Lato IX.9 «tew. i5
Oelje, torek 8, februarj» IQ27.
Paitnina placasa 9 gotoflitti.
Izhaja
v   tor«k,   ietrtek   «n
¦ob»«»-
Stane mesečno  Din T-
za inozeTMStvo Din 20*—.
po »0 niesn a &tevilka
I bin.
RaČun poštno-čekovnega
zavoda 5tev. 10.666.
NOVA DOB'
Urednltfvo
In upravfliitvoi
Celj*
Strossmayerjeva   ulica 1.
pritličje.
Rokopisi   se  ne vračajo.
nftasl po tarifu.
Telefon int. Stev. 65.
Trgovinska politika.
. . Pri nas na, žalost ne raoi'emo se
¦Jiiti' po osniih letih svobode govuriti o
dolocenih sinernicah v tngovinski poli-
•tiiki, o značaju posamezniih ukrepov, ne
raoroiuo niti dola.ti balance izkusenj iu
se na podJagi teh ifcpopolnjevati, kakor
bi zaJitüvali intemsi našega narcdnegu '
gospodarstva. Naša zunanja trgovina,
piöe >Trgovinski Gla.snik«, je brez ori-
jentacije, .se razvi'ja brez kompasa.-Do-
čim se trudijo naši sosedi na vise moči,
da s& prklobijo tuija tržišča iin »i zago-
tovij'O eiim ugodn-ejiše pogoje za plasira-
iijie svoji/h proiavodov. eakanio mi v
brezdel'jai na bollipo bodočnost in trpü-
mo, da gre majivecji del našega izvoza
v roko posretinikov iz sosednih dr/av,
ki morejo vsted bolij«e orßanizacije pro-
dati nase bla'go dru^im po mnogo viš-
iiJb cemah,
Milrno gledauno kako stremijo v*e
drzave po trgoviimski.h pogodibah s so-
sedi v svrho normalizaicije trgovsko-
ekdiionksMi odinošajev hi. pridobivanja
novih tržisč za svoje pridelke. Ni po-
trefrno, da bi omenjali se ka.i razen pri-
niera z Albaiüjo, Grčijo i'n Turt-ijo. —
Nitti po osnii.h letih nisiiio niogli urediti
tngovin.ski'h od'nosajev z naijbliizjiiüni so-
sedi (Groka. Bolgarija in Turcija). sie
pa boderno žo vendar enkrat sklenili s
tenii državami pogodibe, bodo njih tr-
ži«ča za našo izvozno trgoviino prav go-
tovo že izguibljena.
Toda tiwli pogodbe. koje ,wo že
«klenili, so iapadlo nam v škodo (pri-
iner z Avstrijo in Ital'ijo). Glavni vzrok
za to je iskati v dejistvtu, da ni bilo go-
spodaxskiim. krogoni ouiögoceno sodel'o-
yati pri ^klepamiju teh poKOdb. Falahii
ixgovor »poi]iaTijikan.K.' kroditov<:. je
sliižil tudi trikaj kot ediiü arfiiumiMit.
Za uspehe na«e zixnanje trgovino
jii'O predvscm za-lwala naštoi Rospodar-
skwn kvogam, ki so se neprestano tru-
diiJi <la izboijšajio s-voje proiKvod-e, da bi
mogü v^-ržati konkurenco na inozoni-
ski*n trpi'h. Vendar je bilo vise to pre-
lnalo, da bi se mogle popravidi posledi-
(.e .slabo t^govilmske politüke. Po vojmi
polagajo v-se države najvecjo pozornost
'na to, da organizirajo svojo zunanjo
tngo^no. Udeležujejo se razstav in sej-
inoy v. yseh državad^ pri konzulatih sc^
prirejajo staline razstav o, iizdaja.jo so
brosure, vrsijo se propaigandna pre-
davaaija, organrziirajo .se amibulantiu,
raÄs-tavo. To so saiino niiiniiinarne mere.
koje jemljejo rediio v«e' države in ki so
zvezane z zelo rnaih'hiini straski.
Mi seveda ne nloremo za'htovali
kaj takeiga od1 naße d'rzavo, vemlar pa
ne moromo, z oziirom na danasnje sta-
nje naÄo zumainje trgovine, iti preko
vsega in se moramo potruditi, da vsaj
\- mhiiiiatiuri nadorniestimo to, kar i>mo
tekoin bsmiih let zauwmdili. Za sedaj jo
pajc troba podveseti'samo to. kar so mo-
re! Brt'z dvoma se more tudi brez vec-
jih rnaterijalrulli žrlev izvesti bol'jzoor-
ganiszaeijo na«e koiizularne shtžbc,
uisUinovi(ti potrdjne konzulate, organi-
zirati propagamdo za naše iizvozne
prediinete in staline ra.zstiive pri nasih
konzulatiih v državaih, koje pridej'O v
]>ostev za naš i'zvoz.
Te zahteve narekuje nujna po-
treba.
Skleniti moramo čknprej trgovin-
sko pogodbo z Grcitjo, Twrcijo, BoLgari-
jo in Ceškosloivaiško. Pra.v resno mora-
mo tudi skrbeti, da UKin-erirno naš iz-
voz v roke kansiwirontov nt'posredno in
iw potoan posredfliikov. NjudaJje mora-
mo skrbeti, da iavažamo fabrikate in
ne .su'rovine im polfabriikate, ker osta-
nejo na ta naiun vetyi dohodki vdrža-
vi, ki'vplivajo na pavtH-aiije nacijotnal-
nega premoženja.
Pcilifikr«!
P KAKO JE PRIŠLA SL8 V VLA-
UO. ¦¦ Slovenec« je te dni zapi,sal, da jo
ÖLS stopiila v vlaido, ker bi siicer vsto-
pila SDS in, da je SLS to storila, da
omogoci oblastnim skuiyKcinam delova-
nji>. Porotc'evaiw »Jutra,« je na.prosil
Svet.oza.rja. Pribiceviča, da m>u poda na
Ul izjgovor glaviüe^a j?husila &L& a\tQri'
lično iufordTiacijo. wSvetozar Pribicevic
jo podal v tem ozirn slodečo izjavo: »V
pcxnodel'jek po kosilu ,]v priišol k maul
noki Liivs! ini.ni.ster iai. Jiarodni poslan«:
ki nie vpraÄail, ali bi bi] prip-ravljon
vstopiti v vlado x. tJz.im.ovica. Jaz ,sem
ra.u nato-,odvrnil, da nocemo vstopiti v
to vla:do, da pa ine zanirna, da rzvenj,
zakaj me to vprasa. On mii je odgovoril,
da je im ei malo pred torn razgovor z
dr. Koroscem,, ki mu je i^zjaviil, da mo-
ra vstopiti v vlado, ker .Ke boj.i-, da bo-
iTio miorda mi vstopiti v vla.do. Dr. Ko-
rožec je po tej iizjavi baje pristavil:
>^Ako bi do 4. ure popoklne dofoil lonno
ii.formacijo, da samostojni demokrati
ne bodo vistopili v vlado, born tudi jaz
odkl on il poziv, da vstopian v vlado g.
Uzuinov.iica.«   Jaz sem  n<ato poo.bla.stil
lega bi\išega miniistra in narodnega po-
slanca, naj sporoči g. Koroäcu v mojern
iauenu in v imenu stranke, naj mirno
itn brezbrižno spi, ako ga gon.i v vlado
samo .strah pred naanii. Jax vein pozi-
tivho, da jo ta bi-viši inkiister in narodni
poslanec moj odigovor i,n naše stališče
sporoči'1 g. dr. Korošcu. Zato ima seda;' j
v.sa javnofit pri'liko, da iigotovi, kako .
imaginären je bil strah, ki je prisifil g.
Korošca, da je žrtvoval svoj gospödav-
eki program in zataj.il'svojo dosedanjo
politiko ter se vrgel v naroeje radika-
lov, ki jiih je doslcj žvgosal kot korup-
cijoniMe, teroriste in 'wkrajne ter suro-
ve centraliste.«             '
p RADIKALI 0 VOLITVAH V
SLOVENIJI. Radikalno gla^ilo »Samo-
uprava« je prineslo v eni svojih ztid-
7ijiili «tevilk obšken cla.nek o izidu vo-
litev v oblastno »kupišcino inariborf-kc
oblasti. »Samou'prava« ugotavlja preri
vsom znatno aJbstinenco ztasti klerikal-
nib volilcev ter nipadek kleriikalnib gla-
sov. Konstatira na.dalje, da so klerikal-
ci dobili veliko štovilo nemških glasov
iz razloga, ker so se v Mariboru in v
Olju vezali z nemško stranko in so
Nemci vsled tega tudi po deželi glaso-
vali za krerikaline llste. Istotako kon-
statira, da so zla«li v Mariboru in. Ce-
ljiu glasovali. radikali za klerikalca. .....
> Samoupntva« računa teh nemških in
jMicUka.liii.li glasov za klerikalne li.ste mi
okoli 5000 v celi oblasti. Dalje kousta •
lira veliik padeu radiceveev in Pucljev-
cev, zl"as.fci v srezih Maribor desni breg,
Maribor levi breg, Ptuj itd. Glede slo-
venskili radikalov konstatira, da sploh
r iso razuin v dveh srezih mogli nasto-
1(pitiu Značilno je, da raxMkalsko glasilo
^ Monist aura poraet Samostalrih dtuno-
kratav v procentih in v števiJkah. Kon-
L«tatira, da sa porast SDS opa/a manjo
po mestih, leinbolj pa po velikih lVmec-
kiih srozili. Ako bi so bile — pravi "Sa-
ra oriprava« — vnšile tokrat volitve v
Narodno sikupščino, bi bile dobife
stranke od 15 mandatov v mariborskem
voiilnem okrožju: SLS 9, SDS 8, Radio
2. socijaldemokrati 1 mandat. To znači.
da bi bila SLS izgubila dva, Radič eden
mandat, SDS bi dobila dva in socijnl-
demokratje 1 mandat.
