil predlog pri podrobni debati zbornici poslancev^ Ta stvar je pa malo čudna in bode poslancem treba paziti, da ne omogočijo Židom, v svojih tovarnah siliti krščanskih delavcev k delu. Pa tudi to je pomisliti, da bi ropot v kakšni židovski delavnici ali tovarni gotovo tudi motil posve-čevanje nedelje. Zaradi Židov pač tudi ne gre, da bi se morala uklanjati cela krščanska država.
Volilna reforma. Liberalni listi se boje, da tudi v pododseku se stranke ne sporazumijo o kaki volilni reformi. Pa tudi so sami člani koalicije mej seboj. V odseku so mej drugim gospodje: Dipauli, Schwarzenberg, Barnreither in Rutovski, ki vsak zastopa svoj načrt. Grof Hohenwart je tudi že sprejel mnogo načrtov, o katerih se pa ne ve, če jih grof še zastopa. Vsi ti načrti so pa mej sabo silno različni, da bode zares težko doseči kako razumljeuje. Liberalni listi svetujejo, da se vsi ti načrti popuste in se pododsek začne posvetovati o načelih volilne reforme. Ko se doseže kako sporazumljenje o tem, bode pa poročevalec sestavil svoje nasvete. Dosedaj so se koalicijske stranke le v tem sporazumele, da se občna volilna pravica vpeljati ne sme.
Gurko v kratkem odstopi, to je gotovo. Kdo bode njegov naslednik, pa menda še ni odločeno. „Graždanin" in „Moskovskija Vjedomosti" , ki so navadno dobro poučene o vsem, kar se godi v ruskih krogih trdijo da pride na njegovo mesto berolinski veleposlanik Suvalo v. Guiko bode seveda svojo ostavko utemeljil s slabim zdravjem. V resnici bo pa povod njegovemu odhodu to, da car ne odobrava njegove politike. Prepričal se je iz raznih pojavov ob svojem nastopu o lojalnosti Poljakov in katolikov, za to pa bode Gurkov naslednik moral hoditi druga pota, kot jih je Gurko. Poslednji se je v Peterburgu ob carjevem pogrebu trudil, da bi novega carja prepričal, da je njegova politika jedino prava, pa se mu ni posrečilo.
Lessepsa, ki je v petek umrl, bodo pokopali z vojaškimi častmi kot imejitelja velikega križa častne legije. Francoski listi sedaj ob njegovi smrti posebno naglašajo njegove velike zasluge, ker je zgradil sueški prekop in tako proslavil Francijo. Zaradi teh zaslug se bode pozabilo Paname. Kar se poslednje tiče, se pač ne v6, koliko je sam Lesseps kriv. Njegov duh je vsled starosti bil tako opešal, da ni bil sposoben več za vodstvo tako velicega dela. Ker po poklicu ni bil inžener, pač tudi po-
prej vseh težav presoditi ni mogel. Duševno slabost njegovo so brez dvombe dobro izrabili razni sleparji. Kar se pa tiče sueškega prekopa, je njegova zasluga pred vsem, da je premagal finančne in politične ovire in tako omogočil grajenje, tehnična izpeljava je pa delo druzih mož.
Finančni položaj v Italiji. Finančni minister italijanski je naznanil, da se bode v pokritje primanjkljeja privarčevalo 53 milijonov, in sicer 10 milijonov pri vojaštvu in 43 milijonov pri raznih uradih. Nad 10 milijonov se pri vojaščini pri-štediti ne more, če se noče, da bi trpela moč države. Za 27 milijonov se pa povišajo razni davki. Tako je upati, da se napravi ravnotežje v državnem budgetu. Minister se nadeja, da se povzdigne državni kredit in navaja razne stvari v dokaz, da se finančno in gospodarsko stanje boljša. Minister je napovedal, da se zbornici predloži več zakonov, ki se tičejo narodnega gospodarstva in denarnih zadev. Poslednja leta se je pomanjšala množina papirnega denarja za 36 milijonov lir.
Cerkveni letopis.
Poskus agedinjenja iztočne cerkve z zapadno.
V.
