39* TT /S ^ Leto one skotim jj. v mdtytnii, a sredo i. oprna im. Ceno Din rso Mul« iuk dan popoldne« Ix internal nedelje in praiafke. — Inserat!: do 30 petlt i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserat: petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-ffto. — imen mi davek posebej. — »Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Upravnlstvoi Eaaitave ulica i te v. 3, pritličje. — Telefon fttev. 304. Oradnlatvot Kninota ulica 4t. 5, I. nadstropje. -~ Telefon si er. 34* PoStnlna platana v gotovini. Ovanajstine Na§a javnost Še ni pozabila dogodkov poleti in v jeseni L 1924. Teden dni potem, ko je vladar nepričakovano Izročil vlado prijateljem gosp. Davido-viča, se je ta vlada predstavila Narodni skupščini z daljšo deklaracijo. Debata, ki je sledila od strani tedanje opozicije, sedanjih strank nacionalnega bloka, je bila predvsem političnega značaja. Gosp. Davidovih je moral pogoltniti marsikatero grenko pilulo. Vlada je postajala čedalje bolj nervozna. Komaj je učakala konec debate, je Je zaprla skupščinska vrata! Pa ne morda za teden dni, za mesec dni, marveč za cela dva In pol meseca, tako da skupščine sploh ni pozvala na delo do svojega jesenskega panca. Da-vidovičeva vlada se je zavedala, da pade v* Narodni skupščini. Baš iz te bojazni pred opozicijonalno kritiko, predvsem iz bojazni pred lastno nesposobnostjo, ker bi bila morala predložiti skupščini proračun za 1925. leto, ni sklicala seje tega našega najvišjega zakonodajnega foruma. Tako je prišla potem volilna vlada in smo te dni stali pred nujnostjo, da uzakonimo v hi-tricl ih za prvo silo zakon o dvanai-stinah. Krivda za polovično delo leži izključno na strani bivše Davidovičeve vlade, ki jeseni ni hotela iz bojazni za lastni obstanek sklicati seje Narad-ne skupščine, dasi je za to opravilo imela več kot dovelj časa! Dvanajstine so pomoček v zadregi. Logično: dvanajstine ne morejo biti po tako liuti volilni borbi in prezaposlenosti vlade z izključnopolitični-mi vprašanji pripravljene, premišljene, uravnovešene" ter vsestransko analizirane in izboljšane od vladnih m opozi-jonalnih strank, kakor redni proračun, kjer se v tedenski, dvotedenski ali več-tedenski parlamentarni debati preobračajo vse številke in uvidijo vse soci-jalne, gospodarske in druge nacijonal-m posledice predloženega proračunskega sistema. Dvanajstine so izhod v zadregi. Državno uradništvo čaka na izplačilo mesečne plače in če ni pravočasnih dvanajstin, državne oblasti nimajo pravice izplačati uradniških prejemkov. Ves državni aparat mora preneha, uradi se lahko zapro, carine ne pobirajo itd. Kdor glasuje proti, četudi pomanjkljivim dvanajstinam, glasuje proti uradniškim plačam in je odgovoren za ev. nered v celokupni državni upravi. Sedanje dvanajstine vsebuieto marsikatero zdravo točko. Tako imamo postavko 100 miliionov dinarjev za invrtide. Vlada je držala svojo besedo, invalidom se izplačajo obeČane podpore. V sedanjih dvanaisetinab ?mamo aafie posebno postavko, s katero se povišujejo žcleznič^rske doklade. Tudi proti temu so glasovali klerikalci, ko so podali svoje od dvoj eno mi&i^nje, kar pomeni trmoglavo hriHho proti notranjemu bljšemn prepričanh! V dvanajstinah se nahaia posebna'postavka za izplačilo uradniških mz-7'k. Ni velika, ali nekai je vendarle. Ne dvom'mo, da sedania vlada izpolni tudi to svoje obečonir, čim uredi re~ ftplnrm državni preračun in ga preef-lož* V orodni skupščini, k-r se po vsej vr:Vki zzodi še t°kom Ift^swega moja* Finančni zakon, ki je spojen z zakonom o dvanajstinah. vsebuje nadalje marsikatero zdravo finančno politično in go«;nodarsko načelo. Zanimivo je, kako je onozicija kritizirala predloženi in sedal že sprejeti zakon o dvanajstinah. Pekli smo žtv da gre za mren elaborat, ki se izponolni z redn;m državnim proračunom. Opozicija bi morata pošteno pnznati priučno dobre strani tega zakona in uvid^i njegovo nujnost. Ne, tudi to priliko je uporabila za grdo dcmagogiio! Kritizirala je nove izdatke, kritizirala nove davščine, kakor da se morejo kriti izdatki brez dohodkov. Ko zanika opozicija, zlasti pa SLS davščine, zanika istočasno tozadevne državne izdatke, to se pravi zanika v principu izboljšanje gmotnega položaja invalidov, dr- Opozicijonalni blok se krha. Radicevci se približujejo Narodnemu bloku? — Klerikalci uganjajo demagogijo. — Klerikalci so glasovali proti uradniškim kreditom, proti invalidom in proti povišanju doklad železničarjem — Beograd, 31. marca. (Izv.) Narod* na skupščina je snoči pozno v noč iz* vedla svojo popolno konstituiranje. Iz* voljeni so vsi stalni skupščinski odbori, Za današnjo sejo narodne skupščine vlada veliko zanimanje, ker prične zbornica takoj razpravo o poročilu fi* nančnega odbora k zakonu o proračune skih dvanajstinah za mesec april, maj, junij in julij. Kot sigurno je dejstvo, da skupščina še tekom današnjega dne* va in noči sprejme proračunske dva* najstine, da bo na ta način omogočeno 1. aprila izplačilo tekočih državnih iz* da tkov. Verjetno je dalje, da skupščina pri* čne takoj po proračunskih dvanajsti« nah razpravo o novem stanovanjskem zakonu. Ker mora ostale nujne zakone popreje še pregledati zakonodajni od* bor, računajo, da bo skupščina po spre* jemu stanovanjskega zakona poslana na kratke počitnice. Kot značilno je treba danes omec niti razmerje sil v parlamentu. Opozicijonalni tisk je dan za dnem širil raz* lične vesti o diferencah in nesoglasjih, ki vladajo v Narodnem bloku, nasprot* no pa, da je opozicijonalni blok kom* pakten v polnem soglasju. Sedaj se je pokazalo ravno obratno. Opozicijonal* ni blok še do danes ni nikdar nastopil v skupščini kot disciplinirana enota, vedno se ponavljajo diference glede postavitve kandidatskih list za posam* ne odbore. Radikali in samostojni de* mokrati pa vedno sestavljajo skupne kandidatske liste, tako zä skupščinsko predsedstvo in za vse skupščinske od* bore, dočim pri opozicijonalnem bloku ni tega opažati in orez vsakega pretU ravan ja lahko že danes konstatiramo, da se nahaja opozicijonalni blok v po* polnem razkrojevalnem procesu. Ni med temi strankami nikakih intimnih zvez! Vsaka stranka opozicijonalnega bloka nastopa v skupščini na svojo pest. Davidovičevce, klerikale in musli* mane so včeraj radicevci zelo raztogo* tili in razjezili, ker so za volitve pred* sedstva v zakonodajnem odboru napra* vili kompromis s člani Narodnega blo* ka ter je bil za IT. podpredsednika iz* voljen dr. P o 1 i c*. Ta izvolitev je iz* zvala v opozicijonalnem bloku velikan* sko ogorčenje. Ljuba Davidovič je ta* koj hitel sklicati sejo opozicije, ki je trajala dve uri in pol. Seja je bila zelo burna in viharna. Prišlo je do pravega konflikta in besednega prerekanja. — Končno so se radicevci udali in so pre* klicali svojo kandidaturo za zakono* dajni odbor. Dr. Polič je moral odsto* piti. Klerikalci videč, da so popolnoma potisnjeni ob zid in da so izolirani, so začeli sedaj v skupščini uganjati svojo jezuitsko demagogijo^ kriČe. da vlada ni dala v dvanajstinah nikake pare za Slovenijo. Izrabljajo tudi uradniško vprašanje. Treba je pribiti tade dej» stva: V proračunske dvanajstine je fU nančni minister vstavil tudi potrebne svote, da se izplača uradnikom že del* Po dclpovana razlika na prejemkih. Klerikalci pa v svojem oddvojenem predlogu navajajo popolnoma netočne stvari. Klerikalci so glasovali v financ* nem odboru proti dvanajstinam in s tem tudi proti odobren iu kreditov za izpfnčilo uradniških razlik. Drugič so klerikalci glasovali tudi proti stomilijonskemu kreditu za in* valide. Tretjič so klerikalci glasovali proti povišanju doklad železničarjem. V pro* računske dvanajstine je finančni minU sfer postavil za železničarske doklade večmilijonski kredit. • Med klerikalci in ostalo opozicijo vlada se vedno nezaupanje. Kako je trden in discipliniran opozicijonalni blok, je videti tudi iz seje finančnega odbora. Tu opozicija ni podala enot* nega oddvojenega mišljenja, marveč vsaka stranka sama zase. Spodaj kratko sejno poročilo o snočni in današnji dopoldanski seji. — Beograd, 30. marca. (Izv.) ZveCar ob 22. se je pr;č>Ia seja narodne skupBčlne. Najprej Je predsednik sporočil, da je prejel protestno pismo ß. Davidovima, da se Je seja napovedala za 17. uro, začela pa se je ob 22. Predsednik M: Trifkovlc' je odgovoril, da je Imel sejo finančni odbor, zato Be ni mogla vršiti oeja narodne skupščine. Nato je bil precitan zapisnik in objavljeno konstituiranje finarcne^a odbora ter ostavk* dr. Poliča kot IT. podpredsednika v zakonodajnem odboru. Poslanec Blnkulac (rad.) je sporočil, da zastopnik poslanca dr .poliča Marko Pavlovič nima 30 let in predlagal, da se njegova izvolitev razveljavi. Nato se Je či-talo poročilo verifikacijskega odbora o onih poslancih, ki so vstopili namesto od-stopivših. Minister pravde je zahteval, da se izroči sodišču poslanec čeda Popovi* (Dar. dem.). I-otem je dobil besedo Dimitrije Vujicy kl je pro'/stiral, da. se ne ixpu-sti Iz zapora Ceda KokanovlC (zemljorad.), češ da je z izvolitvijo dob*l imunlxeto. Od-povoril mu je minister pravde, da je codi-sče postopalo po zakonu, čeda Kokanovi5 je bil aretiran, ko 5e ni imel imunitete. — Zahteval je od narodne skupščine, da sklene, ali naj se preiskava nadaljuje ali ne. Ko je govoril mini^— dr. Lnkinič, je poslanec dr. Zanič (HRSS) neprestano ra^-!En-aJal- Predsednik ga je večkrat opominjal In nazadnje izjavil, da predlaga narodni skupščini njesrn Izključitev, ker moti mir v narodni skupščini. Nato je nnrodna skupščina prešla na dnevni red: volitev odborov. Naeijonalni