CeEjska ki^onika»
c REDNI SESTANEK ČLAN0V
0RG. SDS V GELJU se vrši vsako sre-
do zvečer v khibovi sobi Celjskega do-
ma. Začetek razprav točno ob pol de-
vetiii. LJdeiežba je to .srodo za zaupni<ke
iai fiiTiikcijonarje obvezna.
c DAVŠČINA NA OBISK ÜO8T1LN
IN KAVARN PO NOCl. Mari'borski
obč.inski svet je s proračunskim letoni
1927. uikiniil davščino na ponoeni obLsk
gastfln. in kava-ran. Da bi se ta davščina
odpra;vila je nameraval gla.Kava.ti v
]>rorae.iim(ski seji cetj&kega obcin<sike^a.
odbora tu'di Klub delovne vociiu». Ni pa
pritslo do tega, ker je razbi-la obcLnski-
odbor združena opozicirja radikalov.
klerikalcev in Nemcev. Ravmo tako se
morajio gostilnicarji in stanovanjtski
najemniki zalivaliti tej dmužbi, da bodo
plačevalii vse naprej visokö trošarino na
virito, kaniilßko pristojbino iin vodarino,
ker gerent ne bo mogel ugoditi željam
da.vfcoplaČevalcev kakor bi bil to storil
občinvski odbor na podlaigi že iizdelanih
»klepov in predlagov ILnaTicnega refe-
renta dr. Božiča.
c DA BI LAŽJE PLACEVALJ
DAVKE. Finančni minteter je naročil)
vsem daivcniim uradom sprejomati 20-
odstotne kronske priznanice, ki so bile
svojeas odtegnjene za.sebnikom pri ži-
gosanju kron kol placilno sredstvo zji
daveno zaostanikt^. — Za nekaj .so torej
le dobre te nesrecne priananiice.
v IZ 0DVETNIŠK1H KROGOV.
Dosedaj sta imiela odivetnika gg. dr.
Laznik iin dr. Goriičan svoji piisami v
skupnih prostorih. Ker pa si aba raz-
širita )>iisarn.i ,se preiseJi dr. Goriicaii \
Narodni dom v lokal bivše trgovine
Jug & Zupainčiič, dr. La^niik pa zaA'za-
me tudi dasedanjo pisarno dr. Gori-
ean<t.
c N0ČN0 LEKARNIŠK0 SLU-
ŽB0 opraivlja ta teden lekarna »Pri
Križui« na Gajikarjevi ee«ti,
c L.7UDSK0 VSEUČILIŠČE. V.
pondeljek, dne 7. t. in. ob 20. uri poda
g. p.rofe.sor dr. Zelenik »Kralko zgodo-
vino francoske ckdlLzacije.« Ta zani-
miv predmet gotovo privabr mnogo ob-
čin&tva.
c SMRTNA KOSA. Umrl je v Ge-
lj.u dne 4. t. m. g. AdoK Perissich, foto-
graf na Slomskovem trgu. Bil je v 48.
letu starostk — V javni boliniei je urarl
dne 4. t. m. g. Karel Polenšak, bivši
trgovski nastavl.ienec v mestnem mlinu.
c S0K0LSKI PLESNI V.ENČEK
v «oboto je mi nil v veselem razpolože-
ujii rajajočili. Obi»k sicer til bil muogo-
brojen. vendar je bilo plosocih parov
lepo število. Šotore so iz prijaznosti
upravljale celjiske narodne dame, ki so
bile obenem pokroviteljice plesnega ve-
Frnmencij X.:
Pomenki o kinu.
(Naj/prej parabolici.. — 0 koaHgresu. —
Ki-i^a in umetniwika plat. — Amerižki
film. — GledaJiyce, kino im roisni'cuosl
Poffledi v bodocnost.)
.' Kino je postal odlaci'len c-initolj v
naSem ja^inßm žiivljenju. Večina uj^led-
nili velmož ga kajpak še omialovažiijo.
No' pomeöka bo pa llie vrediem? A naj-
prej paraibolo:
*
Na vogai'ii je bila gostiilna. Lopu,
velita A kivmar je bil stor in krema.-
rica le bila gaska. Zato je äo vse na
kamt. A prLsla je bistra fflav<a, videla
lokal in uTodil-a v njem kiino.
Poleg prejžnje go&ti-lme je biia tra-
fiika. Komaj se je še držala pokonci,
dokler je -laliiko pxodala vsaik dan dve
vi-nžimki v sosedno gostilno. Zdaj je tu-
di oma šla na kamt. Pa je prišfa bißtTa
©Lava, viidela prodajaino in uredila v
njiej kkno.
S temh da je pronehaila gastilna, je
bido koneo tudi z nasproti se nahajajo-
čo delikatasno trgoA'ino. Večina izmed
¦petih gastov, ki so zaJia.jiali v preminu-
'lo'gastihiio, si1 jo tu ku<povala veoonjo.
Ker je bilo gostilne. konec, je obesil
imelnik kloba.se in gnjati na klin in se
izseliif. Drug tngovec z delikatesami je
«icer hotel najieti prodajalnio, a bila.je
že.tu biüstra glava in uredila v njej kiiio.
Bila pa je v bJižini. tudi pekaxija.
A v uilici je bi/la pač .smola. Zakaj, če-
praiv je pek. pekel kar so da majihnc
žemlje, jili niihue ni maral kupovati,
niti kaka ljiud&ka kuhinja. Tedaj praVi
pek: »Tako ne gre naprej. OpunstHi mo-
ram svoj posel in .se lotiti niekaj po-
v.sem riovega.« In ker je bil1 bistra gla-
va, je pekarijio iizprazniit in uredil v
njej kino.
Malo daJjie ie imel brivec inajihno
sobico, komaj štiri kvadriUne metre ve-
liko. A za'dostovala jo. Saj je bil brivec;
edini,, ki/ se je v njej iznebil svojiih las.
Zakaj niti brivcu ni magoee za la-se
privleči ljudi v brrvnico . . .
In tako naprej.
Zciaj sicer ni biiio niikakih proda-
laln yoc v ulk'i' in gostiln tuidi ne, a
1)1 io je dosti pripravnih stanovanj v
Pntličjib. Pr.i^l'e so bistre glave, zve-
dese zanje in uredile v njih kitnemato-
grate. Zdaj jö bila ulica zasedena in
razen ^tojnice, kjer se je pekel kastanj,
ni biil'o niikakega prostora za kaJc kino
več na razpolajrO.
A prksla je od dnußod bistra glava.
Ogleda si ulico in zmaje z glavo.
»Tu se res nic več ne da«, pravi.
Tedaj pa zavije okrog vqgala in sklene
roke:
»Moj Bog«, zakliöe, »mie 11 varajo
ocii? Gela ulica in nobenega kina se v
njejt?! . . .«
Pa si uredi v njej kino.
Se non e vero, e ben' trovato, bi
djejal It ali Jan. Pa je monda v glavnem
i'e,s tako. In zato je bifo nemara res tre-
ba splosnega, miednarodnega kontgresa.
Vršil se je predpretekli mesec v
I>ariižu. Zborovali in sejali so v sijajnili
dvoranali Palais-Royala. Kaksen bo
Ujspeh tega kongresa? Kakor vi, tako
tud.i jaz o tem»ne vemo ničesar. Miislim
pa, da so danas do nadaljinega vse veli-
ke svetovme manifestacije nekako one
v'l-ste zdravil, o katerih pravijo, ce ne
koristijo, pa vsaj škodovati ne more jo.
Tako mislijo sedaj, ko pLsemo leto 1927.
o Društvu narodov približno vsi oni, ki
so imi bili leta 1920. nasprotni . . .
Krize kinematografske industrije
paič ne bo kar čez noč konec. Ob takih
svecanih zborovanjih prav hitro opra-
vijio z »uinetnisko« plat jo -stvari. Nekaj
ganl'jivih in donecih govorov, ki jim
krepko ploskajio — pa je. Potem pa se
loti \Tsak svojdb malih in velikih težav.
Gotovo ni napak, če pridejo ljudje sku-
paj, se pogovorijo in spoznajo. Zme-
njava miLSili je olajšana.
A oni, ki rosno inLslijo iiÄvisji in-
teres »umetnosti<, niiso števiJnii . . .
Prav gotovo je stvaT koclji.va. Ame-
riški film vendarle ne bo Sol brez ško-
de iz boja.
Od konca vojne sem so je film v
Ameriki broz prestanka r, >vigal. Po-
misliimo, da obisce kino v Ameriki 80
do 100 milijonov oseb na tedan. Dohod-
ki za 1. 1925. so dosegli wsoto 700 miii-
jonov dofarjev. In v 1. 1925. so tudi po-
stavili in uredili kino-dvoran v vred*
nosti 250 milijonov dolarjev. Torej pa-
rabola le ni daleč pToc od resnice '. . .
sreareda v Ameriki. Te silne števjlke nam
pa tudi dokazujejo, da so gaspodje v
Ameriki bili zares gospodarji na i'ilm-
skem trgu, da so neoporecno imeli pr-
vo besedo v svetovni fiilmski produkciji.
Seveda je skoraj v,sako »uxnetnisko«
stremljenje bilo v kali zatrto \i Ijubih
finančnin ozirov. Ameriški kapitalisti
so menili, da fahko vržejo na svetovni
trg vsak jDoljuben film kot kak luksusAi
avto ali i>a nov briiv.ski aparat — ! Sai
veste, da se niso zadovoljili zgodj s tem,
da so preplavljali Evropo s svojimi be-
dastimi fiilmi, ki jih je amenška publi1-
ka že zdavnaj odiklonila. GeTo franco-
ske, angleške, nemške družbe so usta-
navljali s svojim kapitaiom. Povabili
in namastili so režiserje in jgralce iz
krajev, v katerih so se naselili ... In
radi gospodarske krize je morala Ev-
ropa puseati boga.tim vrimjencem po-
vsem proste roke. Pa kaj bi še več.