So ljudje, ki hočejo in iščejo prepir za vsako ceno, ki v prepiru živi, kakor riba v vodi ali žaba v mlakuži. Piscu teh skromnih vrstic se niti sanjalo ui, da bode vzbudil nekega radikalnega leva v tihem njegovem stanu, ki je stresel mogočno svojo grivo ter gromovitim glasom v »Narodovem" predalu opozoril slovenski svet na najnovejšega klerikalnega krivo-verca. In kaj smo zagrešili?
V prvem članku smo omenili, da je sedaj v Rimu v prvi vrsti razgovor o zjedinjenju razkolnikov pod turško oblastjo. To je novi „po s k us* sedanjega sv. očeta, kateri poskus se bode skorej gotovo posrečil, kakor govori najnovejša poročila iz Rima, kajti tudi autijohijaki patrijarh Azarian, ki ima sedež v Carjem-gradu, je od turškega sultana dobil dovoljenje, da sme odpotovati v Rim k posvetovanjem.
Dalje smo konstatovali, kar naglašajo tudi sveti oče, da ovire zjedinjenja niso nepremagljive, v p r v i vrstiloči obecerkvi primat rimskega papeža. Tu pa so s strani iztočnecerkve merodajni politični vzroki, kar priča vsa zgodovina iztočue cerkve. Mi pa se nismo bili namenili pisali zgodovino vseh obravnav o zjedinjenju, kajti ta je ali vsaj morala bi biti znana našim omi-kancem; le v glavnih potezah smo v prejšnjih člankih naveli dejstva, ki dokazujejo, da sta bizantiustvo in cezaropapizem odtrgala vzhodno cerkev od rimske. In ta cezaropapizem je sedaj še vtelešen v ruskem carju, tudi v Srbiji in deloma v Bolgariji so še take razmere, da po človeški sodbi ne moremo tako hitro pričakovati zbližanja obeh cerkev, dasi je naša iskrena želja, katero željo je pisec teh vrst že večkrat naglašal pri drugih prilikah.
Z ozirom torej na to, da je ravno v imenovanih deželah pravoslavje tako vkoreninjeno, da vladarji in cerkveni dostojanstveniki verske koristi podrejajo državnim ter cerkev vklepajo v vladne ojnice, zapisali smo oni stavek, ob katerega se brusi »Narodov" hudomušni Muhnič. Rekli smo: „Sv. Oče Leon XIII. se v svojih okrožnicah (glede zjedinjenja) osobito ozirajo na Slovane, in vtem oziru, če stvari presojamo trezno — nameč vladajoči cezari-zem v iztočnem razkolu — vlada v Rimu preopti-mistično mnenje, kajti pravoslavni biskupi so naravnost odklonili sv. očeta pre-prijazno vabilo. Razloge temu postopanju bode baje obširneje obrazložil metimonski metropolit Ni-cifor v imenu pravoslavnih metropolitov. Vsak razsoden čitatelj vidi na prvi pogled, da tu nismo govorili o verskih resnicah, ki razdvajajo obe cerkvi, temveč smo imeli v mislih »nezakonito in nepravično pretiravanje carske oblasti" ter „najservilnije udvoravanje i robovanje državnoj oblasti, združeno s največim licemjerstvom ter s precjenjenjem svega, što je grčko (carstva, cerkve, obredi, institucija, jezika, ljudi, itd.)", kakor piše učeni dr. Ivan Markovič v svoji knjigi »Cesarizam i bizantinstvo u poviesti iztočnog razkola", po kateri smo posneti gorenje podatke.