blok je «estavil enotno listo, opozicija pa razcepljeno. Glasovanje je trajalo do polnoči. Izvoljeni so: v anketni odbor: predsednik dr. Su-botič, člani dr. Laza Markovič, dr. Kojl^, dr. Srdjan Budisavljevlč, Milan Simonovič dr. Jovan Radivoievie, Bora Milovanovlč, dr. Grga Angjrllnovlč. dr. Superina, dr. Rehmen. Dragutin Pcčič: v Imunitetni odbor: dr. SpalaJkovič. dr. Ljuba PopovIČ. dr. Velja Popovle1, dr. SrJ-1an Budisavljevič, Ante Beširovič, Gjuro Krdjaltf. Ljuba Miliuševič. Sava Stanoje-rlč, Nikola Drrmmčič. Zarija Varjačič, Jovan Markovič in GliSa Tadič. Davidovi, čevči: Orca Angle^inovlč, Kosta Timotije. vič, radicevci: dr. Polič, dr, Gjurič, klerikalci: dr. Hodžar. Kremzar. spohove»: Ahroedbeg Kapetanovič, male sknpine: dr. Moser. Glasovalo je skupaj 258 poslancev. Nacijonalnl blok j« dnbH 157 glasov; davldo. vičevci 32, radicevci 25, klerikalci 20. spa-hovci 13, male skupine 10. Vladna večina je dobüa v odbor 13 članov, davidovičevci 2. radicevci \ klerPralri 2. muslimani 1. male skupine 1; v ocfbop za ©rošn'«* In pritožbe: Bora MMovan^vIč, .Andre Kujundžič, Dragutin felblč. Mirko Trtwato, Stepan Kalember, Kosta Gnatič, Vasilile Srblč, Sava Trpko-vfč, Al^Vsander >ksenf'^yiJv Mjkola Besa-rablč, Spiro Dimifriievtč. Vincenc MatiČ Liuha MIhajlovJč. Janez Brodar, Andrej Eedjanič. dr Bazala. Derv!5 HadŽi-omar, Edhim MulabdJIč. Pava Vu7etiČ; v administrativ-5 efVw»: 'ViUitln Bra-govIČ, Jovan CIrkovIč. Matej Popovič, Gl!, gorije Božovič. Kodta Alekslč, Veljo Grgn-rovič, M"rko KcmHe^">irič. Aleksander Do. dič, Jovan Alekslč, Milntin Tomič. Steren Ptošič, Marko Petrovič. Valerij«n Prlbiče-vič, dr. Kraft, Nur! je Poederac, Fran jo že- bot, Anton Sušnlk, dr. Bazala, Ivan Kraljic, Aganotovlč In Kujundžič. Potem Je predsednik objavil rezultat volitev in napovedal prihodnjo sejo za ju- tri ob 9. dopoldne. Seja je bila končana e polnoči. Dnevni red jutriSnje seje: Pretre* poročila finančnega odbora. Jutrišnja aej*i bo trajala ves dan In vso noč. Razprava o prorui ifsiajstil. Dopoldanska seja narodne skupščine. — Ekspoze finančnega ministra. — Napredek naše zunanje trgovine« ž ovnih uradnikov, Železničarjev itd J Debata o dvanajstinah odpira pogled na staro resnico: SLS vpije, da se za uradnika, za invalida, za malega Človeka nič ne stori, istočasno pa divja proti rovim davkom, kakor da se državni dohodki dajo izcuzati »z stranic ljubljanskega »Slovenca** f.judje, ki vpijejo Proti državnim dihodkom. so erobeko- pt sociialnega izbnlišnn'"i državnega uradništva, so grobokopi moderne so* cijalne države! Ne hvalimo davkov! Toda nismo demagogi, ki bi trdili, da lahko moderna, socür'no usmerjena in tehn:čno napredujoča država vrši svojo nalogo brez dohodkov, brez potrebnih, trezno izbalansiranih davkov' — Beograd, 31. marca (Izv. Ob 12.) N&rodna skupščin?, je danes pričela splolfra razpiavo o proračunskih dvamijstinah Pleni rna seja je pričela ob 10. dopoldne Skupščinsko predsedstvo je zbornici sporočilo, da so posl. Agatonovič in tovariši vložiK interpelaciio radi odkupa tobaka Predsedstvo j- dalje tud; sporočilo, da so se danes ob 9. dopoldne konstruirali vM na snoeni plerrarn! seji izvoljeni stalni skupščinski cdbon. Za predsednika anketnega odbora je izvoljen dr. Nikola S u --* o t i t (rad.) in za podpredsednika dr. Srgian BuiMsa vije vič (sam. dem.^ 2. za predsednika imunitetnega odbora dr. Miroslav Spala—kovic (rad.) in 2a podpredsednika dr. Srgjan Budisavljcvic" hzm. dem.) C. zh predsednika odbora z\ ; i ošnje in pritoži e Bora M i 1 o v a n o v i č (rad.) in za podpredsednika Valerijar. Pri-h i č e v i č. Zbornica je nato po končanih iormal-Gonih takoj prešla k razpravi o poročilu firančnega odbora glede proračunskih dvanajstin. Posl. Oton G a v r i t o v i c (rad.) je prečita! poročilo večine. Poročilo zelo obširno naglasa ni:ino potrebo sprejema dva-na?stin In Izraža nado, da se popolnoma omogoči redno iunkcijoniranje državnega ararata. Pr'zna\M: da so nekateri v zakonskem predl.vgu u dvanajstinah navedena krediti utemeljeni rn opravičeni. Poslanci man:SIne: dr. Slavko Seče-•"Ov za Dav. derrokratski klub, posl. Neo-d^rf er za klub HSS. posl. V u j i č (zem-Iw rad.) za manj^ skupine in posl. Vladimir F u š e n j a!: za klerikalni klub so či-tali poročila opozicije. Po prečitanji poročil večine in manjšine se je p-ičeia splošna debata o dvanajstinah. Ekspoze finančnega ministra. Finančni minister dr. Milan Sto>adino-vič je imel nad eno uro trajajoči ekspotc o finančni politiki. Njegov govor je zbornica poslušala z 1 elik > pazljivostjo. Finančni mi-rister je podal jasno sliko o stanju naših državnih finnnc in obenem razvil tudi kratek program za izboljšanje javnega prometa. Uvodoma svojega govora je navajal razloge, ki so vlaao prisilili, da je segla po d\anajstkiah Iz tehničnih in pariamentar-v'\\ ozirov yt bilo vladi nemogoče predložiti sk.-.pščmi reden proračun za leto 1925 /26. V proračunskih avanajstinah. ki so predložene skupščini v odobrenie je bilo treba i.Tvršiti gotove korekture, ker so se krediti povečali oz. je vlada prisiljena gotove izdatke z ozirom na splošni položaj povišati. V svojem ekspozeju navaja finančna minister gotove izdatVe, ki so bili potrebii, da te poviša;' Povišan* Izdatki so v prvi vrst! namenjeni železniškem*! prometu. Ti izdatki zna-!'3}c 136 milijonov. Porabi>c se predvsem ?:,\ podaljšanje nekaterih starih železniških prog. Za gradnjo novih prog in sploh, da v.* letos izvede temeljito zasnovani želez-;:ifki program, ki je kolikor toliko skici-r«.n v členu 8. dvanajstlnskega zakona. Treba jr. tudi i^^esti likvidacijo stroškov za že zgrajene nove železnice tako za proro Top-čide--—Požarevac. Užice—Vardište in pro-2c Ljutomer—Murska Sobota itd. S povišan it m teh izdatkov je mogoče izvesti zeit zniški program 'm s tem popolnoma obnoviti oz. moderni7Tati javni promet. Treba ;e tudi ugotoviti, da je naša kraljevina po \oin* zgradila največ novih železnic. Šte-v.lo novih železnic znaša 700 km. Ti izdatki za železniški promet so v prvi vrsti prodi ktivni izdatki. Drugi produktivni izdatki se nanašajo na rrr-ooisko »'pravo. Izdatki te uprave sr povišajo za 50 odstotkov. V prvi vrsti so izdatki potrebni za odkup tobaka. Zato potreben kredit 800 milijonov dinarjev. Produkcija tobaka v naši državi se od leta 6o leta dviga, leta 1921 22. je morala država še kupovati tobak v inozemstvu. Kupila te zete slab holandski tobak. Leta 1023/24. je pa nrortopolska uprava vse svoje potrebščine gkde tobaka že krila doma, postala je celo aktivna in je sedaj določena že lepa množina tobaka za Izvoz. Iz trgatve tobaka v I. 1923 je ostalo za izvo-s 6 milijonov kg tobaka, od teh je že ena četrtin? prodana. Od trgatve za leto 1924. pa ostaja za izvoz 10 miHjonov kg tobaka. Dohodki nronotxdskr uprave se znatno zviši- beli, fco. Ljubljana, blago 220; otrobi, pse* nični, drobni, pol juta, pol papirnate vreče, fco. Ljubliamr, Ma£*o 205: koruza, promptna. £ar.. fco. Ljubljana, blago 215; koruza, droh» mi, medjimurskß, par. Ljubljana, blago 240: koruza, okrogla. promptna. fco. medjimur. ska postaja, blago 230: ajda, siva, fco. $ta» jerska postaja, blago 2S7.50; fižol, mandav Ion, fco. Ljubljana, denar 300; krompir, rdečkast, fco. štajerska postaja, blago 140; krompir, bel, fco. štajerska postaja, Mago 135: krompir, rumen, fco. štajersica postai*> Ma^o 110; LESNI TRG Smrekove in jelovc deske, 13, 20, 25, 30, 40 in 50 mm, monte, fco. meja, denar 575, jesenovi hlodi od 30 cm naprej od 2-50 de= beli, prima blago, fco. meja, denar 600; brest, kri ji sveži, od 3—6 m dolž., od 23 era prem. naprej, fco. meja ca 100 kg. denar 55. blapo 60; bukovo oglje Ia, fco. meja. 1 vag. denar 118, blago 118, zaključki 118; bukove drva, 1 m dolž., polsuha, fco. meja, 10 vag, denar 25, blago 25. zaključki 25. EFEKTI. 2 in polodstotna državna renta *a voju^ škodo 159 in pol, Todstotno investicijsko posojilo iz leta 1921 blago 62 in pol, CelJ. ska posojilnica d. d. 209, 211, Ljubljanski kreditna banka 242, 242, Merkantilna bank* 109, 127, Prva hrvatska Stedionica 828, 83? Kreditni zavod 190, 500. Strojne tovarne is livarne 50, 1S5. TrboveljBka premogokopni družba 412. 428 Združene papirnice 100 109, Stavbna 265. 280. Zagrebška borza« One 31. marca. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.92—12.02. Prag« 182.85—185.85. Pariz 330—335, Newyork 6137—62.37, London 205—298. Trst 25330 do 256.50. Dunai 0.08635—0.08835. —.Vn( lu t c : dolar 60.75—61.75. Efekti: 7 odstotno hrvest. posojil-1921 63—63.50, 2 In pol odstot. drž. rent« ~a ratnu rtetu 159—160, Ljubljanska kreditna 235.— Centralna banka 15—16, Hrv. eskomptna banki 105—106, Kreditna bamfcfc Zzb. 104—1C5, Hipotekama banka 5S—53 Jneohanka 99.50—100.30, Praštedkma 83«! do 840, Slavenska banka 72.—. Ekspkwta-cfj? 43—45, Drava d. d. Osijek 185—200 hčerama, Osijek 690.—, Isrs d. d. 53—60 Nihfg 50—55, Gutman 450, Slaveks !70 SlavonVo 55—56 Trboveljska T15—!75 Vevče 100—110. Inozemske borze. — Curih, 31. marca. Današnja borza; Beograd 8.425, Pariz 27.675. London 24.775i Newyork 518-50, Milan 21.40, Praga 15375 Dunaj 0.00735. — Trs/, 31. marca. Borza; Beograd 39JÖ do 39.3j. Pariz 129.50—130, London 115.8C do 115.90, N'ewyork 24.20—24 30, Curih 46730—46830, Praga 71.75—7230. Dunai 0.0340—0.0345. — Dunaj, 30. marca. DeviEe; Keograe 11.5S—11.57. London 33.80—33.9S. Newyorv 709.3^—VI 1.85. Praga 21.015—21.095. Curifc 136.72—137.22. Valute; dolar 707.75—711,75 dinar 11.4S—11.54. ceaka krona 20.995— 21.115r lir** 29—29.20. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne I. aprila jaza Stev. 73 kavnih dolgov. Celoku pno _«nalUt j o korekture postavk zn.e£_Qk_,166 mHiJon_ov dinarjev. Finančni minister je za tem govoril o državnih dohodkih. Nekateri dohodki «o znatno povišajo. Z «adovoljatvom je icon-Ftatiral napredek lsvoza. V letu 192i. se J© Izvozna trgovina povišala za 116 odstotkov. Leta 1922. Je izvoa napredoval sa r>7 odstotkov, leta lt'23. za 96 odstotkov in leta 1924. za 116 odstotkov. Govor finančnega ministra Je zbornica mirno posluSaU ter je njegova izvajanja sprejela vladiiia. veČina * odobravanjem nt snanje. Dopoldanska seja je končala ob 11.40 dopoldne. Prihodnja seja Je določena z« popoldne ob 15. Razcepljenost opozicije - Njeno stališče napram dvanaj-stinam. — Spor z radičevci. — Beograd, 80. marca, l Izv.) Dane« popoldne so imeli sejo žefT opozicije In so razpravljali o dvanajstinah. Mnenja »o bi. 3a zelo različna m ni" bilo mogoče sprejeti soglasne odločitve. .Zato podajo vsak svoje posebno poročilo. Niti eno poročilo se ne strinja z drugim. DavidovičevcI so_ predložili evoje posebno mnenje ter odredTTI ža •poročevalca dr. šečerova. Tudi HRS3 je podala posebno poročilo ter Je bil določen zn poročevalca dr. Krajac. Spahovel so določili Itot svojega poročevalca Baliea. — Klerikale* so Oddali posebno mnenje, polno fra«. Njilröv poročevalec je pn&Fnjak. Po sej! zakonodajnega odbora Je ^tl se. stanek Sefev opozicije, na katerem so vse opozicijske stranke energično nastopile proti — radičevoem. če.š da so radieeve! rapustili skupno stvar. Radičevcl so odvrnili, da nečejo biti za bagažo, s katero so lahko ravna, kakor hoče. Posebno so bili og«reeni na davidovičevce, ker so bili pohodom govora P. Radiča potegnili s kler?-kale». (Zaradi njihove dvolične igre.) Razprava Je trajaia dve urL Sz ministrstva za socijalno politiko. _ Beograd. 30. marca. (Izvirno.1 V «gTromi o ilvanaJstrnaTi je dobil minister za «oetalno politiko pooblastilo odgodit? volitve Za S^edišnjl urad In okrožne urad© z« zavarovanje delavcev in imenovati nova ravnateljstva. keT se dosedanja niso Izkazala sposohna.. Danes je bila med ministroma CljurifMeem in Žerjavom konferenca zirad! noveliranja zakona o zavarovanju delavcev, zlasti v tem smislu, da se ruda.-M Izvzamejo rz splošnih določb, ker so zanje organizirane bratovske skladntee. Ministra sta se sporazumela, da se maja *neseca pred!oft nove?a o zavarovanju delavcev, in je že zaradi tega bila odgoditev volitev v Središnjl urad potrebna. DR. MAČ*"* IN TOVARIŠE IZPUSTE. — Zagreb, 20. marca. (Izv.) Tukajšnji opozleijonalni krogi smatrajo kot sigurno, da bodo dr. Maček In tovariši v kratkem izpuščeni iz internacije. To naj b! bila logična posledica izjav Radičeve stranke v beogradski skupščini. Na ta način bi bila dr. Mačku ln tovarišem dana možnost, Ja se nadalje branijo v svobodi, kakor je 3VOje-čaano sklenil zagrebški sodni stol. Po in formacijah iz teb krogov bi ostal v zapori* edino Stjepan Radič. PO PREDSEDNIŠKIH VOLIT AH V NEMČIJI. — Berlin. 30. marca, (Izr.) Dne 26. aprila so ponovne volitve predsednika republike. Predsednik bavarske ljudske stranice dr. "Leicht Je Izjavil, da n4esova stranka ne bo volila kandidata državnega bloka dr. Jarresa. marveč je pripravljena voliti kakega drugega skupnega kandidata. Med re. pnblikanskimi strankami so se pričela pogajanja za sporazum o skupnem kandidatu, katerega zmaga je zagotovljena. Katoliški centrom vstrafa napram socijalnim demokratom pri tem, da bodi dr. Marx skupni kandidat repnbl?kp^?v-ra zato prpravljati na suhem in na moriu. Sosedne države zelo zavidajo Italiji njen nepričakovani gospodarski razvoj in napredek. napadalnih m Združitev Schul vereina in Südmarke. — Z združenimi močmi proti koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom. — Me-mento našim obrambnim organizacijam. i Z Dunaja, 30. marca. V društvenem domu nemškega Schul, vereina na Dniiaju se Je danes vršilo skup. no zborovanje obeh nemških takozvanlh narodnocbrambnih društev Schulvereina in Süd marke, na katerem se Je sklenila v svrho uspešnejšega raznarodovalnega delovanja združitev obeh organizacij. Zborovanje je vodit predsednik nemškega Schul-vereina bivši predsednik avstrijskega parlamenta dr. Gross. Navzoči so bili Številni delegati pangermanskih organizacij iz Nemčijo. Potrebo združitve obeh društev je v daljSem govoru utemeljeval predsed. nik Südmarke prof. Paterer. Naglasa! Je. da pomenja združitev obeh organizacij adicijo doslej lccenib sil, ki Jih Je treba uporabiti v to, da se čim najpreje ponem-eijo vsi kraji, zlasti v Avstriji, kjer Se žive tujerodni elementi. Za njim je govoril :iem-ški admiral HJntze, ki je v svojih ovajanjih naglašal, da Je ujedinjenje Südmarke in Schulvereina predhodnik zopetnega vstajenja nemškega naroda iz propada, kamor ga je strmoglavila svetovna vojna. Nato so govorili še drugi zastopniki pangermanskth organizacij, mod njimi tudi zastopnik vse-nemške zveze dr. Blümel. ki Je Imenoval združitev obeh nemških napadalnih organizacij za nacijonalno veledelo, ki bo mogočno vplivalo na razvoj narodnega samopono-sa in narodne odpornsti, kar Je zlaatl potrebno, saj Izpričuje baš padec nemške Iglave v češk^ roke, ki je samo posledica češke nasilnosti in nemške malodušnosti in brezbrižnosti. DrugI govorniki so podčrta vali pomen združitve obeh organizacij v tej smeri, da bo enotno napadalno društvo "a£-lje z uspehom dovršite svoje delo zlasti na Koroškem In Gradtščanskem. V Avstriji :e treba čim najpreje uničiti vse narodnostne manjšine. To pa je mogoče doseči samo. ako se podesetcrl raznarodovalno delo, zla. sti med koroškim! Slovenci. Nemška pro paganda v Gradiščansk! Ima ugoden teren, in tu Je ponemčenje slovanskih Jezikovnih otokov samo vpraSanje najbtižnje bodočnosti, ker nedostaje tej narodni manjšini vsake obrambne organizacije. Na zborovanje Je poslal pozdravni do. pls tudi državni kancelar dr. Ramek. V dopisu naglasa, da veruje v boljšo bodočnost nemškega nsroda in pozdravlja složno delovanje dveh preizkušenih borijeljev sa zmago narodnih idealov. Res Je sicer bo-d očem n narodnemu obrambnemu delu stavljena ovira s ozirom na zmanjšano avstrijsko ozemlje, vendar Je novi organizaciji dano v Avstriji hvaležno polje, da se lahko udejstvuje v duhu tradicij starega 8ehtt1. vereina in «tare SOdmarke. V tem dopisu Je dr. Ramek takorekoč s prstom pokazal, naj se novo društvo udejstvuje predvsem v raznarodovalnem delu proti koroSklm Slovencem. Združitev Südmarke In Schnl. verefna je glasen memento tudi za naša narodno-obrambna društva, naj se Simnaj. preje nj edini j o za skupno obrambo prof I nemikemu napadu. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Začetek ob 20. zvečer. Torek 31. marca: zaprto. Sreda 1. aprila: Izgubljene duše. Red F Četrtek 2. apr.: Vdova RoSlInka, Red D Petek 3. aprila: zaprto (generalna vaja). Sobota 4 .aprila: Uzistrata, premijera. Izven Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Torek 31 marca: Don Pasquale. Red E Sreda: 1. aprila: Don Juan. Red B četrtek 2. aprila: zaprto. Petek 3. aprila: Boheme. Red A Sobota 4. aprila: Mignoa. Red C — Predavanje o francoski grafiki XIX. stoletja. Profesor Rene Martel bo predaval danes ob 4. popoldne v Jakopičevem paviljonu o francoski gratikl XIX. stoletja v francoskem jeziku, na kar bo podal univerzitetni profesor dr. Izidor Cankar vsebrno predavanja v slovenščini. Vabimo ljubitelje umetnosti, da se te prireditve uceleže v obilnem številu, zlasti ker ie tazstava danes pomnožena z 20 novimi ^umetndnami. — Zbori. Mesečna revija za novo zbo« rovsko petje «Ljubljanskega Zvona» je pri* nesla v 3. in 4. številki hvaležna dva zbora Premrla: Naše gore na Jenkov tekst, ki ga je že Foerster efektno komponiral, efektna, proti koncu za soprane dovolj visoka sklad« ba ter srčkano belokranjsko narodno, se* veda samostojno kom poni ran o pesem »Pol* Žek«, ki bo kmalu na programih boljših me* Šanih zborov. V 4. številki je živa in vroča Ravnikova «Kam si šla?», polna krepkih, drvečih ritmov ter moj koroški motiv «Kaj ti je, Mojca?» — «Zbori» naj ne manjkajo v nobenem pevskem društvu in priporočam jih toplo vsem ljubiteljem slovenske glas* be. —č. — Simfonični koncert Glasbene Matice v Utfbliani. Debu^yjeva mala strtta za ve-!!ki orkester je druga programna točka simfoničnega koncerta, ki se vrši v četrtek dne 2. aprila t. L Suita fma štiri stav-ke. ki so opremljeni s posameznimi na-:lovt Prvi stavek »Na iadjU nam slika širno morsko ravan, popoinoma mirno ln na kateri plove ladja. V II. stavku nam slika skladatelj slovesno razpoloženje pri slavnostnem sprevodu. III. stavek je v svo- I jem prvem delu popolnoma prosta, fantastična oblika menuetta. Po vsebini je izredno neina m zelo gracljozna, a v popolnem nasprotju z zadnjim stavkom te rulte-baletom, ki v živahnem ritmu suka pestro vrvenje v plesni dvorani. V sredini tesa stavka je lahek valček, ki ie najbolj zna^i de! ee*e koncertne širite. Delo je zložil >!avm France z Debussy, ki je prvi uvedel v francosko glasbo izrazit nac-ijonalni značaj. Začetek koncerta ob 8. url zvečer. Preprodaja vstopnic v Matični knjigarni. — Orkestralni mladinski koncert. V sredo dne 1 aprila ob 6. uri zvečer vrši se mladinski koncert orkestralnega društva Glasbene iMatice v Ljubljani. Pri tem mladinskem koncertu se izvajajo vsa ona dela za veliki orkester, ki se izvajajo dan pozneje na simfoničnem koncertu in sicer: Händel: Concerto grosso. Debussj': Mala suita za veliki orkester in Beethoven: Simfonija št. 7, op. 92. A-dur. Koncert je namenjen Izključno le mladini šolskih zavodov v Ljubljani ter vstop dovoljen, ako si vsak kupi spored, ki stane 3 Din in ki se prodaja v Matični krjigarnl ali v sredo eno uro pred koncertom. Koncert se vrši v invionski dvorani. Začetek ob 6. 