Za poduk in kratek čas. Preimavrerji, sedanji antikristi. f IV. Kaj hočejo fraimavrerji? Da freimavrerji imajo svoj namea, tega ae more aihče tajiti, ker vsako druatro se prav zavolj nameaa ustanovi. Pravi namen freimavrerjev je veadar težko spozaati, ker ga skrbno prikrivajo vaem neposvečeaim, in celo svojim udom, dokler nimajo popolaem zaupanja do njib. Ia že zavolj tega, ker svoj namea tako skrbao prikiivajo, lebko vsak apozaa, da ne morejo imeti lepega, dobrega, človeštvu koriatnega namena, sicer bi bilo aespatnetno prikrirati ga in tajiti. Ce bočemo o pravein nameau freimavrerjev govoriti, moramo ločiti modre, ali plave iz treh nižjih razredov, od rudečih, iz višjib razredov; zakaj modri so tako rekoč še le uoviaci v žoli, kder se samo pripravljajo za viije razrede, kder se jim še le po času razodevlje njih pravi namen. Freimavrerji so preveč modri, da bi vsakemn takoj razodeli, kaj da ao ia kaj hočejo. Čeravao pa tako varno poatopajo, fieravno ostro držijo jn zabtevajo molčečnost, vendar je že aemtertje kteri 8 kako nepremišljeao besedo marsikaj tajnega izdal; drugi zapustivsi ložo so bili tako srčui, da so njim razodete tajaosti razglasili; ia tudi policaji 80 tu in tam že zasačili maraiktero tajao pismo. Iz teh gotovo zanesljivib virov se da jasno dokazati, da je freimavrerstvo h u d o b n © in nevarno društvo ter ima za človeštro slab, nevarea ia škodljiv namen, zato ga tudi morajo tako skrbno skiivati. To pa, kar imajo vedao na jeziku ia kar povsod glasuo oznanujejo, da v njibovih loiah ni nikake budobije, da oai gojijo pobožaost, spoštujejo vladarje, ljubijo domoviao in da podpirajo siromake, -^ to je lc pjibov aavidežpi namon, torej hiaavščioa ali laž. Mi ne aaialimo aikogar natolcevati, torej to dokažeaio iz ujibovih spisov. V maaifestu templarja ia knžarja v Beroliau (VII. §. 26.) bereipo, da je ajegov cilj ajegova prva tajaost, a početek njegov ia sredstva ajegova druga tajaost." Ia edea njihovih gtavnip liatov (Baubtitte 1. 1872 8t. 164) pravj: nŠe zmiraj ima binavsčiua pri nas veliko uaiogo." Fveimavrerji sicer kriCijo: ,,svoboda in enakost, omika in napredek! Slovekoljubje in osmiljenje!" laislijo ia delajo pa drugače. To so lepe besede, pa imajo pri ajih slab in nevaren pomen. HiaavšČiaa ia preobračaaje besed je dedšina vseh tajnih družeb, da nevedne leži v svoje zanjke tIovijo. Ravno to je tudi vzrok, da v aižjih razferedih vsaj na videž aič slabega ne počiajajo; pogiavitna reč je tukaj zabava, razveseljevanje, gostarije in veaelice. Vmes imajo govore o svobodi, fiapredku, omiki, človekoljubju, domoljubju — Tse t lepih, dobro premisljenih besedah, da aobea nofinec nii5 hudega ae sluti. Na tak aačia se udje lehko onj.am.ijo, ker za temi čisto krščaaskimi besfcdantr, (*8*tj krščanstvo jih je najpred rabilo) ue vidi nobedea nič budega. Kedar pa so zadosti omamljeai, odkrijejo jim kako oai te besede razutnevajo. Nek francosk, dobro podučen Hst o tem piše: ^Glodajte malo lojš Ijabezni, pobratimstv* in Bsmiljenja, pa bote najšli pod lojšem politične prevrate, aevero in prekuci.je. Slobodao torej iia freimavrerje obraemo besede sv. Petra: nSo bili lažljivi preroki med Ijndstvom (židovskim), kakor bodo tudi med vami lažljivi učenci, kteri bodo krive aauke pogubljeaja vpeljevali in bodo Gro»poda, ki jih je odkupil, zatajili. Ia veliko jih bo posaemalo njihovo razuzdaaost, po kteri 86 bo pot resoice prekliajal, ia iz lakomaosti vas bodo z lažljivimi besedami goljufali." Tako delajo freimarerji, ker jihova dobra dela ao naridežna, samo da ž njimi lovijo nevedne v svoje zaajke. Pravijibovaamea, daže zdaj povemo, je tisti, kterega bo imel Antikrist, in kterega imajo vsi sovražniki Kristusovi: vojskovati »e zoper Boga in božje kraljestvo na zemlji. Zato nasprotujejo rsema krfčanskemu redtt v državi ia družini, ter preganjajo katoliško Cerkev, ki krščaaski fed na žcnilji hraai in vtrjuje. (Nastavek prihodnjič). Smešničar 41. Kmet je kupil molitveae bukvice ter jih aa nlici začel pregledavati. Brž pristopi davkaiijsk uiadnik ia mu re6e: budalo, kaj zijai toliko v bukve, kaj pametaega itak ni v ajih! Brez odloga mu odgovori kmet: uže več, kakor pa v vaaih dačnib kajižicab!