Prišlo je končno do tega, da se za-
čenja Evropa dvigati in — da se morai
Amerika umikati. Inteliigontnost, umet-
nisko stremljenje, originalnost režiser-
jev, kar so daslej trustavci zanioevali,.
prihajajo spet do veljave. In s tern tudi
novi, bolviisi fikni
(Konec pride.)
Stmn 2.
»NOVA   DOBA«
Stev. 15.
f-e*a. Da. je bi'li us>peh popoleu gre n jim
v prvi v-rsti n&jtvecja zaaJuRa. in zahva-
)a. Iskrena hvala. tudi vsem darovalceni.
hi darovalfcajii, ki so brezptacno opre -
lniH1 Sotore. Naj .Uni bode wspeh tega.
večera v nailepše zadosčenjo Tokrat so
;te prvrič v Gelju ples&la originalnn <'¦*¦-
s'ka nnrodna. oetvorka in sicer v prio-
ri ih c(wkLh narodniih nošal*. Ta tocka jo
xmm ugaijala. V tern gre <najv«čja za-
sluga plesnemu ucitelju g. Lj. ('ernctu
iz Ljubljana, ki je celo seziio vodil pies-
no šoSu. Plesafci so so rau oddoUili *
primeruini darilom. Ta vcčer ostauc
visem v prijetnem spomhnui.
c ZA PLES V CELJSKEM 1)0-
IJfcU, ki ga prlredi v soboto 12. I. m.
»Plesni1 krožek«, je m*d obcinistvotr.
tfcoka,} zanimanjü. Nadeiatr se je, da bo
obifik zelo dober. kajti take priiike so
tudi oniin, ki no ph«eju, d-otoro došle za
.seslanfe« in prijetnv raa^ovore. Vabila
/.a "priveditev bodo skoro »e vsa razpo-
*kLua~ Guy? se, da bo ockh zelo v-elik,
/fasti ker za to prijateJjsko - prijetim
¦prjreniitev niiso potrebw) drajge toalet«:
¦>li sp*loh kaka prav sv«čaaia dbleka in
kw io vstopuima po 10 dinar jcv res ue-
aavadno niizika. >Jnoge pa tudi še iz-
j-edno pmaMja Negodeto-v jazz-band,
it ne da., da ne bi zdi*snili na plesišce
<";elo okoreli l.judje, ki so mMili ppra
viii ,woj vecer saino prj kozarcu vi>n-j.
c, PAZITE NA OKOŽJE! Lahko-
niiselnost mladine bi si sfcoro bila zg-
\ml izjjrala svoio žrtev v asebi 17 lei
.stares Branka Dabravca. V petek i>o-
puldut* }v h\] "Dob rave prav dobre vci'jo.
in jo še celo igral na vijolijio. Nato p;i
la v pnraki» odkel s priljateljem Videm-
äköui od domu. Šla sta v Gaberjc »n
blizu cir,ka.rne je Dabrav<- naeiiki;i<
u-stroirl v zrak. Tznena>deni in prostva-
še-ii? Videmšck je pla-nll nia Dobravca iu
niu jo hotel vzeti orožjo. Kako je pi'islo.
nijtdo ae v<j, a, zdi sq, da se je orožj«-1 v
loin nerodneiii položaju iisodno ukrenl-
\o in sprozilo. Pasledica. it1 bife grozua.
Dobravci so iv z^iiidil zadet v pljira
nad sroem.. Spravili so %'d takoj v bol-
nit'O iiüvarnf) ranjeno»a. Zad'evo olvi
r-t'izadDfa ne znata. faztobwi/'iti.
. I'HCX^NJA DO USMJLJENIH
.SK('.'«. Drazinski oce, ki ho je moral vsled
znaniiJi razmer vimiti iz Itali.ie v svojo
«kvmovino, pnMivši v Trstu ženo in tfi
soloobv(?zne atroko, se na'hajja tuJcaj v
uaj,skrfijnej«i bedi in ponKinjka.njiii, ker
tuu ne Uope jiajxi ai shiž4)o ter s tern, sta-
novanje in hrano. V Trstu je bil preko
20 lot odveiniški soli^itaior. steiiogval1-
strojepisec in tngov«ki korospnndenl v
neiLiškein, sioven.skem, srbo-h rva.t-siken i
in italijanskein jeziiku. Tiika.j hi spre.iol
vsako dclo. saj je v lepi lnoski dobi 40
let. Kilor mu m.ore v najskrajnejši -s;li
poxnagati bodL^i gmotnio ali s podeli'tvi-
;o ka-ke skiižbc, naj so izvoli obrnili do
wednistva.
c NEPRKMIČNINK OB MEJA11
IK TUJl DRŽAVLJAN1. (Razglais.)
Po čllemt 48 o prora.čunsikih dvanajsti-
nai) za. mesw julij, aygiust im M'ptemlwi1
1923 Vr. 1. / dne 14. jiulija 1923 štev.
235/25 mora ninkup kaikr&niihikoTi me-
premičnim, ležeoih v -ozomjipi naiše dr-
žave, v razdalji 50 km od njene meje
po državljanih tuijili držav odobriiti mi-
nister za vojmo in iuornarico ter mini-
ster notranjih del. Ta odobritev je pred-
pogoj za vieljavnost kupn« pogodbe ter
vipLsa, ]a«itninske pravice v z-emlji'ski
knuigi. Ker si v neketm konikretniem »hi-
čajfti stranka ni izposlovala potrobne
odobritve od oboh miinißtrstev, je okroz-
no sodkšče vpks v aemilji'sko knjigo raz-
vdijiaivilo, ki se obeiinistvo vsled loga po-
novnio opozori na zgoraj navedeno do-
ločbo. — Mestni ma^iMrat celjtski.
c POPRAVUANJE STALNIH
VOLTLNIH IMENIKOV. (Razglas.)
Na podlagi efcnov 2. im 13. zakona o
volilnih imi^niki'h i dme 30. majia 1922,
St. 184, Ur. 1. za Sloveni^o z dne 24. ju-
nija 1922, št. 67, mora me&taii magi-
strat v času od 3. februarja do f>. mar-
ca t. 1. uTadoma izvnsiti popravke v vo-
lilnih kneni.kiih. Pri tern vpiže v %olilnc
hiumäkc vse osobe, ki iraaio volilno pra-
vicx), a dotlej niiso vpisaine, tor črta na
isti naciin one, ki so iKRUibiile to pravico.
Mestni maigistrat vpisuje vojak«, ki so
odßluaili svoj rok, uradüßna v volilaii
iimeniik po odsluižitvi roka. Istotako vpi-
anje vojake, ki v tern Mu odis}užij>o «voj
r-dk- Volilno pravico za volüve v na-
roidno sfkujitseinio, obUusino skiüpäcino,
sresko .sikuptscLno in v obciinßki zastop
knajo vsj moški državljami kraljevine
Srbov, Hnatov in Slovencev, ki do
vkljiučno 6. inarca t. 1. dovredjo 21. leto
in do tega dmeva vsaj ie 6 meeecev red-
no bivajo v u^stni občini celjski. Urad-
nikr ifn vobče v&i javni naimcščonci se
vpLsiujojo v voiilne imetn.ikc mesfne ob-
čine eoljvsko; ako v Lsti stalno žive brez
ozira na to, kje prejemaja placo in alx
je njii»h službov«nnje zveza.no s potova-
njern. Vse osebe, ki irn^ijo pra>ico do
vp<i.sa v stalne vofilne imenik« iji morda
v iiste še nlso vipiisaiie, naj se z^la«e \"
čajsn od 10. do 23. febi'itar.ja ined 9. in
12. uro dopoldne v sobi stov. 2 niostne-
ga magistrata. V navedenein ca^su se
ujirojiemajio stramike sanio ob uraidmili
dneviih. Priinesti je »eboj'i krstni list,
uradino potrdilo o drzavljaiiBtvu kra-
ijevine Srbov. Hrvalov iln Slovencev in
iiiraKfcno potrdilo o prndpiisaniom biva-
njiu v inostni obcini celjskv. Koncno se
paziaajo tiidi v.si oni, kojih imicna, odv..
blvaliöia nüso točno \ pksana v vol. hne-
ni'kih, da ^e v navod.e.riiem čaisu S5g-lia«e.
pri mestnem ma^il-itratu v svrho po-
trebnih popravkov \ volilfnih i:nioi!i:klh.
Mestni ma^iMral ceij.ski.
c UMHLf V JANUARJU. V Helj.u
so iitinrli v mesecu .ianuaniii^: V mestu:
Maxiije Strašek, 54 let, SJvilja; Marija
Grudiiik, 53 let, žena slikai'ja; Terozija
Kuder, 58 let, trgovka; Ursula, Ocvirk.
77 let, zasebniea; Mari'ia. SehY* v>\ let,
žena- vpokojentga zolcznicarja in Urša
Cancler, 72 let, dniaiarlca. ¦— V javni
bolnici: Helena Knez, 68 let.'dniinariea.
iz Levca; Martin Repič, 74 let, šokski
upraA itelj v p. z Dob rive; Franc Mia-
kar, 71 let. prevžitkar z Dcbrave pri
Gelj'ui; Filip Markovič, 49 let, zidar /
Loke prt Zidanem iiiowtai; Janez Ged-
liczka-, 40 let, trgovec .s Polzele; Martin
Šramel, 39 let, pasostnik iz Kostriivni-
ce; Ma.rija Macmh, 4ü let. diiinarica z
Brezovice; Urkan Žnkler«u\ 68 let, dni-
nar iizRadec; Fairiii Krmlc. 37 let, zaseb-
niica. iz Celija; Marija V)vrorak, 35 lot. ši-
vilja iz Riinskih topHc; Marija Jezei1-
niik, 26 let, žena cletu-vca iz Trnovelj:
Frame Fras, 26 let, brozpaselmi brez
stad'nega bivališca ,.n Aloiz Pu'klic, 37
let, z Donaieke gore. — V iinvalidskem
doniu: Rok Poličnik, M let, invalid. —
Skupno ja torej iiinirJo v januarjiii 2<)
oseb in sicer 6 v mestu1, 13 v javni bol-
n.']'ci in 1  v invalidskeni doiniu.
c PODPORNEMU  DRUSTVO ilh
drž. realni gimnajziji v Celju so poslal*
priispovke (i-le dohrotvori: Goriwir in
Leskovfiek, trgovima,, Gelje 2033.75 di-
narjev,:  dTŽ.  zdra:viliščo Rog.  Slatima.