»Narodov" konfuzni Muhnič odgovarja na to: »Slovenčeva" konfuznost (ne recimo kaj hujšega I) nas pa večkrat še bolj osupne zaradi krivi h verskih načel (tako!), katerih po tem listu ne trosijo lajiki, ampak kleriki iz Semeniških ulic ljub-
Ijanskib. Tak slučaj je bil zopet včeraj. »Slovenec" namreč pripoveduje v članku, kako se sv. oče Leon XIII. požrtvovalno trudi na posebnih posvetovanjih, da bi zjedinil iztočno cerkev z zapaduo. Kedar so kardinali že utrujeni vsled večurnih posvetovanj, je sv. oče še vedno čil in neutrujen. Dosledno bi bil moral dostaviti pisatelj nekako to-le : Glejte, družina, Slovenčeva! — delajmo po vzgledu sv. Očeta še mi katoliški Slovenci I Potrudimo se za zjedinjenje konservativne in narodne stranke, ker bode to koristilo veri in narodnosti naši. (Dobro, zakaj pa sklepate svoje zarote proti klerikalcem*' za zaprtimi vrati ? Gotovo se bojite, da vam ne bi štrene zmešali. Op. pis.) — Ali kaj še! Kaj takega se v »Slovenci" v resnici ne sme pisati, (g. Muha, čitajte »Slovenca" iz I. 1890 in 1892 ter prekličite svojo neresuično trditev I Op. pis.), kajti po narodnjakih in Slovanih treba mahati, naj se poteguje zanje kedorkoli. (Gospod Muba, pomilujemo Vas!) Zato je zapisal omenjeni krščanski člankar nastopni uekrščauski stavek: »Sv. Oče Leon XIII. se v svojih okrožnicah osobito ozirajo na Slovane, in v tem oziru, če stvari presojamo trezno, vlada v Rimu preoptimistif-no mnenje". — Cujte I Tedaj nezmotljivi sv. oč* v Rimu niti v samoverskih rečeh ne presoja trezno, in le »Slo venčev" pisač (Hvala, g. Muha I) ima pravo mnenje, ne pa papež v svojih okrožuicah, ker se iste osobito ozirajo na Slovane in jih ne grdijo, kakor »Slovenec". Ali ne diši ta »Sloveučeva" zelo trezua obsodba sv. stolice po dogmah židovsko - liberalne koalicije, kateri pritrkuje vsak drugi dan „Slovenec" ? (Veseli nas, da tako marljivo čitate naš list!) Iu ta list se še drzne polemizovati z g. Svetcem zaradi srednjeveških papežev, ko niti sedanjega ne spoštuje!
O kunfuznost v načelih! — Tako »Narodov" bogoslovec. Res, čestitati si sme »Narod" na tem svojem Muhniču, ki niti ne ve, kaj je dogma in kaj cerkveni obred. Sicer pa »Narod" sam v isti številki v političuem razgledu piše, da v Rimu nagla-šajo potrebo, ohraniti nauke orijentalnih cerkev nespremenjene, ker so vzlic svoji različnosti sijajen dokaz jednote dogem katoliške cerkve! G. Muhnič , predno se dalje razgovarjamo, povejte svojim prijateljem pri »Narodu", da je gorenja trditev »Narodova" potencirana hiperkonfuznost.
Glasba.
Triindvajset cerkvenih napevov za moški zbor. (4 mašne pesmi, 10 Marijinih, 7 obhajilnih in 2 Tantum ergo.) Zložil I g n. H 1 a d n i k. Op. 21. Cena 80 kr. — Jako rodoviten skladatelj, v mladih letih že 21. delo I Nekateri spevi so že bili objavljeni kot mešani zbori. Nedostatki v modulaciji, omenjeni v Glasbeniku, se nahajajo tudi tukaj, torej jih g. skladatelj ali ne pripozna, ali se noče dati poučiti. Melodije ne prinašajo kar nič novega, so izrabljene, nekatere za cerkev celo dvomljive vrednosti, na pr. 9, 11, 12, 16, 18. Harmonija jih nakiči, sicer ni dosti na njih. Vmes so tudi boljši spevi, na pr. 1, 15, 17. Št. 3. je pisaua v As, giblje se pa dosledno v Des. Basov postop v tej pesmi prevboren. Harmonizacija je včasih originalna, a ne vem, če v dobrem pomenu. Papir, tisk lep. Idejaluim zborom s temi napevi ne bo storjena velika usluga, ker so za cerkev srednje vrednosti. Drema gospodoma je težko služiti, zatoraj svetujemo g. skladatelju, naj se strožje drži cerkvenih določil gledč melodije, harmonije itd. in ker je sicer nadarjen, naj sveto služi sveti stvari. Naprej, a ne nazaj I — To oceno prejeli smo od druzega strokovnjaka iz Ljubljane.