666-n — »Pevec« Ravnokar je Izšla v pomnoženi obliki 3.—4. številka tega pevskega glasila z naslednjo vsebino: St. Premrl; Dr. Josip Cerln. (Konec.) — H. Svetel: Pevec in razvoj zborovske glasbe. — M. Bajuk: Narodna pesem v sekiricah. (Dalje.) — Naši zbori. — V. Vodopivec: Nekaj o tamburicah. — Jak. Aijaž: Pevski spomini. (Dalje.) — Vestnik P. Z. — Nove skladbe. — Iz glasbenih listov. — Kronika. — Glasbena priloga prinaša dve nagrajeni skladbi: V. Vodopivec: Noč na Adriji. — P. Ha Sattner: K polnočnici. — »Pevec« se r.aroča nri upravi, Miklošičeva cesta 7, v Ljubljani. Priporočamo ga vsem ljubiteljem lepega petja.______ Ugoden nakup vsakovrstna oblačil lastnega Izdelka v razni kakovos t za gospode, dečke in otroke vam nudi edino le konfekciiska tovarna Fran Dcresda & CieM LJubljana. Prepričajte se o nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo na Er asčsvi cesti 2, nasproti dramskega gledališča, v neposredni bližini nunske cerkve. 942 Izpred sodišča. V Ljubljani, dne 31. marca. Star nečlstnik. V tajni razpravi *e bil 74 letni občinski revež Lovrenc Zemljak iz Pcbrurrj obsojen zaradi hudodelstva nečistost! zoper naravo in hudodelstva oskrum-be na 3 mesece težke ječe. Radodaren. Amerikanec. Dne 30. januarja t. I, se je zbrala v gostilni pri Stare.n Tlklarju več»a družba okrog Ivana Bečaia, ki je prišel iz Amerike na obisk svojcev na Notranjskem in bahavo plačeval za jedila in pijačo ce-i pisani družbi. V tej družbi ;e lila odločikia oseba 32 letna šivilja Ceci-':ja Kunst, rojena pri Sv. Petru pod Sv. Gorami bivajoča nekje v Zagrebu. Ta je baje prišla !z Zagreb i na obisk k svoji sestr! Velkavrhovi na Vič, a je poprej padla r i«rren;eno družbo, končno pa policiji m roke. V b?-ru je namrtC izginilo Amerikaneu 50 dela t je v, od katerih se je pozneje dobilo 40 dolarjev pri obtoženi Kunstovi, 10 dolarjev ča pri soo-btožencu brezposelnem mizarskem pO!nočTr:ku Jas. Kresalu. Oba sta s- izgovarjaa, da je Bečaj vrgel denar na irtfzo in rekel Kunstovi, naj ga vzame, d3 b<» Št* drugod plačevala. Kunstova je potlačila ves denar v svojo torb'co, 10 do!arje* pa dala Kresalu za — cigarete. Cela drut-ta ie bahavega in hudo pijanega Amerikan-ca grdo Izmozgavala, izmed vseh pa naj-loli Kunstova, kr.tero je opetovano polju-boval, za vsak poljub pa je sproti plačeval no 100 Diru Ker se je BeČaj med tem vrnil \ Ameriko, ter se zadovoljil s povrnjenimi 50 dolarji, se ni moglo sodišče svetiti o krivdi Ktmstove »n Kresala ter je oba opro-sMlo. Pastorek prot» mačehi. Anton Cerne, posestnik v Zgor, Šiški je dne 25. januarja t. J. zaprl svoji bolehno mačeho Marijo Čeme v hlev, a ko je ta pobegnila skozi Detajl, ki ima svojo vrednost Različne pomanjkljivosti kože. kakor tudi staranje obli' rja povzroča navadno izsuševan /ekož-nih tkanin. C REM A &MO\ (Creme S/MO?T) vzdržuje mehkobo in prožnost kole s temy da ji da mladost in lepoto. Ta izvrstna krema se mora vporablfati se na vlažni koži po storjeni toaleti, tako da le rahtt drgnjenje s prstom zadostuje, da prodere v kožo. Ker kožne potne luknjice jo popolnoma ab-sor irajo. ne pušča ta krema za seboj nobenega sleda barvanja ali blestečnosti. Prodaja se povsod krema, prašek in milo SIMON Parfamerie SIMON. 59 Fe. St. Martin, Paris ^kno k sosedovim je šel po njo in jo znova zt»klen*l. okno pa dobro zabil. Na ta način iz bila starka zaprta S ar. Obtoženec se je !z?cvarjal, da je prišla mačeha v:n>ena od r« a5e in navadno v takern stanju kriči ln dela sramoto, za'o jo je sporazumno s svojim očetom zaprl v klet. Ker sta se mačeha i« oče pričevanju odpovedala, je bil obtoženi oproščen, toda državni pravdnik ]e tako« prijavil ničnost. j —— Plačevanje davkov. Finančna delegacija v Ljubljani obj^v IJa uradno: Rastoče zahteve, ki se stavijo na dr-Zžvno blagajno, silijo finančno upravo, ds predpisane davke ne samo v polni Izmeri, ampak tudi pravočasno pobere, ker sicof more zadostiti svoji nalogi. Radi tega je iinančna delegacija naročila davčnim uradom, da naj zlasti tudi v onih relativno Številnih primerih, v katerih se je v poslednji dobi dovolilo plačevanje v obrokih, pazijo na to, da se dospeli dolg točno ob določenih terminih poravna in — ako se to ne zgodi — prisilnim potom izterja. Ker zapade ves še neplačani davek. ž ko je davkoplačevalec le z eni obrokom v zamudi, in je potem treba plačat) še ze!c \fscke eksekuc'jske pristojbine, se od pri« 7Udetih krogov pač sme pričakovati, d a že v lastnem interesu napno vse vil., da ne pride do prisilnega postopanja. Delegacija ni Štedila z obroki in bo obžalovala, ako jih bo iz navedenih razlogov r.elo treba dek>ma reducirati, mora pa vsekakor izrabiti vsa t!o-)ustna sredstva, da v legalnih m-eiah zajamči redni pritok davčnih dohodkov. — Plačujte davke točno ta ot» določenih rokih! Sport. Nekatere nedeljske nogometne tekme. Poraz vse favoritov. Nedelja je bila pravzaprav dan sportnm senzacij. Favoriti kakor Sparta. Slavija, M. T. K. in F. C. Nürnberg so ostali poraženi. Sparta je, kakor smo ie poročali, zgubila proti D. F. C. z 2 : 1. M. T. K., prvak Mad-žarske, je podlegel klubu U. T. E. z 0 : l, praška Slavija pa ni zmagala nad F. T. C. 3 6 : 0 v revanžni t^kmi, kakor smo napačno poročali včeraj, temveč Je podlegla z 1 : 0. Tudi F. C. Nürnberg, dosedanji pr. vak Južne Nemčije, je podlegel v borb! x* prvenstvo Sportvereina Frankfurt z 1 : 2. Prvak Južne Nemčije Je sedaj So. Frankfurt. Maribor: Jugoslov. akademiki (Gradec) - Maribor 1 : 1 Rapid je zmagal v Cakovcu nad SK, Cakovec s 4 : 1. Stanje prvenstva na Dunaj U. Hakoah 14 7 4 3 23 2ft 1» Amateure 15 7 4 4 23 19 18 VV. A. C. 14 7 3 4 32 26 17 Adrrtra 13 6 4 3 30 18 16 Rapid 14 6 3 5 31 26 15 Vicnna 14 b 3 5 22 19 15 Simrnerins 14 6 1 7 31 29 13 V/acker 13 3 7 3 18 20 13 Slovan 13 3 3 7 18 ?<2 9 Rudolfshügel 14 2 3 o 15 40 7 —- OSKAR H.: (Razpad carstva Roman zadnjega avstrijskega cesarja, »Vesel sem, da sva se tako lahko razumeta, gospod grof. Lahko mi verjamete, kako za svojo osebo obžalujem Vaš izstop iz armade. Smatrajte kot znak mojega sočustva za nadaljno Vašo usodo, ako si Vas usojam vprašati, kaj nameravate storiti po izstopu iz oficirskih vrst?* »Ne preostaja mi ničesar ^ugega. kakor da se popolnoma posvetim gospodarstvu na svojem posestvu. V moji rodbini je tradicija, da služimo cesarju ali pa se omejujemo na obdelovanje domače grude.« Minister ie nekaj trenotkov zrl zamišljeno predse, na to pa je obotavljaje še pripomnil: »Vaša odločitev je v nasprotju z željo njegovega veličanstva, da bi nekai let šli na potovanje.« Grof se je nevoljno vzravnal. »Ekscelenca, oprostite! To je izgnanstvo iz domovine, kazen, ki ie nima pravice izreči niti cesar.« ^Poudarjal sem. gospod grof, da je to želja njegovega veličanstva. Kavalirji v Vaši družabni policiji vendar tolikokrat odhajajo na potovanja, da "feräat£ svoie znanie in nooiobüo svoje družabne stike! V želji njegovega veličanstva ne vidim ničesar žaljivega.« Grof Wolkenstein ni mogel zadržati smehljala, ki mu ie lahko kakor senca zdrknil preko lic. Ako bi tudi hotel ustreči želji njegovega veličanstva, bi izpolnitev te želje ustavile gmotne zapreke. Služi! sem več let kot oficir in nisem mogel s plačo pokrivati niti potrebščin svojega življenja. S tem so se moje imovinske razmere tako poslabšale, da si ne morem dovoliti luksusa daljnih potovanj po svetu. Ekselcnca, boste pač uvideli težino teh razlogov.« Živahno ministrovo protivprašanje se je glasilo* »AH bi šli na potovanje, gospod grof, ako bi bile odstranjene te zapreke?« Z vso jasnostjo je Wolkenstein to odklonil: »Ne sprejemam nobenih miloščin, ekscelenca. — Moji dohodki zadostujejo za stanu primerno Življenje, če tudi mi ne dovoljujejo izdatkov za potovanje. Poleg tega ni zame nobenega pravega vzroka, da bi moral zapustiti domovino. Življenje svet-skega potnika se mi ne zdi mikavno.« »Vi ste vendar le mlad, gospod grof, podjeten in morate čutiti v sebi mladeniški nagon za dogodkov polno življenje. Možnost svoje sile preizkušati v Izrednih položajih mora vendar biti za Vas nadvse mikavno.« »Morda, ekscelenca, ako bi mogel s tem izvršiti kakšno nalogo, ki bi imela splošno korist. Brez cilja iskati nevarnosti zgolj iz težnje po nenavadnih do-živliaiih. ni mola navada. Preresno zrem na življe- nje, da bi ne spoznal brezpomembnosti takšnih pustolovščin.« Obotavljaje se, je minister z izrazom, kakor da bi se hotel opravičevati, končno izjavil: »Rad bi do pičice ustregel želji njegovega veličanstva že zategadelj, da bi Vam morda vendarle prihranil vse težkoče, ki se lahko Še pojavijo. So slučaji, v katerih si pridobi državna oblast pravico razpolagati s svobodo in življenjem posamnikov.« »Ekscelenca, to je grožnja!« »Svarilo samo, ljubi moj grof. Imam za to povod. Računati morate s sovražnimi nameni visokih oseb, ki bi lahko o Vas razširile zlobne vesti, katere bi ne služile posebno v Vašo varnost. Pri tem niti ni treba uvaževati dejstva, da njegovo veličanstvo v obče nima rad, ako se govori o dotični aferi.« Zagoneten ministrov govor je vzbudil grofovo pozornost. »Ako prav razumem Vašo ekscelenco, sta moja osebna svoboda in čast ogroženi. Znal se bom čuvati!« »Kakor mislite, grof Wolkenstein!