500 Din; po 200 Din: Fr. Strupi, trgo-
vec, Gelje; obein«ki urad Lasko; po 100
dinarjev: pivovarna »Unions. LjuJjLja-
na; Mr. Klaimjtšček, lekaraia, Rog. Sla-
tina;   A.   Krlsper,   ravnatelj,   Radece;
VI Saxihvse Co.. tovaitna, Gelje; F. Re-
beuschog, hotelh: Gelje; A. Kolenc in
dirug, trgoviun, Gelje; Z. Kmnjc^. trgo-
vina.  Gelje; veliki župan  mariborske
oblasti;  M.  Pšeničniik,  trgovec,  Gelje:
dr. F. Stei'nfeLser, primariji, Gelje; J.
DriiBkovič, trgover. Slovvnjgradec; R.
Stermecki1, trgovec, Gelje; 1. Cater, vele-
pa^esitniik, Teharje; V. Hla'din, trgovec,
Celjo; učitelj«lv.o oko'Iiske deške osnov-
ne sole, 65 Din; po 50 Din,: F. Goi-rca-n.
sadjarski natlzornik, Visnja va.s; dr. S.
Sajovic. odvetniik, Gonniji grad; Josifi)
Tiršek, trgovec, Polzela; 1. Pelikan, fo-
tograf, Gelje; V. Hohinjec, mesair, Gelje;
K. Baiile, fima.rtno; tovarna kopit. Lo-
ka pri Zusmui; V. Scliw.'iJj, trgovec, Ge-
lje; F. Turnšek,   prokniii'M,  Gel'je;  dr.
I. Serko, sodnik, Metlika; dr. R. Josen,-
ko, odivetnik, Sevnica; J. Zdolšek, drž.
sod. svotinik, Vramsko; img. I. Marok,
Gelje; A. Fazariiw, trg., Cel«Je; dr. F.
Premšak, zdrav. Gelje; A. Berah, polk.,
zdratvni'k, Gelje; A. Borah, polkovnik,
Celje; I. Jelenc, trgovec, Gelje; ga. T.
Šketa, Goanilsko 40 Din; po 30 Dm: R,
Vaclaivik, župnik, Gotovillje; I. Plevčak,
čevljar, Zavoclna; uciteljski  zbor asTi.
sole Žalec; d'r. Stegu, ziivinozidravniik.
Gelje; po 25 Dim: A. Drofeaii'k, trgovec,
Celje; I. Bohaik, kapki.n, Jarenina; dr.
Š. Hrašavoc, advetniik, Šmarje; po 20
di'narjev: dr. Vilimok, Bizeljsko; dr. V.
Žefl ozni kar,   prima ri¦ j,   SI oven j gradec;
F. Canjko, trgovec, Slovenj(grad'ec;  I.
Rebek, tovarnar, Celje: d.r. 1. Rebernik,
zdrav.n.i'k, Gelijo; dr. i. Rudolf, odvetnik,
Kon.jiive; G. baron Wittewbaoh, Kaplja,
vas 12 Din; F. »Schreiner, župnik, Št.
Ilj pri Vetemju 10 Din. Srčna hvalal'
Zahtevate-li
povsocl v kavarnah,
gostilnah,  brivnicah
in javnih lokalih
+ nNovo Dobo" #
Oopisi.
d VELEN.JE. i' Smrlud nezyocUt r
premogovwkt'.} Konxaij se je zgrryl
grob nad porK'sreceiiiiflm tehiiiekim pod-
ura^nik'-Än Fran jo Kendo v Zabukov-
ci, je žo znhik'vala tudi velonjska jama
svojto žrtev: UgrabMa nani je iam«kegu
upravnika Jaraslaiva Spička. Pri vrše-
nju dnevne jatnške iitsp^kcije ga je chv.
4. t. m. na odikop.u popxjlnoma žasula
velika plast pfiieinoga. Nevidna iisodna
silti jti innrcila živijenjo možu, ki je naj-
I'epso svojo dobo pasvetil procvitu vo-
lenJK'kega r»reniogovaiika.. Najd 34 let r
težavneni rudarskein poklicn je, rndoir
Čeh, naistopil 1. decranbra lOOi slitžho
jain-s'kej?a oskrbniika pri tüileäkein pre-
rnogoviniku, takrat laxst D. pi. Lappa,
in je vrsil to slnibo vesstno in zvesto do
posiernjega- diha v osvobojoni domovi-
ni>. Osta! jo ves caus pred in med vojno
kreinen-/.načaj, zlasti pa se je veselil
napredka v s>voj«m jam skein kraljestvii
z ozirom na investicije pri prcmogov-
nifeu v Velenju, k\ se bliižajo svoji urcs-
ndičtviL, in ki bi ustvarile vtse predpogo-
je za ci.ni i"ep»ši razinah največjoga di-
žavnega preinogovnika v Sloveniji. Po-
leg težkega jannskcga Uela se jekot na-
vdfušen Oeh vedno žijvo spominjal tudi
poslanstva Tyreevega in Fügnerjevega:
bil je podistai'üsta veleuiskega in zvost
claai soßtaii'JÄkega Sokola. Na«a srea so
žatastiiii vsa, \mlne Ti tiho sepecejo-
^Na sroco!« draigi, ncpozaibni Jaro' -
Tvoji prijatolji-rudarji.       (K.)
Sii^oiti domovivie.
Š VaiVODA VUKOTIG ÜMRL. V
Beogradu je preniinul v splošni bolnici
airmijjski general in zna'ni crnogorski,
patriijot Janko Viikotic. Pokojni je bil
clan vojaiesga sveta in brat bi/vše črno-
goi\ske kraijiice Milene. General Vuko-
tic je dokomčal vojaške študije v Itali-
ji. Bil je opetovano predßcdnik črno-
gorske vlade. Za ca.sa balkaxiiske vojue
je yoveltfeval crnogor»ki armaidi. Po
prevratu se je takoj prikljucil pokretu
za zdiuiižiitev Cnw. gore z Jugoslavijo
ter si stekel v tmi o/iru p.c\ nnljiivc za-
SU eš ŠKOF ODSTAVLJA DEKANA.
Žu.pnJik in dekar g. Anton Kobler v
Kranju je [jrejel <xl škofa dr. Jegliča
dekret, da je odstavrjen kot dekan in da
se sedež dekainje prcnesb iiz Kranja v
Orklje. Škof je istočasno ob vest il vse
z'upnike kranjske dekamije o odsta:vi'tvi
g. Koblerja. Za dekan a m\n biti Lrne-
novaiii wrkljanski župnik g. Dolimar.
Škofovski ordi.na.rijat v okrozni'ci na
zu'pnike nava.ia raane očitno iz trte iz-
vite razloge za premestitev dekaniiijske-
ga sedežalz Kranja, kjer se je dekanija
nahajaia že polniii 140 lot. V stvari gre
pa za politično diiscipHniranje in osra-
rriočcnijie deka.na Koblerja. Dekan Ko-
bler, ki; zavzema to mewto že 26 let, uži-
va v jaivn-osti in v cerkvi spložno spo-
štovainje. V časiih najogabneJÄe avstro-
fiiLske politike klerikalne stra.nke si je
očuva-T svojo naradno sa.mozavest i-n se
jo zk-mti v dobi svetovne vojne izka'zal
kot iiskrenega narodnjaka. V Ju'gosla-
viji ni marail slediti «kofovi i>olitiki in
za to je sedaj kaznovan.
& NARODNA ČI.TALNJCA NA
REKI. Te dmi jc Ijila stavosno otvorje-
na Na.rodna čiitakiilca n<a Roki. Na pro-
slavo, katere se je iudeložuo okoli 5^)0
aseb. so prisli tudi zastopniki italijan-
skili oblawli, komisar roškega prilstani-
šča, roHki prefekt, pnxlsediniik reskoga
apelaieijiskega soridSc-a in tribunala in
zelo mnogo castnikov. Kakor znano,
iizivajjo po obstoječiih pogodbah Jngo-
Kl'oveni na Reki posetbno zažcito in. jc
zato mogoča otvoriitev čilalnice.
Š NEKATERE GIMNAZ1JE SE
UKINE.I0. Novi minister prosvete g.
Velja Vvukičeviič. namerava ukiiniti neko
število giimnaaij, kakor je bila to r.jego-
va nainwra že ko je vsled nvotiioga («J-
pora bil podal astaivko kot miinLster.
Š CEBELARSKA SOLA V ST.
JURJU ab Juž. žel. Upraiva k.rnetijsk(»
Sole v St. Jurju vspt/ruca., da so se za-
prosiili potrebni krediiti za lustanovi-tc^v
č«bela.risike sol© in m.> pripravt- h* v teku,
a o otvoritvi c*>bela.mke solo sedaj ni
govara. Ako bodo d:ovol.i\?n.i kroditi, so
zaične s pomkom 1. oktobra skupo s
kmetiijisko solo, adi pa «ele priihodnjo
pomlaJd. Tol"iko v pojasnilo.
« SAMOMOR BANKIR.JA. V svoji
:'i i<ri Sulx)tijci' se je te dni  uslrchl
/.aarti siibotiöki b«inkir Jakob Kuncc.