Gospod Fajgelj uam je poslal nastopno oceno :
Marljivi in spretui g. skladatelj podaja v tem zvezku osem svojih napevov k Materi božji in sedem k sv. obhajilu, katere je že poprei izdal v avtogra-fovanih zvezkih za mešani zbor. Ker so se ti napevi narodu toliko priljubili, da je bilo v kratkem času treba oskrbeti drugo izdajo, čutil je g. skladatelj (uagovarjan od mnogih stranij) potrebo, izdati najlepše napeve iz gori omenjenih zvezkov tudi za moški zbor, da bi vsiregel še onim cerkvenim korom, kateri imajo le moške zbore. Mašue pesmi, »Ave Marija" štev. 5, »Češčena si Marija" štev. 14 in »Tantum ergo" pa so izvirnega dela.
Radi smo vselej priznali, da ima g. skladatelj redek glasbeni talent, radi pa tudi pripoznamo, da on vrlo napreduje, ker vsako njegovo novo delo »pričuje, da se muogo uči in si prizadeva obširno
glasbeno svoje znanje še bolj izpopolniti. Tudi to najnovejše delo spričuje o napredku. Posebno še ni potrebno poudarjati, da so Hladnikove skladbe skoz in skoz melodijozne, lepo harmonizovane, polne lepih, deloma še neznanih glasbenih oblik in čiste fakture. Harmonizacija v moških zborih, ki je navadno zelo euoličua in suhoparna, je v tem zvezku bogata, ker glasovi samostojno postopajo, ueoziraje se toliko na prvi glas; drugi bas je povsod melodično izpeljan in to je prav ; saj prvi iu četrti glas sta najvažnejša.
To novo delo g. skladatelja, kateri si je dobil priznanje v inozemstvu in pri nas, z veseljem in prav toplo priporočamo. Milicev tisk je v obče tako lep, da ga mnogo drugih, slovečih tiskarn ne doseže in zvezek, tiskan na prav- trdnem papirji ni drag.
V št. 14 naj se harmonizacija tako popravi: V drugem taktovskem udarcu na besedo .hrib" I. tenor f, II. tenor c, I. bas f in II. bas a v sekstakordu. da se odstranijo kvinte.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. decembra.
(Prevzv. knezoškof ljubljanski) so podarili katoliškemu društvu za delavke 100 gold. Kakor pri društvu za delavce, tako so tudi pri društvu za delavke prevzvišeni gospod knezoškof prvi na mestu z zdatnim darom dokazujoč s tem, kako potrebna da so katoliška društva za delavske stanove in kako vredua vsestranske podpore. Društvo za delavke ima v nedeljo osnovalni shod v svojem stanovanju na Žabjeku ; društvenic se je oglasilo že nad 300. — Blagoslov božji spremljaj delovanje novega društva.
(Zanimiva določba glede Raiffeisen-posojilnic.) Trnovska posojilnica je v smislu dotičnih postav vložila pri fiuančni direkciji v Ljubljani prošnjo, da se ji priznajo postavne olajšave glede kolekovanja zadolžnic itd. Finančna direkcija pa je odbila to prošnjo, češ, da pravila ne ustrezajo popolnoma do-tičnim postavnim določbam in da je tedaj pred vsem treba pravila nekoliko premeniti. Zoper to odločbo vložila je trnovska posojilnica po gosp. di. I. Susteršiču pritožbo do finančnega ministerstva. Tej pritožbi je ministerstvo popolnoma ugodilo in trnovski posojilnici priznalo zakonite pristojbinske olajšave. A ministerstvo storilo je vsled tega rekurza še dalji korak. Izdalo je še p o-sebenukazdo vseh finančnih direkcij, da naj R a i f f. posojilnicam ne d e-lajonepotrebnihtežav, marveč zaprošene oprostitve ozir. olajšave kar dovoljujejo. Tako je rekurz vrle trnovske posojilnice prouzročil tudi važen načelen ukrep ministerstva, ki bode vsem Raiff posojilnicam v korist. — Pristavimo še, da je v tej zadevi pri fiu. ministerstvu posredoval državniposlanecg. vodjaPovše, ki si je na ta način stekel posebne zasluge za pro-speh Raift posojilnic sploh.