« Minister je napravil poslovilno kretnjo in grof je vstal. »Vsekakor se Vaši ekscelenci zahvaljujem za blagohotno pozornost« »Ne, Woikenstein, ne morem dopustiti, da bi slepo drveli v pogubo. Ako mi tu ne obljubite, da odidete na potovanje, bo Vaša prošma za iznust iz armade odbita |u Vas spode iz armade kot človeka, ki ni vreden« da nosi častniški porteoe. Preiskava pri j pred častnim sodiščem zaradi vaše udeležbe znani aferi je že predlagana.« Grof je smrtno prebledel. »Ekscelenca. prepričan sem, da sem kot mož in kavalir povsem pra vilno postopal!« »Mogoče!« se ie glasil hladen odgovor, »kol častnik nikakor ne. V častniški uniformi nihče ne občuje v tako dvomljivi družbi, kakor je bila ona. Oficir, ki mu je čast nad vse. ne občuje z igralci, klativezi. pohotniki in vlačugami. Knezi v svojem razposajenem razpoloženju si lahko dovnluiiejo takšne šale, pi va ne stojite tako visoko, grof Wolkenstein, da bi takšni doživljaji ne omadeževali časti Vaše častniške suknje.« »Razumem to popolnoma, ekscelenca. vendar pa ne vem za izhod, kako bi mogel uteči taki nevarnosti. ^Pojdite na potovanje, nisem pozabil na Vaš ugovor in Vam nasvetu jem to: Mi imamo v vseh državah, ki so za nas važne, pri poshništvth poleg vojaških atašejev še tajne poizvedovalce-oficirje, ki nam poročata tako o političnih stru;nh v po^amnih državah, kakor tudi o vojaški pripravljenosti, tehnični oborožitvi dotičnih armad. Naloga teh častnikov - poizvedovalcev je važna in tudi ne brez vsake nevarnosti. Njih izdatke pokrivamo iz dispozicij-skih fondov. Vi ste v družabnem oziru visoko na-obražen, imate sloveče ime in dobite povsod dostop. Svoji domovini lahko mnogo koristite. Po nekaj letih, ko bo ta afera pozabljena, lahko zopet prosite za vsprejem v armado.« 8134 Dnevne vesti. V Liubtianu dne 31 marca 1925. Proč od klerikalne stranke! Naši klerikalci so bili lani še krepko V sedlu. Situacija v parlamentu je bila taka, da je bil klerikalni klub nekak jeziček na tehtnici. Ta svoj položaj so klerikalci krepko izrabljali v svojo ko* rist ter ljubimkovali sedaj z radikalr. Sedaj z opozicijo. Ker vlada ni imela večine, se je seveda trudila, da bi pri* tegnila v vladni Wok to ali ono skupi« no. Ker je bilo notorično, da so kteri* kalci vedno naprodaj, so se najmanj vsalce kvatre vršila tajna pogajanja med radikali in klerikalci za vstop kle* likalnih poslancev v vlado* Pogajanja so se sicer vedno razbila, ker so klerikalci zahtevali previsoko ceno,_ toda tekom pogajanj je Korošec vedno iz* mešetaril za svojo stranko kako vi pob. tino, pred vsem pa so klerikalci veefnO ostali mlnisterijabil, skupina; ki se jo je v skrajnem slučaju lahko kupilo, Čč* tudi za visoko ceno. Tako se je zgodilo, da so bili kleri» kalci sicer v opoziciji, vendar pa so bili dejansko gospodarji situacije v Sloveniji. %a vse slučaje jih je radikal* na vlada namreč morala držati pri do* bri volji. Danes so se razmere v tem po^edu korenito spremenile. Klerikalcev danes nihče več ne potrebuje. Njihova vloga je doigrana. Vlada in Narodni blok imata v par* lamentu trdno večino. Prejo mogočna opozicija, v kateri so igrali klerikalci prvo vijolino, je bila pri volitvah po= tisnjena v brezmočno manjšino in je sedaj na potu, da razpade. Radičevci so se prvi otresli svojih prejšnjih zave«* nikov klerikalcev in vso kaže na to, da ni daleč čas, ko sklenejo sporazum z vladnimi strankami, seveda brez kleri* kal cev. Situacija za klerikalce je obupna. Ni se potem čuditi, da se jih loteva resig* naciia. Se pač zavedajo, da so izpeli svojo nesem, ker v svobodni JugosTa? vi ji pač ni mesta za stranko, ki še ved* no živi v avstrijski preteklosti iri se ne more pnlarjoditi novim razmercrrk /C/erikaTci nikdar več ne bodo odfo: krat .ffsta. rr^orrfesrfrä- z^nfkrnosf, '8& so morali ntopljenc*a\ rhesfb da bi ga vzdigniti iz vrde na kak Čoln, šrj ga morali spravljati iz vode z raznimi pripravami, vrmi itd. Ko b? bil kak cöln V kanalu priklenjen, bi lahko utopljenca Iaglje Spravil! na stiho. Kako hi bila akcija Še le otežkočena, če bi bil mrtvec ležal — sredi struge! — Zglasflni urad revidira prijave to od'ave. Polic ;ska direkcija v Ljubljani re-« /«g^c,™ «*rx,«, * v,;d5ra ta iedcn pravIUlo prijavo in odjavo Centralni odbor 5ugc*\o* prebivülstva tcr v to . svrlio pošilja SVOJO vami potni vizumi, s čimer bi ee osebni pot. niski promet zelo olajšal. Češkoslovaška in Italija »te že sprejeli predloge našega ministrstva, z drugimi državami pa se vodijo §«• pogajanja. — Organizacija jugoslovanskih narod* nlh železničarjev Venskih Ttacijonainih železničarjev je- imel 20. in 30. marca v Beogradu sejo, na kateri so zastopali Slovenijo: Vlado Korošec, Jo* sip Zupan in Fran Kcfer. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se ztfhteva, da prometni minh»ter ppi r jjhn praviinfk o postranskih dohodkih železniških uradnikov: o kilome* traži, o nočnem. d?Iu, o delu v terenu in o funkcijskih dokladah. -r- Hospitiranje tujcev, na naših šolah. Poroča.Ja nam: Pred kratkim je zaprosil itainänski duhovnik za dovoljenje, da bj «mel na neki na?! osnovni šoli prf verouku hospitirati v svrho, da bi se priuč'1 slovenščine in mogel potem doma poučevati slovensko deco. Prosvetni oddelek, kateremu se ie ta prošnja predložna, v rešitev in od-fočtev, je ba;e odločil, da se p f o % n f\ ne n ? o d !, ker je prosilec tuj d r * a v-Ijan. Slnčaf dokazrje. da. nastavlja ifaTt-ianska vlsda -za slovensko deco rto le MSP te1 je. nego tudi katčhete —- Italijane, ki niso,vešč; «lovcr ~*:ej?a jezika. Uboga slovenska raja! 0 — Promocija. Gospod Anton G r e -t»-nc jo danes, prcmoviral na fČrtliSfiŠčn v ž^grebu ža doktorja vsegazdravllstva. . . -« Jirgöslo venska Matica v Kranju priredi V sofiotd dne 4. aprila 1935 ob pol /večer v veliki dvorani Narodnega dorri s sodelovanjem kranjskih kulturnih dni->tev Akademijo v proslavo 7 5-letnica T. (X Mäsäryka, pred^edni-}- 0?otarjf»!o *p. da eden par^ ncgavfc z žic^nt N znamke (rdečo, modro aH i7ato) *.r?i)a kaVor 2ttr]^ pr»'l drnem'. Kupite ferieh pur fn rfepriČnjte se. « N gavice brer. žiga fcključ** so ponnreene k Gelja. tovi Intrnaciji vsled treme. Tambura^ki zbOT je ^'Hl vodstvom dijaka šegule zatem! Va!se Mussette iz »Boheme« v.i ^Trubadur ja«. Dasi maloštevilen zveni se dokaj polno. Di'nk JänovSky je zapel pesem P. M. SMfnerja ^Zaostali oUt^ Kr>! dober fprerrlfevaleč nä žal, žeto razglas.*fiew Tri räzbuem klaxirjn se je izkazal Lipov-I Sel?, ?ct Jj nastopil tirdT kot kbiriponlst m ! sicer z glasbo k -Ot. Župnnčrčevemu »C!» Kanu«, ki ga je deklamiral dijak E r m a n. DcklamntoT, ki je pokazal ve^ko smisla za ume vanje .in dramad^no podavanje besedila, je bil najbrže nekoliko prrhlaufen in vsled tega ni njegov organ zmogel tistega ♦irara. B ga je hotel deklamacMf on sam —c Iz demokratske organizacije. Redni sestanek JDS za mesto, Celje" še r?i v sKdb dne 1. aprila o5 21. uri v kTurTovl s.ol*! Celjskega doma. -- Redni štsfdnek" jUs zä oeljsko.olrolico pa še vrsi v ČetrieV y aprHa oh 20. url v. gosillni Leskovselc (Zoclr'rig) v Uanerlu. Na sestanku p-edä-va predsednik srezskega odbora g. Pre-t(.r?,ek. ^omŠljerilki še vabijo k obilhi iitltležbi. —C Savinjska podružnica SPD imä svoi .občni zbor v soboto dne 4. aprila zvečer v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom, —c Statistika zaklane,žfvJp.e v mestni Mavrici. V tednu od 23. do 29. marca se je v mestni klavnici zaklfltn: 1 konj. 3 bl-tU B volov, 11 kriv, 2 telici 39 telet 24 svinj. —c Mestno gledališke. V nedeljo n ;-rri!a se ob 13. popoldne pt>novi na splošno zahtevo Oton Župančiča tragedija tVero-rdka Deseniška*. VstopniCj: so v predpio-daK V trgovini Gorčar čt Leskov^ek ¥ Celju. Iz H/lariH0 iuui a t-m Samomor. Mesarski pomov^fk r^rajt Polič iz Vrbanjske ulice sc je večkrat prepiral s svoj materjo ter se sploh .-•>ta razumela. Včeraj sta se z ^materjo zoret sprla, nakar je PoHč izvršil samo. mor Porirrl si je nož.v srcet Imel je še toliko moči, _da je stekel iz kubinjc na dvori« ^če, kjcT pa se je zgrudil irjt»v na tla. —m Oetomor? Mariborska polcia ie. bila obveščena, da je služkinja pri oskrbniku ^VolkeTja v Gajevi ulici izvršila deto-mor. Takoj uvedena preiskava je dognaj?,. da ie služkinja pred kratkim rodila^da "pa j€ {lete. izginilo. Truplvj novorojenT:kaw /so r.^šli ux ie bilo prepeva-0 v mrtvašnico r.a . Pobreiie v svrho uKi->tovit\*e, da-l!! je •urrl nasilne smrti ali nc. Služkinja je bila prijeta.