Zapustii je pisino. v katerem prosi, da
naj njAgoveiga trupla ne secirayo. Vyj-ok
samamor.i »o bile ma.teriij!a*line neprilike
Š IZVOZ NAÖIH KONJ V GRCl-
JO. Zadflje dni sc? mudi v Osijeku iu
Sloveniji več grških trgovcev, ki kupu-
jejo konje, vočisnoma težje zii vpreg'o.
iš BEDA NAŠIH IZSKL.TENCEV
V  BliAZILUl. V zaclnjih cineh se je i'-c
Braizilije vrnila  večja  .skmpina  naših
izseljencev, večinoma Daknatincev,  ki
pri-povedlujejo o veliki bedi naMh Ijtuli,
ki so v Braiziliji večji/m del am zapo^k»-
ni na plajitažali kavo. Braizilsko oblasti
so Zivaibile naše Jjudi z obljiuibami, da
dobe zemijo, hise in orodje. Pozn«j<? pu,
se jo postopalo ž njiinii kot s sužnji. Se-
ckij 5*e vryjcajo v domovino s pötnaöjo
nasih kandidatov.
s KONGRES B1ZANTOLOGOV V
BEOGRADU. Od 11. do 26. al>rita se
bo vmii' v Beogradu mednarodni kon-
grps blzanlotogov. Doslej je prijttvljft-
nih 110 znanst.ven'ifeo\" rayaiiix narod-
nosti.
š 1ZPLAČ1LO 11ONOKARJEV
GIM'-N AZI.1SK1 M PROFESORJEM..
Fi'nanönii rni-nistrvstvo iv obvestilo pro-
raeuinski odsek miniistrstva. prosvote, du
je kredit za, iz.plačilo dolžnrh honorar-
jev gimnaizijskim: profesorjein že n»ka-
znai". izpkjcevaTije se je že ziičelo.
š FASIST OBSOJEN. Pred dnevi
jt» oixswlilo soidi'Äce v Oguilüttu reskee».
t'asi«ta Petra Vidalia na meseca jeüe.
Kakor smo žp porwali. je bil pri-M 15.
ja.nuarja Vidali z Reko na Su<šak. Na.
snißaekem mostu ni hotel juigoslovan-
skemu cariniku pokajzati dovoljenja in
se je skl'iceval na fasist(n^ki zmak, pred
katerimi mora vsa Jugoshivija trepeUuL.
Ž  DRAGO JAVORJEVO DREV0.
V  11 an Pijesku v Bosmi, šo podrli te dni
ogromno wli<ko ja'vorjevo drevo, ki je
brio prod an o v Ameriiko za dva jiiilijo-
na clinarjiov. Ta javor se vsmatra za «no
najdragocenejših droves. Struktura je
kakor sesta.vljena iz samiih t:inkih ili-
stov, po katerilh so posejani niali ljwbki
cveti, ki mm dajejio diilven äzgfed Ti li-
sti se uponibljajo kot draigocon furnir
za najdragocenejše pohiistvo, ki se pla-
Ciijc kot velika redikast. En kvHdratnii
centimeter fumiirja  iz takega javoria.
stane najitia'nj dva dinarja.
š VLOM V 2ELEZNIŠKI VAtiON.
Belovarska. tvrdka Braiyer je oddala nu
zek'znici zahoj kovan:e,ga douarja t
vrednostL 41.000 Din. Denar je bil
spravljien \ plorribiran-em vagonu in bi
si: bil moral odpraviti v Zagreb. Mcd
vožnjo p<-i je bila odstranjeiiH. plombi
in odnešen zaiboj z (kna.rjein. /'andar-
merija je izslcdiilla demar pri zelnziu-
čarju Franu ViikaSilnovicu. ki je hii
•.: retvvaiii im. ixroceai sodÄscu.
s UMOR V JEZ1. V hercegovin-
skem selu Dabrk-u jo te dni Mirko Žclj-
ko v jezi uinorif svojogu. nilajžega brata,
Jovaaia, Ker mm .Tovan ni hotel d'at.i
casopisa, ki ga je čital, maryee. ga je i/.
maßajiivoisti vrgel v ogen.j, jo MirKo v
jezi zgraibil nož in mu zadal sjnrtno
rain.o na vratu\ Jovan je v bolnici pod
logel težki jjaškodbi. Žandarmeritjii je
moriilica iizrožila .sodi'scu.
is OCE IN SIN SE ZASTRUP1LA
S PL1N0M. V Baj-moku pri Subotici
so naišli Lvana, Vujeviica in njogovqga-
20-letniftga sin a v ^stainovainju mrtva.
Mestna polk'ija ni mogla vi^gotoviti v/.-
roka smirti im je pozvala drž. pravdmi-
stvo v Suboticn, naj pošlje komiisiijo. Ob-
činski zdravnik j-e izjavil, da sta se oba
wndiwsilii s |>liinom. DrŽavno pravdni-
Htvo je odrt^dilo preLska.vo.                __
Ljudska prosveta.
i   l.rUBLJANSKA  BIBLIJA  \Z
L  1574   V Pragl se je pravkar otmtih
razstava  hebrojAo li^rabuj-e.    K.ikov
bekzijo .Narodni LW/ \™Wci P0Seb"
no poBornost biblija. ki je bula natwnjü-
na 1. 1574, v U^n\ m k!. Lma ™
okra.su iuv.slovnoga l*rta tudi praäki
zna'k. To po usoj vwjetoiosti dokazu^
da so se praski zidtwski crkoMavci ra*.
},nia|; siröm .sveta, znusti pa na vzhod.
J i KUBfiUK V M0SKVI. Znaivi
čežki virtuoz Jan Kinbelik je priredil
v soboto in v nodeljo v MaskvL dva kon-
cerla.. Oba sta bi>k razprodana. Kube-
Lik, ki je menda prvi ceaki umnetn'1^' ki
je sei po revolucivji na R'u^ko, J51 im'v'
velik UJvpeh pri obcinstvii in kr^iikÜL
1 PRIPRAVE ZA STOLETNIGO
R0J8TVA LEVA TOLSTEGA V Rü-
S1JI. Prihodnje leto bo sto lot kar «e
je narudü ruskt ftfozof i« ramanopiBec
Uv Nikolaj«vK Tolstoi- Vse kultume
dežele Be prkpravijajo na svecamo pro^
slavo tega amajn^nitoga jiuhiileja, a nai-
irev. 15.
»NOVA   DOBA«
Siran 3.
vw:.>1 iniiJiifvc >«' clelw.ii> v Husiji. Wse-
jwtHri' e)dt«>i* m'LlH'avlvja. celokupnn zbir-
ko'apwov TofcjtcKJi. Dohi izüdejo v verni
ofrfikit (H'teinalov, brez okra.'JKa>\ in i/.-
jM'onitt"1'1- Prva serija. ho zunaj že rne-
wra fobriuirja. V.soh kmjiu bo 90. Dola
hzidejo v /aporcdnih servjah tekrani troll
lot v kr-onoloökom rodu.
1 «00-LKTNICA VEL1KE. UU-
BKZMI. ITuitvorza v Aixw bo proslavila
<ftne 21. aprila neobicajini juibilej. Ta.
dan pod'cc namm- ttOO let. odškar je »a
fctopnk'atfi eorkve s\. Kliare v Avignon u
Mei"M voliiki. italkjanski.lirii Petrarca
*voj<> Lamro. katero je nosnirlno apeva.1
a- >:vojHi sunellh, TJiuhverza jo m kupila
hijBO, v kateri jc »tanaval Petrarca. Hi-
sfjca. jc sicer preprosta, (ada dobro
o-hranjeiiy i'»» lopo zi<tem tor jo bodo
ru'etvonli v mii/o.i. kjrr Vrruir» zJmint vsi
vnmimif.
Sokolstvo.
s OHCiSI ZHOU SOKOl^KKGA
UOM.A« jo skliioaai za, 10. februarja t. !.
v dpimlveni >a»veloval-nioi /. obicajnim
<taV«vihwn vedoiii.
ä SOKÖLSKA MAŠKEHADA. Ka-
\kw obiA-ujno vsavko l"eto priredi drustvo
fijffi feto* d'ne28. robrmnja v vseli t>ro-
Sitorlii »Cel.j.s-kötta doma< ,«*»>l<wno pri-
Ijuiblierio innwkoratlo. mi k&toro obfciu-
s»ivo žc stidiij upozutfja.
äCXA-NARINA SUK01.SK A mi !.
1927. /jia«a j*la*om sklopo. ofočnega
fcbora dine l)j. juirhuarja t. 1. 4 Din me-
seeno. 'S nobiranioiii so jo prifelo. Drvt-
stveini bUrga-jnik jo usak. petek n<l po!
^. do pirf 9. iii'o. zivečer clanstvu v dru-
«Uoni> poÄvelovaink;i na razpolago.
1Jtainwtvo so prowi, da svoj letni obni'u<
<"»i>T>reje poravna.
* ODBOT1OVA SIOJA »SÖKOLA*
>o bo vrsila v öefrtek, due 10. febiniar-
ja. ob <wnvv iTiri Ävoöer v druvštveni po-
sy etovadntei. Pri tej priliki so predlo-
iiti protui je ali pritožbe. ki se nana.5n.io
Ma »iuiiišl.vcru» zndovr.

ftaiugodfiBjši nabupovslni try y Evroal i
Pomladni sejm: 6, - 12. marca
11.000 razstavljalcev iz 21 dežel
130.000 nakupova'cev iz 41 dežel
1600 blagovnih skupin iz vseh strok.
Ott buolkf» do tovo<*negji avto-woza!
Podrobnejšii izvestila dajo:
"W.   Sirohbach,   Maribor,   Gosposka   19.
Balkan - poslovalnlca    urada    LJpskega
velesejma,   Beograd,   Čubrina ul. 8.
Hove triino cen«.