(Državni zbor) sklene svoje zborovanje pred Božičem, kakor se nam poroča z Dunaja, dne 18. ali pa 19. t. m.
(Iz mestnega zbora.) V začetku seje je župan odgovoril ua interpelacijo g. Gustava Pirca, da mu je od vojaške oblasti in pa od vlade došlo poročilo o smrkavosti vojaških konj. Deželna vlada je tudi naznauila, da se je vse storilo, kar je za zdravstveno varnost potrebno. Mestni zbor je sklenil, da se po odposlancih udeleži shoda odposlancev mest na Dunaju, katerega skliče dunajski župan. Posvetovanja temu shodu bodo važua. Razgovarjalo se bode o novem davčnem, novem domovinskem zakonu in pa o tem, da bi se od vlade zahtevala odškodnina za opravljanje državnih poslov. Potem je pa mestni zbor po obširni razpravi jednoglasno sklenil, da se v Ljubljani vpelje električna razsvetljava s parno silo. Naprava bo stala blizu 400.000 gld. in je upati, da se bode ta kapital v kacih 40 letih poplačal z dohodki te naprave. Obširneje poročilo priobčimo prihodnjič.
(Slovensko gledališče.) Danes zvečer se bode predstavljala gluma v štirih dejanjih »Veli ko-mestni zrak".
(Iz Črnomlja.) V ponedeljek, dne 10. t. m. zbralo se je v krasni mestni hiši 12 odbornikov, da izvolijo izmed sebe župana. Izvoljen je bil enoglasno dosedanji župan g. Janko Schvveiger; kot svetovalci so izvoljeni in sicer za prvega svetovalca: Andrej La c k n er, za drugega: Avgust Kune, za tretjega: Janko P u b e k in četrtega: Karol M tt 11 e r.
— Zupanu želimo le več zdravja, da bo mogel svojo službo izvrševati v prid Črnomlju, posebno za odpravo strašnega blata po nekaterih krajih meata. Upamo, da se bode marsikaj izboljšalo, da bo »Orno-gled", ko drugič pride k nam, našel vse v redu.
(Strokovna šola za čipkarijo v Idriji.) Leta 1876 ustanovljena šola za čipkarijo je pod nadzorstvom kuratorja, kateri posel sedaj opravlja ravnatelj idrijske ruduiške šole. Na čipkarski šoli poučujeta dve učiteljici, učenk je bilo 43. Izdelke prodajajo večinoma domačim kupcem.
(Iz Škofje Loke). Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Skofji Loki je ustanovljeno. V nedeljo je bil osnovalni sbod, pri katerem je bil izvoljen predsednikom č. g. mestni župnik Ivan Tomažič, namestnikom : starološki kaplan g. Avgust Šinkovec. Vpisalo se je že lepo število pomočnikov iu častnih članov. Bog živi novo društvo 1
(Naglica škoduje!) Tako mislijo premnogi mogočni poštarji na slovenski zemlji, katerim sicer gre prav dobro v slast slovenski denar, a prehudo mrzi slovenska beseda. V očeh teh mogotcev slovenščina nima pravice iu gorjč pismu, ki pride v njih roke s samoslovenskim napisom. Neusmiljeno ga pošiljajo od Poncija do Pilata, od kraja do kraja, samo do pravega ne, dokler se kje ne najde kaka dobrohotna roka, ki pristavi slovenskemu naslovu nemškega in tako pismo reši pogina. Tak zanimiv slučaj je sporočil slovenski kmet od štajersko-koroške meje zadnjemu »Mir"-u, pišoč: .Kako čudno že ob koroški meji zatirajo slovenščino, naj vam naznani sledeča dogodba: Moj prijatelj pisal mi je dopisnico, s katero si je pri meni naročil deske, in sicer dne 30. kimovca 1894, da naj bi njemu do 3. vinotoka poslal zaželeno stvar, napravil je pa na dopisnici slovenski naslov: »Podgorje pri Slovenjemgradci." To dopisnico oddal je na pošto v Spodnjem Dravogradu (kateri je dobre dve uri oddaljen od Slovenj-gradca) dne 30. kimovca t. 1., in čujte, dopisnica došla je v Slovenjgradec dne 10. listopada 1894, od koder sem isto še tisti dan dobil, nosi pa ta listnica več poštnih pečatov; celo v Dalmaciji (!) me je menda iskala, dokler ni nekdo na isto z modrim svinčnikom zapisal »Windischgratz"; z nemško besedo me je še le najti mogla. Ubogi Korošci, ako že na meji nočejo slovensko čitati in razumeti, kako se mora vam v središču starega Korotana še le goditi? Take žalostne razmere so sicer na Štajerskem že prešle, ker dobivam s Štajerskega in Kranjskega mnogo pisem pod slovenskim naslovom." — Opomnimo, da je omenjeni poštar v Spodnjem Dravogradu sedaj izvoljen županom. No, Slovenci — veselite se!