__ . . . * : —m Aretacija ubeglega kaznienea. cvoiečasjTO smo po-oča!i, da >e^ iz 7^T7rrrtnT morfboxske kaznMnice pobegnil z|og1asnl ta* in .vlomlec Tran Kosanje. Na drznem begu je povzroči! pravo zmedo med kaznjenci, ranil je dva paznika ter p->beg* ni!. V avtomobilu je pobečrvl rz Maribora te i nato odšel v Avstrijo, od td pa na Bavarsko, kjer Je služil kot natakar. Slučajne je odkrjU policija m jta izročila avstrijskim öb"lTt?temt te pa našim Lopovu pa s* j: posrečilo, da je med rzročlhijb zope* pobegnil. Xlatil se ie nekaj časa v Gra-d-cu te dni pa so ga znova prijeli in noči v?rn'm spremstvom prepeljali v Maribor. To in ono. Kdaj izginejo ß'ae? Švicarski oddelek za vodira g^spodr^r-^rvö je dokazal, da prinaša Rena vsako ie:o 3,0e0.fX)3 m' peska In gramaza v Bo-densko jezero. Iz tega-bi se dalo sklepati, kdaj Rena popolnoma napolni Beden^ko čevaH v Sloveniji. To stoji! TurJi g» j «iä napadel neki moški, jo vrgel_ na jfij Fn venska javnost se Še ni popolnoma otresTa predsodkov, privzgojčnfh ji v preteklosti, zato še vedno računa s klerikalno stranko kot močnim javnim faktorjem. Pa po krivici! Zato se bo tudi ta javnost mora-a temeljito pre* orijentirati, in sicer Čim preje. Abotno bi namreč bilo, ako bi ho* rela Slovenija vezati s svojo usodo z usodo klerikalne stranke, ki j« po&ve* Čer«a smrti. Zato proč od klerikalne stranke! ★ ★ ★ — Protektorat Nj. Vel kralja. Nj. Ve!, kralj Aleksander I. jc prevzel Protektorat nad mednarodnim kongresom srednješolskih profesorjev, ki se šesta« ne meseca avgusta t. 1. v Beogradu. — Reorganizacija ljubljanske Trgovske »n obrtne zbornice. Po poročilu iz Beograda je ~'n!strski svet odobril rsčrt reorganizacije Trgovske In obrtne zbornice v Ljub. "jani. V glavnem je ministrski svet sprejel j» odvzel torbico s 5500 Din. Ropar je nam i pobegniL — Samomor mtade ZagrebČanke. V podati Glasba, ki jo je k tej pesmi (dekla- i jezero, t. i. kdaj to jezero sploh i/gne. maci.ii) vložil L \ p o v š e k, ie pokazala, da ima mladi d\fak ta'ent za kompozicijo M-l/i bilo le želeti, da nadaljuje z resnim -™ i-~-rr]* Mr«T? še Te posrečila glasba C Pobidovl »Baladi o S. Jost*«, kl io je deklamatorično dobro prednašal diiak Petrč: glasbo je ztožil di&fc Gr um. Na krmcu akademija iS §6 moški pöVski zbor pod mdr!m vodsTvom zapel Hajdrihovo — Nova letalska nesreča v Novem Sadi>. V neielto *e r bližni občine Bešltl pri Novem Sadu treŠčMo na tla letalo. Pilot častnik DfaVolfe' >* bil težko ranjen in so nezavednega prepeljal: v novosadsko i bi Inico. — Prf;etl vlomilci. OroŽmkl v Trbov-!;;ib so prijefi delavca Jančarja in Raka r ; a, k! sta v!omf!a v železniški vof In ukradla usnja V vredftostl 7000 Din. Izroče-ra sta bila sodišču. — Požar v Kamnici. V nedeljo zvečer ie Izbruhnil pri posestniku Josipu Kagerju v Kamafc! pri Mariboru velik požar, ki se predloge, ki jm je izdelala zbornica sama. j ie razširil z bliskovito naglico. Mariborska znosno oddelek ministrstva za trgovino [ Požarna bramba je takoj prispela na lice rediiev stala tudi iz_ umetniških ozirov na ■ vtSji stopinji. To bi bilo želeti tudi zaradi ; tega, keT se akademija vrSi brez vstopu^.e > in bi torej v nedostatkih materijaln?ga h\\ vsaj moralni uspeh nekoliko več^t. — Mlati! ! öriJrtHiJmtfJI Želim krepkega razvoja. Po j končanem sporedu se je razvil arilinlrain i ples Dvorana ?e ÜÄTa dobro zasedena. B. — Smrtna koša. Lrmr!a ]e danes zjutraj v Ljubljani ga. Gabirfela Roger roj. Payer, soproga g. Ivana Rögerja, ravna- j telja zastopstva cbče zavarovalne delniške j družbe »Sava« v LJubljani. Pokojniea je bila ljubeča soproga in skrbna mai in Te uživala v vseh krogih kot izredno človekd- ' Površina jezera znaša 53S kur, srednja I glnbočina °0 m (največja glohočina ie 2r2 ! metrov). V Jezeru je ^COVorr 'n3 vode. Od fe kolrčme izpodrine pesek . iz Rene dnevna 6.W m5; letn0 pa 30CO.000 m8 vode". Čez 16.000 leto bo torej Bodcnsko Je--j žefo Izgrnilo. Nasprotno pa lahko trd'mo. da je bilo I BNJeTišIvo jezero pred 16.000 leti dvakrat ni k im eU rt 1- to PC, vidimo, da se struga vsako leto z rži za pol milimetra. Isto velja tudf za inrge a'pske reke ,tako da lahko trdimo, da se Alpe vsako leto fnl*a}o za pol mi«*«ne*-rj* Montblanc je visok 4000 m. Alpe ««glnTio t^rej čez $Ö0Önöö. ?kcda. da n?s več ne ho, ko zapojejo ?krjančk! nnd razoraa;nr poljem tam kjcT se dviga zdaj mogočno alpsko pogorje. $2* BI* da pridete m vrsto! tn fnrtiTstrijo v Ljubljani. Trgovska in obrt-na zbornica sa po tem načrtu razdeli v tri bistveno samostojne odseke: a) tr^ovpk', b> obrtniški hi c) industrijski. Celokupni zbornici D-ičeluje predsednik, vsakemu od =e.ku pa podpredsednik, izvoljen od lotične jfate^orffe. Sknpne zadeve se reSujejo v plenarnih <^ejan zborrfce, posamnl odseki resTiTpjo nj!m pripadajoče zadeve, imajo Pa pravico veta proti sklepom eeloknne zbor. nfee. Uvede se tudi nov volilni red za zbor. TilCO . — Polov'e^a ***i*n ta državne nrad- rTfe. Po brzojavnem obvesflu prometnegr ministrstva na državno direkcijo v Ljub-bani je dovoljena državnim uradnikom po-1'vična vožnja na podlagi objav, ki Jih iz-dr.jaio uradi in katere so podaljšane do 31. rr ajnikn t. I. — Švicarski učitelji v Beogradu. Sno-ci ob 19.30 s prispe'i v Beograd švicarski ttitelji in učiteljice z univerzitetnimi profesorji da nrouče nase kulturne, gospodar-*ke m prosvetne prilike. V Beograd je prl-^pelo nad 151 učiteljev In učiteljic, odnos-nc več gimnazijskih In univerzitetnih pro-ft-^jorjev. Med izletniki fe tudi urednik »Neue Züricher Ztg.« dr. K t ö t z 1. Eeo-i-adski ličH t Iji z glavnim odborom UJU so priredbi £Ostom na kolodvoru prisrčen sprejem in zvečer slovnosten pozdravni forket. Donos si učitelji in učiteljice v To-vrmr-4h skupinah ogledajo kulturne in zgo-trovmskr zn^imfvosti naše prestolice. — Ženske v javnih službah. Včeraj se vc vršila pred okrajnim sodiščem v Zagr-?-^r^ kazenska razprava, ki yc ie vodrla p^M žensk» sodnik v Jugoslaviji, gdčna. dr. Mira \Vl n t e r. ki ie brla na temelju odloka Jefa oddelka višiega državnega pravništva v Zagrebu dodeljena okrajnemu sodišču. Razprava, ki jo Je vodHa gdčna. Winter, je bila precej zapletena, a je končala zado-vrJHvo za vse stranke. — Na montanistlS-ni visoki šo.i v Leormu je z odliko položila dri k* državni izoft gdčna. Ela L a t a s Iz Pr;}edora v Posni. Zdi se, da je to prvi s:učai na svetu, da se žena posveča rudarskemu mžerrjerstvu. — Vprašanje znižanja potnih vizumov. Konzularni oddelek v zunanjem ministrstvu je izdelal predloge, po katerih naj bi *e izenačili s eosednimi in ostalimi drža- me?tS :n je š pomočjo domačih gasilcev ogenj kmalu omejila. Vzrok požara nI znan. «r* Težka nesreča v rudniku. V rudrri- j ku Podlo? - Hrastovec se jc dogodila vče- j raj težka nesreča. Rudar Maks Se dej je p^del v približno 50 metrov globok rov f ,,.ä , .. Siva »Pravnik« z. dekan lur. iakuitete ar. :lomii J ä , , . Na mnojTostr.^ns'ro željo se podal§a orodnja manufikturnega blag* pri rodru'nci *,Obla-rilnire* na Düna ski ces i 29 Ijqubna dama splošno spoštovanje. Pogretr I nepreklicno SUHO Se 7R mes^C a p f f I. bo v Četrtek 2. aprila ob pol 16. iz Lconi-šča na pokopališče k Sv. Križu. Bodi jt ohranjen prijazen spomin! — °fe.däVaftiö • Pravfilku. V četrtek dtv^ 2. aprila bo predaval na sestanku dru- •rt sT prebf! lobanjo. Poleg tega si je zl Je«no roko ter dobfl tudi več težkih poškodb po životu. V brezupnem stanju so ga prepeljali v mariborsko bolnico, vendar nI upanja da okreva. — Bratomor. V selu Tenie pri Osijeku s*a se sprla brata Čedo in Srete-n Tanav-krrv*č. Med preprb om je Cedo svojega bra-%'» tižko ra*:il in je ta podlegel po?kodbl. — Spalna bolezen v DalmaclH. V Kastel Novi v Dalmaciji spi neki mladenič, po imenu Kuz.rran. že nad mesec dn! fn ga ne morejo prebuditi. Hranijo ga umetnim potem, vendar mladenič od dne do dne bolj hira in n! verjetno da ostane živ. — Z rabo »Neosao« kreme se trpež-nost obutve znatno poveča. 50/n Milan Skerlj o predmetu: »Letalsko pravo*. Predavanje se bo vršilo v dvo-rcni št. 79, F. nadstropje deželnega sodišča ii se prične točno ob pot 6. popoldne Diušteniki se vabijo k obilna udeležbi, pri-jateijü dobro došli. — HaMfrHfefca -podružnica udnižen?!! vojnih inva'Idov, vdov in sirot je imela 22 marca t. 1. svoj redni občni zbor v veliki d v rani Mestnega doma. Zborovanju i ta prisostvovala tudi zastoprrk policijskega ravnateljstva in predsednik izvr?eval-, nega odbora tov. Štefe. Predsedoval je i tov. Ciril Tomšič. Odboru podružnice /e j j tspelo očistiti organizacijo vseh nezdravih pojavov in povspeti podružrrco na višino, da služi vsem ostalim v vzgled. Glasom Na;o se podružnica opusti In ne bo več mogoče kupiti po znatno znižanih cenah. Obenem se pr poroča, da si oglodate bogato in krasno zalogo pri centrali iOblačifnice** na Miklošičevi cesti 7 Iz Ljubljane. C Fletfnerjeveni roterjy. Dvakrat je prinesel naš list sliko ladje »Buckau«, k; je opremljena s Fletterjev-m rotorjem. Ta izum Flettncrja bo temeljito spremenil si:ko današnjih jadrnic, ako cspe. Crtaterji in eitateljfce so videli na slikah, da jc ladja opremljena namesto z jadri, z dvema velikima cilindroma, sličnfma ve!4kim dimnikom. Ta cilindra se vrtita m j sicer ju goni razmeroma šibek Dlesliev motor. Vsak cilinder potrebuje za pog'»n le cca. 10 !:onjskih sil. 2e dandanes je skoro vsaka jadrnica za daljše vožnje opremlje- na s parnim ali drugim strojem za pogon odborovih poročil znaša podružnično imet- j vijaka, za slučaj brezveternosti, za elek- — Savboe zadeve. Zadnji Čas so vložili ?e prošnje: Bizjak V. za napravo izHž-ben'h okenj: Dukič & driig za zgisdbo skladišča rn prodajalnih prostorov: Pran-zot J. za zgradbo lepe: Fajra«nel Alotzlj za stavbno dovoljenje za zsracbo hiše; Gra-?ka zavarova'.nica za prezidavo oken'; Gerber Ana za adaptacijska dela v hiši; Gregore & Verlič za zgradbo skladišča; S. X. Idrija za zgradbo tribune: Komati Miha za zgradbo prizidka k stanovanjski hiši; Polajnar Karol za zgradbo gospodarskega poslopja, šupe tal drvarnice; Prelog Karol za napravo opornega zidu; Patrih Jerica za napravo mesnice; Ravnik Marija za zgradbo prodajalne; Frančiškanski provin-cVat za zgradbo nove cerkve sv. Frančiška v Spodnji ši^ki; Ana Türk v Streliški ulici za adaptacijo v pritličja hiše za napravo trgovskega lokala. Torej zopet nova cerkev! AH jih nimamo v Ljub-Vmi že dovolj? — Ljubljanica brez — reSlntli čolnov! Pijejo nam: V soboto se je pri rešilni akciji »j'.mijenca, — ki je k sreči ležal blizu nabrežnega zidu* — pokazala »"»ne* em- je Dm 15.671.S6. podpor revnim članom in članicam se je v pretekhrm hrtu podeluo v znesku Din 15.230. Razen tega je podružnični odbor vedno in povsod odločno zastopal pravice svojih članov. Izvoljen b"l odbor pod predsedstvom tov. Jerneja Ba.i-želia, ki nudi polno garancijo za uspešno deiova-rrje podružnice in uživa za-ipanje tako članstva, kakor tudi javnosti. Pričako-vat* smemo, da se bo naše občinstvo v bodoče izkazalo hvaležno onim, ki so daro-vaJi svoje najdražje za narod in domcviio fn jim vsestransko priskočilo na pomoč. — Društvo najemnikov za Slovenijo epozarja, da se vršf prihodnja javna in ob-borova seja v sredo dne 1. aprila 1925 ob 20 uri v dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno cd 18. do 20. ure Informacije, Sv. Peti a cesta št. 12, pritlično, desno. — Društvo za zgradbo doma Sokola I. v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 4 aprila 1925 ob 8. uri zvečer na Taboru. Bratsko Članstvo Se kola I. ter vse prijatelje društva vabimo k hdeležbi. — Odbor. 