Tržne cene v Celju od dne 1. februaria
^)27 naprej : (V Din.) Govedina: V itiesnj-
cih I. vrste volov 15—17, I!, vrste 14—^
na' trgu I. vrste 15-17, II. vrste i2-t4;
.III. vrste lcravje meso 8—10, Vam-
pov 6-8, pljuč 6-8, jeter 6-8, ledic 6-8,
toja 10-—. Teletina: 1 kg telečjega mesa I.
vrste 17-—, II. vrste l5-, jeter 151-, pljuč
13'-. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I.
vrste 25--, II. 2250, pljuč 15—, jeter 20-,
glave 14'-, slanine I. 23, II. 20-22, na
debelo 20'—, masti 25, amerikanske masti
—, 1 kg šunke 32-50-, prekajenega mesa
I. 27-30, II. 27'-, 1 kg prekajenih parkljcv
7"5O, 1 kg prekajene glave 15'-, 1 kg jezika
30'-. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa
5'—. Klobase: 1 kg krakovskih J0-— do
— •—, 1 kg debrecinskih 40-— do --•—, 1 kg
hrenovk  32-----------•—,   1  kg safalad 25 —
do —•—, 1 kg posebnih 30-— do — -, 1 kg
ilačenk 20-, 1 kg svežih kranjskih 40-,
1 kg suhih kranjskih -•-, 1 kg braunšvi-
Skih 20—'-, 1 kg salami 901—. Perutnina :
(1   komad),   pifičanec  majhen-----—,   večjl
-r-----f koko5 25 do 35-~, petelin 30-35--,
r«ca 30, gos 6Ü, puran 10O do —, domae zajec,
ttianjsi 15--, — ~, večjl 20'-. - -,
D>vjačina: t kos, divji zajec --•— do — •—.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka na trgu
2'50, — 3"—, 1 liter kisle smetane 16"—,
1 kg surovega m?sla 44"—, kg čajnega
niasla 60—'—, 1 kg masla 36 —, i kg
bohinjskega sira 42"~ do —•—, 1 kg tra-
pistovskega 28— do — —, ementalskega
60 — 80, sirčka 12—, 1 jajce V50-, Pijače:
(1 liter) starega vlna —•— do 20'—, novega
11'— do — •—, piva 9'—, čganja 30'— do
—'—. Kruh: 1 kg belega kruha 6.— 1 Struca
v teži do 80 dkg 5'-, 40 dkg 2'50, 1 kg
črhega   kruha   5"--,  1 štr. do 100 dkg 5'-,
I   ätr. do 50 dkg 2'50,   ^emlje 5% dkg 0'50,
II   — 12 dk I*—. Sadje: 1 kg luksuznih ja-
bolk 5 - 6-, jabolk I. 3'—, jabolk II. 2'-~
marelic *¦¦¦• ,  kg  orehov 8—10, kg luSčenih
orehov 36—, kg sliv   •— kg češpelj  •— kg
suhih Češpelj 5 — 10— r suhih hrušk 8'—.
Specerijsko   blago:   (1kg)   kave   Portoriko
72'—, kg kave Santos 56—, kg kave Rio 48*- ,
praüene kave I. 84'-, II. 70'—, III. 60*    , be-
lega sladkorja (kristal) 15'5O, v kockah 17^.0,
kavne primesi 22*—,rižal. 12.~-,H.9.---------.
(1 liter) namiznega olja 22"—, oltvnega olja
26 — 36, bučriega olja 17'—,  vinskega kisa
i—,   navadnega  kisa 2—,  petroleja  7'—,
spirita denat 14'—, (kg) soli 350-4, celega
popra  56'—,  mletega  popra 58*—,   paprike
48"- , sladke paprike 68"—, testenin I. 13'—,
II. 11—, mila 16'— do 18'—,  kaibida 7'5O.
Mlevski izdelki : (1 kg) moke St. 00 5*40. 0
5-40,   2  5-10,   4 4-80r   5 4'30,   6 3'8o,   73/4
2-40,  rSene moke 390, kaSe 540, ješprenja
4-20, otrobov 1*45 do 180, koruzne moke 2*40,
koruznega  zdroba 3*20, pSeničnega zdroba
5*70,   ajdove  moke  I- 6*30 ovsenega ri^a 6,
na diobno pri kg po 20paruveč. Zito: (cent.)
psenice33O- 340, ri}i250*260, ječmena250'-J
ovsa 220'— prosa 250, nove, su§ene kortixe
205'-215, ajde 300, fižola   350'      do 450'—,
graha   1300,   leče   6001-.   Kurivo:   (q)   Tr-
boveljski   42*•-•   do 44'--, Zabukovski 44'—
do 48, rujavi 20-25, mB trdih dtv 120, q trdih
drv 38, q mehkih drv 28. Krma: q sladkega
sena 90, pol sladkega sena 80, Uišlega sena
70, slame 45 do 50, prešaha več 8.    Zelen-
javk in gobe : 1 kg glavnute solate ital- 16',
do   '   ,   1   kom. Structure        do — •—,  1
endivje   ital.   12—   do   16'--,  radiča 20'—,
kislega zelja 4-5, kg ohrovta 3-4, karfijol 10
do  •—,  1   komad  kolerabe 075  do     —, 1
kg   špinače   201—,    1   paradižnikov  —•—,
1 komad kumare       , do   '   ,1 kg kuniaric
za vkisovanje      ,   I   komad buče         do
•—,   1   kg  graha   v stročju *   ,  1 liter  lu-
Sčenega graha •   ,  1 kroünik fižola v stroCju
—, čebule 3'50 - 4, česna l0\   krornpirja 2,
kromp. deb.  —,   1 komad  repe '     do   '—
1   krožnik  kisle   repe 1'50   1 komad jurčki
0--  do   •   ,   1 kg čaja 60' do M0-, 1 kg
marmelade 17, 24, 32, kg kvasa 28-—, sveč
18-—, sode 2--.
Razgled po svetu.
r SOFIJA. PRESTOLICA BOJ,-
GARSKE, novorjetno hitro narašča. Po
najinovojsi'li .statlsticiKilh podatkth ima
Sofija. dunes 213.000 prebivalcev, do-
oim jih je imela lota 1920. 1« 154.000.
v AVT0M0B1L NA DÜNAJXT. J3u-
uajvSika ohči.na jo skhjnila, da so tuji a.v-
(oniobilii;, kii pripolljejo v mosto, /a rt«i
d'iii prosti m^stnih d'a.vsoin. To narod-
bo jo občina  izdala  na  piitozbo a.vto-
inobiljRvga  k!.uJ:)a,  kor jo uoki jugoslo-
vajaski a v torn obi 1 za 10 dni probivanj-i
na  Dumaju pJaččil Lisov Äili'ii^o.v davk.i.
i ŽIVINOZDllAVNLlvl ZA JJUUI-
FBIZURO.   Londomsiki   živinozdravi',-
ški klul) jo imo'l predavanjo, na katororn
j« pi-edavatefj-ziivLuozdi'aivjLik — p-ovo-
ličeval — bubiifrizuTo.   Zakaj?    Holgi
lasje so mwnrec vexkrat povz,rocali srnrl
zivali, predivsem krav. Zen<ske so zgub-
fjalte ra» lats ra.'/.no igle, ki jih je zivinn
na pawl požrla in radi tega pogiuila.
Zlasti eesto so je tudi to dogajulo na
lanua'h.  kjer  so- zeiKsko kar  na   pa^i
uiolzlo  kravi1.   Zato  powlicujojo  lon-
dons'ki žiiviinozdra.viiiki bnhitfriziu'o, ki
pa. mimoffrodt^ povedanio, žo ni vrv n-
sto n.iodorna.
r REFORM A KOLEDARJA. Po-
sobni odbor Družtva narodov se že da-
lie casa bavi z refarimx) našoga koiodar-
ja. V zadnjiem ea&u so bavi odboi z no-
vim predlogom., ki iialiaja v/. staiišča, da.
loii «laba vstran kolodarja v toni. da .so
steviio dJni v lotu niti z 12 niti s 7 ne da
broz ostanka deliitii. Novi predlou ob-
stoji v teni. da bi so dnevi šteli po vrst-
norri rodu, tako da bi n. pr. 20. maj bil
HO. m 15. novomher 319. dan v letu.
Razsirjajte „Novo Dobuk
Qospodarsfvo.
8 PRODUKCIJA PIVA V SLO-
VtiNlJl. Sedaj obratujjojo v Sloveniji
tri pivovamo, last d. d. pivovarno
>Unnon« v. Ljuibliani, Lafikeni in Ma-
nboiru, ter ena nianjSa sainastojiia pi-
vovarna v Mariboru. Ka.pa-c-iMa v«eh
troh pLvovareu »Ujtiiona.« raifiÄa letno
235.(XK) hi Zaradi nopwoljcriih prilik
pa no izraibijio to pivovarne niiti polo-
vice svoje kapacitoto. V pcxslovnein lo-
tu 1925./20. so protevedle samo 97.000
hektolitrovpiiva (v letu 1924./25. 125
ti.soc hektolitPov im v 1. 1923./24. 155
tisoč hektolitrov)1. Najbollj- je v ininii-
iem poslovnean lotu (od 1. septombra
1925 dio 31. avigusta 1926) paxlla pro-
dukcija piva v Laskcra Vzrok nazado-
vanjui prodiukcije piva jo v veliikom na.-
zad-ovanj u konisurn a p Lva.
g URADNl TEsiAJI ZA FEBRU-
AR:  1  napoleondor 218.80;  1   turšk»
lira 217.;>U; I ajigleaki 1uj.iI 276.10; I
doiar 56.70; I kanadski dolar 56.30; !
ncniHka ziata marka. 13.50; I polj^ki
/.lalnik 6.30; I avstrij^ki siling 8; 1
belga 7.90; 1 inaxlzanski pongö 9.95;
100 francoskih frankov 220.50; 100 švi-
rai'skih I'rankov 1095; 100 italijanskiJi
lii- 246; 100 rumunskib lejov 30; lOli
boJfeanskib ievov 41; 100 diuiskih kron
1510: 100 svecLski-h kron 1513; 100 nou-
v-eskih kron 1443; 100 spnnskih pesi'l
915; 100 grških drahom 73; 100 ce&ko-
slovajskih kron 168.50 dinarjev.