(Javni shod,) katerega je napravilo kat.-pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem dne 2. t. m. v Glinjah v Rožu, bil je dobro obiskan. Prišlo je do 200 ljudij, ki so vsi pazno poslušali zanimive govore. Govorili so gg. vrednik Haderlap o socijalnem vprašanju s posebnim ozirom na potrebe kmetskega stanu, V. Legat o veliki važnosti raznih volitev in Colarič o šolah. Osvetlilo se je primerno tudi nezaslišano početje novega c. kr notarja v Borovljah, ki je zahteval od slovenske posojilnice v Št. Janžu, naj mu nemški dopisuje, ker je tega jezika »bolj" zmožen kakor slovenskega! Ime temu gospodu je Lamquet in dobil je službo, dasi se je za to mesto oglasil tudi prosilec, slovenščine popolnoma zmožen. Zbor je izrekel nad notarjevim postopanjem enoglasno svoje obžalovanje ter naročil odboru katoliško-političnega društva, da v tej zadevi stori potrebne korake na mertdajnem mestu. Ta bode skušal, pri ministrih pozvedeti, ali notarju v Borovljah res ni treba slovensko znati. Za slovensko šolo v Velikovcu se je pri zboru nabralo 10 gld. Djbro! — naj bi se posnemalo drugod !
(Nemška šola v Ormožu.) Mestni zastop v Ormožu je prosil za izšolanje in posebno nemško šolo. Dvomimo, da bi v Ormožu bilo 40 nemških otrok in da bi sploh okolica bila zadovoljna s ponemčevalnico.
(Zaradi izgredov v Kopru) pri trganju dvojezičnih napisov sta bila obsojena iredentista Almeri-gogua in Riccobon, prvi jedrn mesec, drugi jeden teden v ječo.
(Amerikanske novice) Sprevoda č. g. dr. Bernarda Ločnikarja dne 14. novembra t. 1. se je udeležilo 120 duhovnikov, med njimi 3 škofje. Izmed slovenskih duhovnikov so bili navzoči č. gg. Fr. Trobec, J. Stariha, J. Solnce, A. Ogulin, A. Plut iu M. Bilban. Ogromna množica pogrebcev okoli 2500 med njimi prav veliko Slovencev, so glasno
\
molili rožni venec. Sprevod je pač očitno pokazal, kako občno priljubljen je bil opat Bernard. Naj v miru počiva I — Slovensko podporno društvo .Jed-nota" prav dobro napreduje. Število udov se je po nekaterih krajih podvojilo. Da bi vender kmalo večina delavcev pristopila k temu prekoristnemu društvu I Kako žalostno je namreč, ker se tolikokrat poroča o ponesrečenih Slovencih, ki si niso bili vpisani v nobeno podporno društvo. — Delo po tovarnah se počasi zopet pričenja, tako da za delavce nastopajo boljši dnevi.
Društva.