668-n — Dijaške gospodinje Imajo r e d n! mesečni sestanek v Četrtek 2. t. m. ob 4. »ri Novem svetu ^6Q*n trične razsvetloavo, za pogon sesalk \. dr., torej oprema jadrnic s stroji ni nič norega. Na katerem principu pa sloni izum Flettnerjev? Fiziki poznajo že več kot 70 let takozvan Magnusov pojav, ki pa dc sedaj ni isrral nlka-ke vloge v praktičnem žlv-Üenju. Ta pojav obstoji v sledečem: Če puha veter proti kakemu cilindru, potem se izogne zrak enakomerno na obe strani tega telesa. Razmere se takoj spremene, če bi povzročila površina cilindra zraku na eni strani več opore kakor na drugi. Potem se umakne tok zraka bolj proti oni strani, kjer najde manj opore. Posledica je potem, da nastane razen navadnega pritiska vetra v smeri Istega Še postranski pritisk navpično smeri vetra in sicer proti strani večje opore. Pojasniti hočemo ta pojav še na kakem primeru. M?slimo si, da se nahaja sredi kaks poti z živahnim prometom p-rcev, stolpič za plakatiranje ali nekaj sličnega. Na eni strani tega stolpiča naj bo pot dobra, r.a drugi pa slaba. Kaj bo posledica? Pešci se bodo gotovo v veču meri izogibali stolpiča na stran z boljšo potjo, to je, kjer najdejo torej manj opore. Ce bo promet močan, potem bodo pešci skušali po-riuiH stolpič oroti strani s slabšo ootio. To M se tTrdi "zgodilo, sfco m* Ä tfctl s^ber t*ne» mak niti. Preidimo zopet k. Magnusovema pojavu. Da naxfe veter pri cilindru ali ceveh stalno Trä en! strani vec;č> Tn mi drugi strani manjšo oporo, jih puslimo rotirata. Lahko razumljivo je. da povzroča ta stran, na kateri se vrti cev v smeri vetra opore od one proti vetru. Na tem zelo enostavnem principu je Flett-neriev rotor zgrajen. Namesto jamborov :n jadr vidimo na jadrnicah novega tipa dva ci^ndra iž pločevine, ckoli 10 metrov visoka fb dO 3 metre premera, ki lahko rotirajo okrog svoje osj v eno ali drugo srnrr. Ako noče torej ladja s takim rotorjem jadrati navpično smer vetra, ki Piha z desne strani, še morajo cilindri vrteti v smeri urinega kazalca. V tem sl»-eVju dobijo cilindri razen uavadnega pritiska tudi stranski pritisk v smeri vožnve ki zadostuje, da se ladja ~p*om!kä. šev$3S mora soponiagati ~za vzdrževanje dbloctr-rega kuTža tudi krmilo ladje in je od vož-r.je napram smeri vetra odvisno, rta katere ?trnn se vrtita oba cilindra in ali rotirata v isto ali v nasprotno smer. Končno hočemo še razmotrivatl gospo dat ski pomen teeca !zumä. Za po'srnSeVlinjt jader nti jadrnicah, tO je, če se morajo jadra vsled nevihte ali neurja hitro spaščati idi speti,, je potrebno gotovo število mor* t.arlev, kt jo odvisno t>d ve*:kt\sti ladie. Pri Jadrnicah * Flettnerjevlm rotorjem, ki pravzaprav ne zasluži več imena »jadrnica«, se da število posadke precej zn'zati, ker odpade vsaka manipulacija z Jadri in se omejuj** delo na posMevanja strojev ;n Vrmfla. Razen tega trdi Flettner, da nudi novi tip te jadrnice v hudem viharju več sigurnosti kakor Sedäfljfi. Bodočnost pokale, v fcrrlMrn se uresničijo izumUelieve r.ade. K. K Papež in literatura. V Vatikanu je sestavljen seznam vsel. knjig, ki jih je papež prepovedal citati. Katoliški verniki se moralo strogo Izogibati tega čtiva, s'cer jih cerkvene obiasti izključijo iz verske družbe. Zanimivi so motivi, ki sc pripraviti sv. očeta do ^sa, da je prepovedal citati nekatera dela svetovne literature. O i:a!ijanskem pesniku Oa-brelu d* Annunzlo pravi papežev indeks, da ie najbolj zoperna figura v zgodovini književnosti. Balsacova »Fiziologija zaki> na« in »Marogasta koža« sta prepovedim in sicer prva zato, ker vsebuje nckal pd-hujšljivih poglavij, druga pa, ker je pisma v nedostojnem tonu. Kazanovl »Spomina so bili v Vatikanu proglašeni bttz komentarja za odvratne. 0. Flaurortovi »Sentimentalni spomini« so po papeževem mnenju literarno delo. ki vpliva na čita:e-Ije mučno in nemoralno. »Madame Bova-ry« istega avtorja Je sicer »sili j no napisana«, vendar pa predstavlja za ČTtatella »veliko epasnost«. V. Hugo Je »v d'vnrh frazah opeval vero, vendar pa le v njegovih delih tudi več poglavli, kjer pisatelj napada, laže in obrekuie cerkev, papeža, škofe in duhovščino. Zato je nemorali! pisatelj. ★ * ★ * Mttffon švicarski? franfeov za ratsnt o svežem frruhtt. V nedeljo smo po-očali o iznajdbi Švicarja Mattiia, da se obdrži krtih svež nenavadm rföfgU časa. Seda? naznanjajo švicarski listi, da le M3tti prodal svoj patent za en milijon švicarskih frankov neki angleški mlfnarskl družbi. * 2rtva reklame. Francoski avIjatuV Ronserail. ki se je posebno odlikoval za časa svetovne vojne, se jc ponesrečil v bližini Mont de M?rsana in ostal na mestu mrtev. Ranserail se je nahajal na reklamnett poletu za nek cirkus. Pri spuSčanin na zemljo, se je pojavil na desnem krilu defekt Letalo je vsled tega strmoglavilo iz 40C metrov višine na tla. Ronserial je bil znan v francoski avijatikl pod imenom »Pcugo-udov osvetnik«, ker je ubil nemškega avl-jatika Kanduckyja. ki je zopet usmrtil v nekem zračnem dvoboju najs!avnejs>gi letalca francoske armade za časa svetovne vojno. Pegouda Gospodarstvo. Uradni tečaji dinarja. Finančno ministrstvo je določilo z odlo« kom z dne 23. marca nastopne tečaje, po katerih se morajo računati vse finančne operacije v zlatu ali tuji valuti na vrednost dinarja: 1 napoleondor 240.— Din 1 turška lira 270.— x> 1 angleški funt 297.— 1 dolar 62.— » 1 kanadski dolar 61.50 » 1 zlata nemška marka 14.80 J» 1 poljski »zloti« 11.50 J* 1 avstrijski šiling 8.77 100 francoskih frankov 322.— » 100 švicarskih frankov 1197.— 100 italijanskih lir 252.— 100 belgijskih frankov 314 — » 100 holandskih goldinarjev 2480.— 100 romunskib lejev 29.— » 100 bolgarskih levov 45.— 100 danskih kron 1120 — » 100 švedskih kron 1670.— 3» 100 norveških kron 955.— 100 pezetov 882.— » 100 drahem 94 — 100 češkoslovaških kron 184.— • 1 milijon madžarskih kron S59.— Ti tečaji veljajo od 1. do 30. aprila 1925. V o njih se plačuje tudi pristaniška taksa. Tržna poročila — DomaČe tržišče. Na našem trgu vina gredo najbolj v promet bela vina Zelo malo Je povpraševanja po Otcllo*vinu, ki ga ponu* jajo po 3—4 Din liter. Dalmatinska vina notirajo 5.50 Din, 9—10 odstotna v okolici Vršeč po 5—6 Din liter. — Inozemska tržišča. V Avstriji jc vin* ska trgovina v zastoju. Cene notirajo po vinogradih: Mistelbach vmo iz leta 1924 — 0.80 do 1 šiling, Krems 7—9 odst. iz 1. 1923. in 1Q24 — 1—1.20 Sil., 9—10 odst. 1.20—1.40 šil. liter. Madžarski producenti potrebujejo denar za spomladanska dela in zato čedalje bolj ponujajo svoje zaloge. Vinska veletrgo* vina je zelo rezervirana v kupčijah, ker so večje kupčije radi labilnih cen riskantne. Cene notirajo po vinogradih: Kečkemet 10 do 12 odst. vina iz 1. 1924 — 700—800 inK. Göugyös 11—11.5 odst. bela 73000 mK. i0.5 do 12 odst. kvalitetna vina 7500 n«K. 12.6 odstot. sladka kvalitetna 8500 mK. 11.5 odst. svctlordcča vina 7500 mK. 10—10.5 odstot. čna Otello vina 6000 mK. 12odstot. zelen* kasto bela stara kvalitetna vina 8000 mK, liter. Na Češkoslovaškem je položaj vinske trgovine neizpremen jen. V okolici Brati sla* ve notirajo vina iz leta 1924. — 7.50—8.50 čcškoslov. kron, v Prikarpatski Rusiji 5.50 do 6.50 Kč liter. V Trstu notirajo visoko* odstotna sicilijanska vina 10 do 11 lir. špan* ska 15 odstot. Alicante vina 48 pesetov. 15* odstotna Valencia vina 42 pesetov. grška bela vina iz Attike prodajajo po 110 lir, črn avina 105 lir hektoliter ab Trst. Na tržišču vinogradniških potrebščin fe veliko povpraševanje po modri galiet. ki bi se mogla na domačem trgu poceniti samo če bi poskočil naš dinar napram angleškemu funtu, v katerem galica notira. žveplo se je zadnje dni zopet malo pocenPo. Cene notirajo na domarotn trgn: modra galica S-50, žveplo floristclla 2.75, dvojno rafini* rano 3—3.25, ventilato 3.50—3.75 Din Vilo* gram franko vreče brutto za netto. Natri« Jev ti^sidfat 7 Din. gabm 6 Din. hiperman* gan 30 Din kilogram. Na tržišču umetnih gnojil je promet živahen. Domači superfos* fat uspešno konkurira z italijanskim. Do« bro gre v promet tudi čilski seliter in mavec j>San*<*. ki ga kupujejo za gnojilo detelje. Cene notirajo v Zagrebu in Beogradu: ap* neni dušik 330 z vrečami (v Beogradu 350), 40 odstot. kalijeva sol 150—160 za komplet* ne vagone z vrečami vred, 17 cdstot. Tho« masova žlindra brutto za netto z vrečami 135—140 (155). amonijev sulfat 90—95 (100 d•> 110), mavec »Sanas 3000 Din vagon. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v II četrtletju 1925. (Opozortrev Trgovske in obrtniške fbor-r.ice v Ljubljani.) I. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. ma.a t. L zapade v plačilo drugI obrok davkov za leto 1925. Ako davek za leto 1925. še ni predpisan, je plačati obrok po visim zadnjega definitiv n:sa predpisa. V rej izmeri plačam obroki se obračunajo povodom deflTritivriega predpisa za leto 1925. V 14 dneh po dospelosti še neporavnan' davki se prisilno iztenajo, za kar se zaračunajo poleg zamudnih obresti še ek-sekucijske pristojbine, ki znašajo samo za opomin že 4% terjanega zneska. II. Posebna prldobnlna. Javni ra-čunodaji zavezana podjetja so dolžna vss&o leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 30. junija predložiti napoved za odmero posebne pridobnine. III. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjige opravljenega prometa, so dolžni do ?u. aprila 1925 odpremiti s posebno prijavo davek za I. četrtletje 1925. Ostalsi davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalnio, to jc po višini prometa, opravljenega v letu 1?**!, so zavezani plačati sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet predpisanega za leto 1925, v primeru pa, da ta še ni predpisan- v izmeri predpisa za leto 1924. IV. Dopolnilna prenosna taksa. Drugi obrok za taksno perijodo 1924-25 odmerjene dopolnilne prenosne takse, kolikor pres«' a letni predpis znesek po 500 D, ie plačati od dne 1. do vštetega dne 15. aprila t. 1. Kdor nc po!o£i predpisane vsote v tem roku. plača poles redne takse in 8*a zamudnih obresti kot kazen š*: dvakratni znesek • položene tak«e. V. Davčni predplsni Ukazi. Davčna oblastva razgrinjajo predplsae izoze pravtlorna prvih 15 dni vsakega četrtletja, v drugem četrtletju t I., torej od 1. do 15. aprila t. 1. Rok za vložitev prizivov prci« davkom, predpisanim z izkazi, ki se razgrnejo v omenjenem času. poteče po preteku nadurnih 15 dni, to je koncem ftprUa t. 1 —g Poljedelski krediti. V svrho pospeo sevanja raeijonalneßa poljedelstva je izdalo poljedelsko ministrstvo finančnim upravam 17 oblasti navodila gk-de kredita v znesku 111.000 Din, ki se razdeli med poljedelec- ta* ko, da dobe poedini kmetovalci, ki si hočejo napraviti moderno gnojišče, po 3000 di« na rje v. Julijska krajina. — V Slumu v Istri so vrtari in vrtali ter iskal! premog. R?zbobnali so v svet, da je globfna dosegla že 53S metrov, ali premoga ni od nikoder. Potem so pustili nekega dne vse na miru ki odšli so inženir ki dclavd. Sedaj imajo pri Slumu globoko, nenavadno luknjo, polno eroblja šn kamna, »Črnega zlata* pa ni v Istri. Z Vrha v Istrf poroča.jo kako ogorčenje je nas*Mo med luidstvorn, ko so orožniki uklerrili in odgnali župofka Peršlia na ovadbo italijanskega učitelja, da Je učrl ve-ronauk deco v cerkvi in fcj tudi izpovedal. Odgnali so ga hiH ponoči, vrnil pa se ie po dnevu tretji dan ves v^s^l. ker jc zopet nekaj pretrpel za svoje ljudstvo. — V Zrenju v Istri dobivajo seljaki plačilne naloge za globo, ki se ima plačati tekom 14 dni, ker dotlčrrf otroci ne hodijo v šoto. Narodna šola v Zrenju je obstojala od 1904. dalje, sedaj pa Je Sora italijanska. Otroci ne znajo ita!;iansko. namer italijanske Sole pa je po rziavi itatfianskeza učitelja samega ta, da se naučijo tam nekoliko patrijotlčmh pesmi; pisanje ia čita-nje Je postranska stvar. Naj postavi italijanska oblast v Zrenju in drugodi pravo rtarodno šolo, pa bo povsodi dobro obiskana in ne bo treba izterjava« nikaklh glob. — Upniki Banke Adrlattke« v Trsta imajo prijaviti svoje zahteve do 31. t. m. pri trgvskem in pomorskem tribunalu v Trstu. Onim, ki so nal^žiH denar v bank* ali imajo druge zahteve, bi se plačalo a sftldo 25*^ kapha!.i rn rmeresrv, dospelih do 11. januarja 1<>25, ki narastlih stroškov. Plačalo bi steetito 90 dni po odobritvi predloga s sirani upnikov, oziroma trfbunala. Za druge vrednostne pa o'ric M plačah? tanka 65% njihove vrednosti. - Po desetin letih se Javljajo Iz Äu-*Ue Primorci, Ki so v svetovni vojni pri'sK v rusko vjitništvo. V Trst je pisal neki M. Albi, ki je bil leta 1914. na ruski fronti vjet. Doma f) mislili, da Je ie zdavnej mrtev Pismo je naslovil na »Triest, Oesrrrelch-V Sibiriji menda se danes ne vedo. kako st h skončala vojna. V pismu vprašuje Alb: celo, ali se sploh krdaj neha vojna? Anton GrižanČič v Gradim* v Istri je dobil prsme od svojega sina, ki se je oglasil iz ruskega vjetrrfstva po desetih letih. S*n pise. da le zdrav in da se vrne, ako dobi tisoč krec za potne stroške. N-vjbrŽe je v Rusiji še mnogo naših ljudi, o katerin mislimo, da so mrt\i. Najbrže tudi rišejo ali pisma ne dospejo k nam. — Zupani kvarnerske province so zbo« rovah" na Reki v svrho, da se določi primerna počastitev 25:etnega kraljevega vladanja. Sklerrik so nabfratl prispevke v dobrodelne svrhe in izvoljen ie odbor, ki stori tozadevne končne sklepe. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS Prva fqftnglo»»n>-k» tyorn'cw vaffonov gjggjgir In mostov v Bro» n 3"vi pieB modelneia m (Modeliflscliler). Ponudbeniki, ki so državljani SMS, naj pošljejo ponudbe na gornji naslov. 932 Jraea Holländer (Subotica) preporučuju bogato skladište perja za ioreane i jas-tuke od najjeftinije do naifinije vrste. Najbolje poznata eksport iirma, potpunu garandju pruža. — Brza i tačna posluga. M L Radio aparati z refleksnikom ki sprejemajo iz vseh evropskih postaj. Din 750. Posamni deli za „radioa ceni. — Na željo se aparati preskusijo pri prodaji. Elektro Company, Ljubljana Sv. Petra cesta 25 kov trg Velikonočne razglednice na debelo priporoča — L P e vale k, Ljubljana 930 Svilene klobuke, okrašene, od 200 Din na« prej v raznih barvah — prodaja Minka Horvat, modistka, Ljubljana, Sta* ri trg. 62/L »Gon«v nov preizkusen tn edino siguren lek proti kapa* vjci (triper) ter sastore« lernu (kroničnemu) tri« perju ter vnetju mehur« ja Za popolno ozdrav* ljenje treba Sca* lončkov Vsak lonček z navodilom stane 45 On — Proizvt« ia in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* pis lekarna Penič, Zapre* preSič. Hrvatska 99-T VSAKOVRSTNE KLOBUKE Nakitcne od Din 120.— naprej pri STl "CHLY* MASCHKE. Ljubljana, židovska ulica. 69/L Suhe mavrohe alt smrčke kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. SEVER & COMP., 75-L Lfubljsna. OtrotU voetau športni in luksusni. po naj-n;žji ceni in naivečla zaloga. Prodale na obroke, ceniki franko. — .Trbuna4 F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana« Kariovska c 4. 66 L Najceneje se podpletajo raznovrstne nogavice. — Pred Škofi« jo l/L 60 L Predtiskanje ročnih det najmodernejs sih vzorcev po izvanred» no nizkih cenah, — Prec Skotijo l/I. 61 L Ivan Magdič, krojač, LjuHiana, Gle» dališka ulica 7 — se p^i* poroča za »pomladno p*4* zono. 67 L 23EIEIEIE1QE3E1 Najmodernejše kroje po meri in modelih raz« pošilja in izdeluie od ministrstva za trgovino in obrt — Jfconces. krojna šota, Ljubljana, Židovska ulica. — Za učence Izven tečaja vedno posebni po* uk! — Daje pojasnila krojačem in šiviljam usto meno in pismeno o stro* kovnih vprašanjih kroja* štva. 494/r Ivan Roger, ravnatelj generalnega zastopstva obče zavarovalne d. d. Sava* v Ljubljani, javlja v svojem in v imenu svojega sina tužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga in skrbna mati, gospa Gabrijela Hö roj. Payer danes ob polu štirih zjutraj, previdena s sv. zakramenti, po kratkem trpljenju preminila. Pogreb blagopokojnice se bo vršii v četrtek, dne 2. aprila ob pola štirih popoladne od Leon?fi6a na Stari poti ftt. 2, na pokop aliäöe pri Sv. KrMtoIn. Sv. maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 31. marca 1925. Mestni pogrvtmi savod v LJubljani srečke za Sokoli Tabor!! Zahvala. Ob priliki smrti našega nadvse ljubljenega sina ia brata hrana Žerounika se na iskrene je zahvaliujrmo za izraze sočufja in vsem on:m. ki so spremili b'a^epü pokojnika k zadnj- mu počitku, predvsem čč duhovščin*, gp nevcem olepševalnemu društvu Rožne doline, godbi Pios etnega društva ViČ-G!ince in vsem darovalcem krasnega cveija. Pokojnika priporočamo v blag spomin. Vič-Glince, 28. marca 1925 o** ialn o£i ostali. ooonoopnDMnocaaDaoooBooi Maooooaeoooooaonee Damski klobuki in slamniki! Najmodernejši modeli! Žalni klobuki! Velika Izbera! Popravila najceneje! Modni salon IVANKA STEGNAR LJUBLJANA, Rimska cesta št. 10. 947 Razlgas. i Samo 300 Din '""Ii™ trn •o o a o Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, Snežno b la in desetletji trnežm. Oooavlja se proti predplačilu ali povzetju. s« Posode držijo fn to gornja vrsta od leve na desno po ca 2'/4. I1 /a, in IVa lit*a In spodnja vrsta po ca 1, !•/«, V/7, V/* Utra, ponev Ima 20 cm premera. Naročite takoj, ker ne vemo, ako nam bodo razmere dovolile, vzdržati trajno to ugodno ponudbo. Cenik brezplačno. Inserat priložite Ako ne ugaja.se vzame radevoije nazaj. IV. pešaditeka podoficirska šola v Zagrebu sprejema 4. ma»a 1925. roj nce iz meščanstva. Kandidat iz meščanstva mora poslati sledeče dokumente : 1) Občinsko potrdilo, potrjeno od policije, v katerem se vid*, da je kandidat dobrega vladanja, da ni sodnijsko kaznovan, da je državljan Kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev in da ni oženjen. 2) Krstni (rojstni) i ist, iz katerega se vidi, da ni mlajši od 17 niti starejši od 21 let. 3^ Da je dovoljno pismen, kar se bode po spre jemu v šolo potrdilo. 4) Dovoljenje staršev alt varuha, od oblasti potr jeno, da kandidat sme vstopiti v šolo. 5) Svojeročno napisano prošnjo, kateri treba pri ložiti vse imenovane dokumente. Vsi dokumenti morajo biti kolekovani po »zakonu o taksama.- Dokumente s prošnjo poslati preko vojnega okru ga, tako, da bodo v šoli najkasneje do 15. aprila 1925. Kandidati dobijo brezplačno vožnjo od svojegb vojnega okruga do Zagreba, a oni, kateri ne bodo sprejeli, tudi nazaj na svoj dom. Kandidati, kateri z odličnim ali prav dobrim uspe hom dovrše šolo, imajo pravico na oficirske čine, v ka terih labko napredujejo do čina polkovnika. Obširneji razpis imajo vse občine. St. 865. Is pisarne IV. oeladijske podoficfrske šole. 792 Lastnina ia\ »Narodu* tiskarna«* 57