g ODSTOP GUVERNERJA NA-
i 101>NE BANKE. Na seji uipraviu^a
(xlbora Nai odno banke jo podal guvor-
ner Narodine bamke Gjoi^j« Vajfert do-
initii'jo. V smisliu pnivil bo do nadaijm.«-
^a v(xdil posle |)od!K"ii!vorner dr. T)»'a,iiu-
tiu Protič
»¦ CEN A SLADKORJU 1'OPU-
ST1LA. Pi'odukcija sladkorja v letoš-
irji kaniipainji jo dosögla okroiR 7500 v;i-
J40110V. Ako prištojomn k tomu š.(4 300
vaKonoY, preostal'ih v/. iniiuiW kampa-
njo. jo toroj konzuttvu na razpola>go
skiipn-o 7800 vagonov sladkorja. To
poinoni. da s lo prodiukcij.o uajbržo no
bo krifta d'oniaoa potreba, kiijo zna-šala
lani 8200 va^onav. Proinot na sladkor-
naiii tržišču \a bil niinaüla. dva mosoca.
zelo zii\raiien zaradi tega. ker ie viada-
la, na svetoYiiem trffii tondcBca nara-
soa.nja cen. Kor pa. jo medtein nastopilo
na svetwnoin ti^ga oslablijondo ccn, so
tudi naše tvornico znieale ceno za 1«)
"p;tr pri ly? (na debolto). Knp^ija jo st1-
i\n() i>reooj miirna..
Orodje trjBfOvcst,
Piaulni alroji, polnilni peresniki, regi-
slraittra. -- Speci.jalna induslrija, ki je
preje y>i hilo. — ¦ Kaj prinaša  Lipski
relesejem?
JSredibče vsake^a inoderiiega ijo-
slovnoga obrata jo pisarna, sedež trgov-
skega in tehn.iökoga obratneffa vodstva!
IMsarni in njeni nanionu- odigavairjajoci
opreini je treba torej pasvečati po.sebno
pozornost. Vsaka nct-paka, ki so jo tu
učini. ^o i.)reno.so tudi' na drug« oddel-
ko obrata, in torej skod'ujo tukaij bolj kot
na druAgemi rnestu1. Cuidno jo, da. to ei-
njenico marsikateri trgovci in tovar-
n-arji colo dandaiuxs zanemarjajo. Mar-
siikateri iTHlustrijialoo, ki v svoji tovarni
i!FM>i"ajhlja samio najmodtornujwo strojo
tor ire (rpi' nikaike^a na/adnjaštva, pa
dopu.ščji, da so v njogovf pLsarni upo-
raJjljajo v<"a,si taiki pi^aJni stroji, rogi-
5»traturt» i'ti drugi za piisarno potrebni.
predmo.fi. ki so magoče že clavno za-
staroli ter pozaibijo pri tern nastavljeri-
ci miiogo več casa in del a kot pri uaj-
novejvših modelih ouumjonih pisarni-
žkih potrebžčjn. Lstotako važno je, da
se zastarel'o pilsa.rniKke potrobščine za-
men jnjo za moderne, kot na primer na-
baivra tovornega, avtomabi'Iiskoga vaza.
na mjcsto stare že prraivde konjisko
V'prege. Sedaj iiporabljamo splošno to-
lofon, da .si pribran-hno nepotrobna po-
slaviia pota. Mnogi podjetniki pa so
damdüjies trprjo, da tekaio njiliovi mi-
starvljenci od sobe do sobe tor prenasaiio
piisamja, moisto da bi uredib inobani«ko
traiiLsportno napravo, ki bi prevzela to
nalogo, kar bi delo paspeiilo, poemosta-
vilo in pocenilo. Ta problein se nikakor
ne orm-jinje sanio na eno dožclo tornvoč
je nuvdnarodno vjirajsanjo, ki se tivo
podjotnikov vbo.1i držav. Za to zadevo
so je za,vzelo tfldi vodstvo Lipskega vo-
losejnua z voliiko viuema, da koristi tr-
govoeni v«ega svet*i, ki spadajo v krog
naik'Uipovail'ce.v hi i%Io/;n.ikov Lipskotga
vel'esejina. V resnici jo lipski volesejm,
ki je s svojimi okroglo 10.000 razstav-
I ljalci in svojim na stotisoče broječim
ined-narodii'im abiskom nakupovalcev
nau'iveeja vzorena razstava svota, naj-
P'riprajviiejise masto, kjer je mogoce
omerg-itčno na.stopiti za praktično izko-
riščtinje piisawuiskoiga obrata. Priiliran-
ki, ki so dobijo pri niodernlziranju pi-
same, koristijo i.stotako kot tohnilski
iiapredki v tavarnah dobrobitu širokih
nia.s, kajti oni pamnožujeijo in potjcnryni1-
jej'O produkcijo. Sejm za pisarniško po-
trolxsitne. ki so vr.ši redno v okvirjiu Lip-
fikega velesejma, se je v resnici ra.zvil v
niasto korib>tn.e.gia pouka in praktienc !
vrednn^ti za abkskovalco Äejiiia iz vaeb
dežol. Popolnjuje se še z velikdpote'Ä-
nim Lip&kihi sejm-omn zu papir za ruo-
derni posiovni abrat. In koiicno je tro-
ba v tej skupnotsti onieniti tudi Lipvsdti
sejni za reklamo. ki bo pri prihodnjem
Lipskoni pomladiieni sejmu 1927 prvk*'
poslovala v novih razstavnih prostorib
v navem seuinskern potslapjn »Ring«,
uajvecji palači na. evropskern kontinen-
tu. Tako jo aorodje trgovca« «leu naj-
vainejših vidikov univerzad'netga Lip-
skega velesejma. Priliodiiji Lipski vo
It^seöni je Lipi.sk i poradadni velesejni
1927, ki se bo vrsil od 6. do 12. niarcfi
Em. Lilek.
Henry Ford.
(Predavanje na celjskem Ljtidskein
vseučrlišču.)
(Koneo.)
Dobiodelna oi^aniza^ija ne stori.
nobene pravo ttshiige, oe si m poMaV-i'la
za. srnbtor-, da pontane s oa^soin rLftpo-
irobna. On a he stori ničesivr drugoga,
kakor da sa'ina sebe prehranvjuje in da
so s tern poveča žo iialc voliki kontn no-
prodiikfLvn'osti.
DabrcKunstvo po^taiio v ton» Ire-
nutku ii(Opotrebno, ko se na videz za
saanooskiijo nespasoibnii divigiiojo iz ne-
produktinno-ga raaroda in se posiavijo
v prod-uküviii. Mi smo z oksperimenti
v nasi fabriki dokaxali, da se v dobro
urejeni iiidinstrUi »miroin najtle delo.
ki ga lahko oba.vlijiajo pohajblijonci, slep;
in hromi. Na znancttveni temelj postaiv-
Ijeni Lndustriji ni treba da je Moloh, ki
\Tse pozre. kar jii pride bl'iizu, Ako pa jo
vetndar to. potein je //grešida svojo na-
lofio.
Domaca   izdelouainica   pletenega
blaga in podpletilnica
podpleta in plete najbolje, hitro in najbolj
trajno 2enske in nioSke nogavice iz oycje
volne, pavole in svitlo preje itd. od najna-
vadnejSe do najfinejše izdelave ter po naj-
nižjih cenah. Na novo izdeiuje nogavice za
gospode, dame in otroke z močnejSo peto
in palcem, brez šiva, gladke tli patentne v
vseh velikostih, barvah in kakovostih po
bre7.Uonkurenčnih cenah. PrepriCajte se ! En
poizkus zadostuje!
Strop plcfarna BfltfDEK
Celje,   Gosposka   ullca   30,   II. vraU
na dvorišču.
Oddata se ena a!i dve
s o b i
s kuhinjo   mirni stranki. Celje, Razla-
j?ova ul. 4,   levo.
Prodajalka
išče  sluSbe  v  trgovini,  bodisi v mestu ali
na deželi, pod zelo ugodnimi pogoji. Nasto/)
takoj.   Ccnj.   ponudbe  je  poslati pod äifro
»Prodajalka« na upravo Hsta.
Kupim
kitaro
Naslov v upiavi.
Zamenjam maio
stanovanje
(2 sobi, kuhinja in predsoba, rnesečno
Din 130'—) za večjeod3 sob, ku-
hinjo in predsobo. Reflektira se samo
na stanovanje v srtdini mesta. Pismene
ponudbe pod »Stanovanje« na upravo.
Elegar.tne    enovprc-žne   in dvovprežne
sani
na    prodaj    pri   Jos.   Kirbisch,   Celje.
Potnik
v  Celju   nastavlien,   prevzame vsako
vrstne,    dobro    idoče    ozir.    vpeljane
predmete   v   svrhu   razpečavanja    ali
rar.rrodajo   istib   v Celju in po deželi,
proti mali proviziji.    Naslov v  unravi.
Angleškl tečal
(za začetnike) se vrSi vsak torek in Četrtek zvečer od 7. do 8. ure v VII. raz-
redu (Okoliäka Sola        stara gimnaiija).  VpisLijem   v   torek 8. t. m. od 6. ure
dalje* v   i-ij»r>7   r /itdu.  — Vpisnina 10 Din.   MeseČna učnina 30 Din (piačano
vnapn'i). Knjijfe ni treba nobene, prinesite sanio zvezek in svinčnik.
Lie. EDV. SlMNIC, filolog in župnik v p.
Stran 4.
»NOVA   DOHA«
Stev. 15.