(Slovensko planinsko društvo) ima dne 14. decembra v hotelu „Lloyd" ob 8. uri zvečer zabavni večer, pri katerem bode odbornik gospod Ljud. Wolfling bral o obleki in celi opravi hribo-lazca. ker bo bralec vso opravo kazal in nje porabo razkladal. Člani društva in prijatelji se vabijo.
Telegrami.
Dana j, 13. decembra. Opat trogirski dr. Zanoni je imenovan sebeniškim škofom.
Dunaj, 13. decembra. Kakor časopisi pišejo, nastopi nadvojvoda Oton danes tritedensko potovanje v Egipet.
Dunaj, 13. decembra. Zbornica poslancev je vsprejela kazenskega zakona paragrafe 62. do 83. in je s tem rešen občen del kazenskega zakona. (Živahno odobravanje. Poročevalcu dr. Koppu in pravosodnemu ministru grofu Schonbornu vsestranski častitajo.)
Budimpedta, 13. decembra. Knez primas je sklical na 18. dan t. m. ob 10. uri škofovsko konferenco v budimpeštansko pri-macijalno palačo. Ta konferenca se bode posvetovala o sedanjem stanju cerkvene politike.
Budimpešta, 13. decembra. Ministerski predsednik Wekerle je odgovoril na interpelacijo Babovo zastran degradiranja nekega rezervnega častnika radi udeležitve pri Kossuthovem pogrebu. Ministerski predsednik pravi, da ne bode ničesar storil proti vojaškemu častnemu sodišču, ki so povsod. Dotičnik tudi ni kaznovan zaradi udeležbe pri pogrebu, temveč le zaradi tega, ker se ga je udeležil v uniformi, kar se je bilo prepovedalo.
Belgrad, 18. decembra. Oebinac je v priznal, da je občeval s Taušanovičem in drugimi radikalnimi vodjami, da bi odstranili sedanjo vladajočo rodbino. Tudi ne opo-
reka, da je o tej stvari se dogovarjal s princem Karadjordjevičem. Drugi zatoženoi ugovarjajo Čebinčevim izpovedbam.
Pariz, 13. decembra. Zbornični predsednik Burdeau se pokoplje na državne stroške.
Pariz, 13. decembra. Glavnega vrednika časopisa „ Pariš" Oanaveta so zaprli v zadevi zaradi izsiljenja.
Rim, 13. decembra. Imbriani je v zbornici poslancev obžaloval, da se prestolni govor ne spominja bratov v Istri. Crispi na to odgovarja, da cikanje na Istro ni umestno. Postopanje vlade je predpisano po pogodbah. Kar Imbriani zahteva, bilo bi naravnost škodljivo. — Zbornica je vsprejela adreso.
Liberoe, 13. decembra. Tukaj sta trgovska in obrtna zbornica izvolili Jožefa Kahla iz Liberce z 26 glasovi v deželni zbor.
Sassari, 13. decembra. Dva žandarja našla sta oboroženo osebo ter zahtevala, da ju počaka. Neznan človek je pa jel streljati in jednega žandarja ubil, druzega pa ranil. Oblastva pridno poizvedujejo po storilcu.
Plymouth, 13. decembra. Lord Rose-bery je naznanil, da je vlada trdno sklenila, omejiti pravice gospodske zbornice, tako da ne bode mogla delati posebnih ovir.
Chioago, 12. decembra. Včeraj sta dva vlaka mestne železnice vkupe trčila v tunelu pod reko Chicago. Trije potniki so mrtvi, dvanajst pa ranjenih. Razrušeni vagoni so jeli goreti.
Antong, 13. decembra. Japonska divizija je zadela na sovražnika pri Kinkuanhu in ga otepla. Kitajci imajo nad sto mrtvih mnogo ranjenih. Japoncev je pa 40 ubitih in ranjenih,
Umrli so:
11. dfcembra. Jožef Gajzler, hlapcev sin, 2 leti 4 mesece, Marije Terezije cesta 4. sržna hiba.
V bolnifinici:
11. decembra. Marija Korenčič, gostija, 80 let, ostarelost. — Jakob Turk, gostač, '71 let, ostarelost.