Telefon SUev.75 in 76
PoStnUek. rač. 10.598
Podružnica
Ljubljanske kredifne foaeike v Celju
Delaiška glavnica in rezerve          0©!*$ Fall «3    V    LjtlfoljšBtfftS         DelniSka glavnlca in rezerve
Din 60,000.000*—                                                        "*          *                         Din 60.000.000~-
Ustanovljcna lcta 1900
Agencija Logatec.                             PodPužnio«                              AQencij» Legatee.
Brežice, črnomelj, Oortca, «rant, Maiibor, Metkovtč, Novf Sad, Ptui, Sarajevo, Split, Trat.
Sprefema Vloge K8& kujlzftce In tekOČi JKJJK Kupuje its prodaja vse vrste vrednostnih papirjev,
racist! enroll ugodoemu otorestovanjm    38L#*J valut in «lovoijuje  vsaitovrstne  kxedffe.
P^ociaj«,  »*>cteJls:€9  drzavne   r»a.:a:r>©cijr*©   loteplje.
Otvarja aKredftfttve Ln izdttja kredttna ptama za »u-in inozemstvo.
Nobeden rokodciec, ki saimo z roko ]
dela, ne mare daiies več xaisliizili kakov I
mil je iKujno potrebiio /a. «kromino pre-
zivljanjie. Da bi si kaj prihranil, to je
ixklj.uceno. Ljudje iinajo za samoumev-
no, dia ga v starosti vzdTŽuijejo njegovi '
otroci ali pa občina. V.se to je nepo-
trebno. Ločitev dela v inditLstriji nvidi
opravila za vsako^ar. V diferencirami
induistriji je več niest, ki jilh m-orejo iz-
polniti vslepci, kakor je ©lepcev saniih.
Isto vdija /,a poha-bljicnce. Na us oh
teh rnestih more človek, ki so v slepoti
smatra za predrmet dobrocinstva, ravno
toJiko za svojo prob ran o zaisTužiti ka-
kor naijpaniel.nejši in najfmočnojši de-
Javec. Razvsipnast je, c<3 porabimo moč-
nega človeka za delo, ki ®e more ravno
tako lahko izvrsiti od pohatoljcnca.
'Dobro ui>ravljena jetnißnica imela
bi «e ne ,sa,mo iizdržavatk ainpak kaz-
njenec bi: še moral toliko zawliiiziti, da
bi mogel tudi svojo obiteLi pTebraniti.
Ne mi slim na prisilno delo,, tudi ne na |
izdajanje kaznjencev na vsllužbo kaikor j
kakor bi bili siiinji. Takžen način  jp
i pregrd, da bi biJo vrodno o njean besede
/igubiti. Ali doklor imaimo jetnisnice,
se oiie labiko tako lepo u^^stijo v obče
P'i'fxiuikcijski «istern, da čimi jetniwnica
proiizvodno delovnio obciwo, ki .služi ob-
! einstvu v podporo in v bla&or kaznjen-
cev. Vem, da so zakoni — in sicer k>-
da&ti — izdani od ljiiicli, ki ne znajo |
misliti — 8 kateriami se omejuje indu- j
¦strijuitlna zapaslenost kay.njencev, baje
Y imetn.u delavcev. Ali tern ti zakoni no
prmaSaij.0 nobene koristii. Z avizaiijem
olxMniskib bremen so n« dosežo obča
blagimja. rL mkslijo .siliiKbenasti prod
očmi se bo dalo v vsaki oiWini najti več
dela kakor je detavskih moči na raz,-
polago.
Na podilagi1 sJoiižbenosti organizi-
rana inuhistrija. dola fiilaiiutropijo ne-
potrebno. Ta kljiuib svojim najiplemeni-
tejišim naigiboan ne odgajia Žlaveka za
zanpanje do samega sebe; a brez tega
ne prides na.prej. l^iilantropina, ki žrt-
vuje S.VOJ čas in denar, da ljaidom tako
| pomaga, da se morejo oni sami potem
j na laistne nage pastaviti, je vec v redn a
kakor ana, ki saimo dobrote deli in s
tern lenobo red! Filaiitropija bi tudi
morala biti prodoiktiviia. hi so more
biti po mojem mnenju.
Ako bi «e nastn pasrečilo dubicdel-
no.'-l odpmf\iti l)i se mogel denar, ki se
dancs  vtakiiie  ^r  dobrodol'jia   podjetja,
])orabiti za razširjenje produkcije in s
I tern bi se dalo pripoinočK da bi se roba
; cenejše in v vecji množini  izdelovaki.
Na ia1 nacm bi .se moglo diwcno breme
občin znižati in obce blaigostanjc Ij.ikH
povizdi.gni.ti.
Ako liocemo potrebo pop dobi'odel-
nosti s sveta spravitk rnoraimo imeti na
umai ne saino vJa.da.jooe j<aspodarske
oinjeniice, aimpak tudi' pounamjikljivo
zmanje o teh činjenicab. Iz tega po-
manjiclijivega neznanja se rodi naš
slrah. Odßlrajiite ta strab in zaupanje
do la&tne moči bo zavladalo! DobrotJiin- j
stvo ne najde inesta tam, kjer bi^a za-
upanije v samega sebc. Bojaizeni je plod
nadvlade, tekvsa nad cluhoan in voljo. Je
veič ljiudi, ki se udajo, kakor oniib, ka-
terim je izpodleteto y kaksnem podjet-
jiu. Neußrj^ehi so mnagi, iispehi pa se
zmiraj s težavo dosežejo in jib mora«
ii
)30-]>lačati ¦/; visieaik 'ka,r si in kar iina-s.
Zategadelj pa so tudi uspohi pj'özira
vrednj, če no ležijo a- 'koTiistn.i im na-
predei smeri.
. (UoveJc jc so zmia'aj najvitjje'-biitji-
na zomlji. Naj se zgodi kai^koJi, a«, je
in ostane elovek. Naj, se poslubšajio, -u^.\
se spremeniyo časi — on astane človok
Ako se niiu pasiieci na novo prerodiii
svojega iluilia-, se mil bodo ociki'ili novi
vrelci iai novi zakladi njegovega bitj^i.
Izven njega ni varnosti, ni boga»stva.
OdstranifteA- bojacsni. uist\rari vanaosf in
izobilje.
Naj se vs-ak Auierikamec oboruzi.
jji'oti mehkuznosti1. VsaJt Aimerikanec
bi se aiioraJ pobuniti proti njej, ker ona
ni nič drugega kakor opral. Stojte in
branite se! Skibici naj sprojemajo mi-
laščine.«
Te možale l^orclove lHJsede uaj do-
nijo na ušesa tudi naan S'llovencem, pri
pri katerih se je profasionalmo berastvo
v najf\rečji meri razpaislo. To je zaJotften
znak, ki ua.in ddkazuje, da noSim ljai-
deni nedas.ta.ja osebnega ponosa. pa
tudi smisla za. ca\sl in neod.viRiio&t.
Pupilarnovarean in javiiokov»isten denarni zavc»dl celjskeg^ mesta
w&
Ustanovl/ena /eta 1864.
V   lastni    palacl pi^i fecolociisro^Uiv
Vsfihranünicnt^oüll «*e tzvršujejo natKulantnele, htlro tntoč«
no. CJgodao obreatwainijc. Polasnlla in n&svetl brezplaiao.
Pod   trojnim . drž.  nadzorstvom.
Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčns mnčjC.
Premog
iz državnega rudnika v Zabukovci in na
željo tudi iz vseh drugih premogovnikov,
za domeičo porabo ter za obrtna in indu-
striiska podjetja, dobavlja in dostaylja na
PIT     dom točno in po n^jnižji ceni    -«|
Franio lost, Celje,
Alekaandrova ulica itev. 4.
Oglasuitei  *
Posesiva na prodai:
Lepa 2 nadstropna hiša v Celju Din 200.000,
žtiri enonadstropne h Se z vclikim vrtom
pri Celju po Din 50.000 do 70.000, hiša v
Celju z veliko delavnico, hlevom, vrtom.
Din 300.000, dve posestvi, 7 in lb oralov,
lepa  hiša,  gospodarsko   poslopje pri Celju.
Franjo Jager, realitetna pisarna, Dolgo polje I/I
Dclaj, nabiraj in
hrani, varčevati
se ne brani!
Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri
staubeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Geberju pri Celju
Varčuj v mladosii,
da stradal nr boS
v starosti I


Večje stalßc vloge po dogovoru uaiugodneje.
Jamstvo  za  vloge   uad  2,000.000  Din.
Marljivost, treznost
in varčnost so pred-
pogoj nravnosti!
PH naložbi xneeka do 5O Din se äoh* nahiralnik na dom.
Iz malega rastc
'      veliko!
Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6.
JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE
Ustanovlfena   leta
1889.
o lastni hiši CiM ULICB ST. 11 nasppoti pošti.
Ustanovliena   lola
1889.
Za varnostvlog jamčijo okraji:
GORNJ» GRAD, SEVNICA,
ŠMARJE PRI JELšah, ŠOŠTANJ,
VRANSKO   in rezervni zaklad.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od
8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor
mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek
plačuje hranilnica sama.
Hipotekarna  posojila   in   vsakovrstni   drugi
krediti  pod ugodnimi pogoji.  Poštne polož-
nice   na   razpolago.
Za varnost vlog jamčijo okraji:
GORNJ1 GRAD, SEVNICA,
ŠMARJE pri jelšah, ŠOŠTANJ,
VRANSKO   in rezervni zaklad.
I Hi ¦¦ PV IH Oi Bi M Si HI Hi ¦¦ WB ¦• !• HI ¦¦ ^ •" ^ ¦¦ ^ ^ •• "^ ^ ^ mm ^ ¦" ^ ^ ^   """ ^      —-------------------                                                                                                  ^^^^^^^^---
¦" Tlska in Izdaja 2,«n« tiskarna.  - Odgovoraa sta:  za izdajatelja in tiskarno Mll«»'6eti.t-I  za redakcijo Vlnko V. Gaboro.  - Oba v Celju.