Tuj ei.
11. decembra.
Pri Sionu: Jerenery, Mond, Spitzer, Kirnbauer, Frank-mann, Schwank, Marek z Dunaja. — Gstettner ii Vel. Ka-niže. — Adolfi iz Berolina. — Steidler iz Gradca. — Prommel iz Trsta. — Lininger iz Maribora. — Sirk iz Gorice. — Hof-holzer iz Kočevja. — Slieber iz Selc. — Kern iz Linca.
Pri Maliiuf Engl, Herling, Allina, Baller, Griinhut « Dunaja. — Costa iz Celja. — Sedlak, Kopeeky ii Beljaka. — Herrig Iz Plzn». — Riedler iz Judenburga. - Jeraj i« Ljubljane. - Klotz iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru: Sehuster s Tirolskega. — Jakopič, OstoviS iz Zl&tara.
Pri Južnem kolodvoru: Berjak, Wolf iz Maribora. - Piva z Rakeka. — Pip iz Novega Mesta.
Pri avstrijskem earu: Mallner iz Roženoe. — Gumsy
iz Gorice. — Modie iz Ivanje sela. — Kocian iz Sežane. _
Markič iz N&klega.
Vremensko sporočilo.
Dani	Čas	Stanje		Veter	Vreme	lll S « a
opazovanja		zrakonorm v mm	toplomera po Celtija			
12	7. u. zjnt. 2. a. pop. 9. a. zveč.	743-7 742 8 743-9	-8 6 -22 -6-0	sl. vzh. sl. svzh. n	jasno jasno del. oblad.	000
8rednja temperatura —5'8\ za 4-8° pod normalom.
Priporočen od medicinifnih
(621) velmož (30-2) olajšuje kašelj, razkraja Bllz, ojačoje; nepogrešljiv za prebolele.
Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (15 2); Glavna zaloga pri lekarnarju Jos. Mayerju v Ljubljani.
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
1 in
imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 66 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri	665 7
Ubaldu pl. Trnk6ezy-ju,
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradou.
GLAVNO SKLADISTE
naJ8lstlje lužne
K1SEL1NE
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarlh v saplllh, zaslizenju, kašlju in (III.)	hrlpavosti.	51 46
Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju.
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dob6 se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani.
Št. 11.995.
634 3—1
Razpis.
Na Kranjskem sta izprazneni:
1) služba okrožnega zdravnika t Krškem
z letno plačo 600 gld. in
2) služba okrožnega zdravnika v Velikih Lašičah
z letno plačo 700 gld.
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje pravilno podprte prošnje
do du(' 10. januvarija 1895
deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 11. decembra 1894.
D u n a j s k a t> o r z a.
9SS
99 gld. 95 kr.
Dni 13. decembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
'Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4 %......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem, drž. vi
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini ..........
		— n
. 124		15 „
. 99		75 n
. 123		80 „
. 98		
. 1036		
. 394		20 „
. 124		35 „
j. 60		90 „
. 12		18 n
9		87 V, „
		50 „
	n	87 „
Dn6 12. deoembra.
4	% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	150 gld. 40	kr.
5	$ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	163	„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196	,	—	„
41» zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	„	50	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......142	„	75	„
Dunavske vravnavne srečke 6# . . . .	133	„	—	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	106	„	50	„
Posojilo goriškega mesta.......111	„	25	„
4% kranjsko deželno posojilo.....67	„	—	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4%	98	„	60	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	„	25	„
„ „ južne železnice 3% . 165	,	80	„
„ „ južne železnice b% . 130	„	—	„
„ „ dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........199 gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	147 „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................70
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke.........25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	177
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3450
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	524
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	107
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	72
Montanska družba avstr. plan.....104
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	165
Papirnih rubljev 100........134
- kr.
60 60
75 25
60
Nakup ln prodaja TA
vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju
najmanjšega dobitku. K u 1 a n t n a izvršitev narodll na boral.
Menjarnična delniška družba
„H E R C U R"
UVollzeile it. 10 Dunaj, Miriahilferstraua 74 B.
Jtf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih gr 1 avn 1 o.