Št. 36. V Ljubljani, 8. septembra 1906. Leto II. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbebrez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. GLASILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za s / 5 strani 25 K, za % strani 18 K, za '/ 3 strani 9 K, za 1 lfJ strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. JVIesečna priloga: „SloVenski Tehnik". Po Vilharjevi slavnosti. S čutom neizkaljenega zadovoljstva smo se vračali z Vilharjeve slavnosti. Minila je v popolni harmoniji brez neredov in prepirov. Kakor morda še pri nobeni veliki narodni slavnosti, tako natančno in pazno se je iz¬ ogibal odbor, da onemogoči nesoglasja, da nastopa napram vsem taktno in ne zaide niti najmanj v politično stran¬ karstvo, Slavnost je bila le slovensko-narodna, kulturna in kot taka povsem nadstrankarska. Ne da bi nam mogel kdo očitati, da hočemo strankarsko motiti nepo¬ litično slavnost, lahko danes, ko je minilo skoro že mesec dni, pribijemo, da je od početka do konca pri vsem delu za Vilharjevo slavo manjkala tista stranka in tisti stan, ki toliko besediči, da je v njegovem taboru Slovenstvo. Klerikalci so izostali od Vilharjeve slav¬ nosti, ne trdimo, da so to storili demonstrativno, ampak storili so to, ker jim je neko čnvstvo reklo, da semkaj ne spadajo. Kjer se slavi mož, ki je budil narod iz spanja, kjer se žrtvuje gmotno, kjer se postavlja spomin, ki kaže da je narod hvaležen onemu, ki je širil pro¬ sveto, in da želi še več prosvete, kjer se je postavilo častno znamenje in okras Postojni in vsi Notranjski, tam manjkajo „črni“ možje in njihovi kimovci. Da se je udeležilo slavnosti četvero (to je bil velik shod!) klerikalnih dijakov, le kaže, da je v srcih teh mladih ljudi še boj neke dobre strani, ki vabi k prosveti, in bi ubožci vsaj na zunaj še radi varovali slike s pro- svetlenejšim delom našega naroda. Klerikalstvo pa je izostalo. Nihče ni odbijal klerikalcev, a ker je sama proti prosveti, zato so ostali skriti. To se nam je zdelo vredno, da pribijemo, ker je značilno. Odsotnost klerikalcev je bila nekaj tako narav¬ nega, da se ni nihče čudil in ni nikogar motilo. To dejstvo nam je v potrdilo, da se lotimo lahko tudi v naprej brez njih vsakega velikega narodnega dela. In Vilharjeva slavnost je v nas ravno vzbudila prepri¬ čanje, da smo sposobni za velike naloge. Izkazalo se je, da je zanje sposobno naše središče — Postojna, ki je zlahka zmagala vse priprave in ves naval gostov, izkazala se je krepka vez in sloga med notranjskim tržanom in kmetom. Ako smo mogli Notranjci prirediti tako krasno kulturno slavnost, se moremo lotiti tudi enkrat podjetja, ki bi se ga lahko imenovalo ,.gospo¬ darska slavnost 1 ': gospodarske razstave. Misel na gospodarsko razstavo v Postojni ni nova. Podjetni notranjski rodoljubi jo goje že več let. Mislimo, da bi bil sedaj pravi čas, -da začnemo s pripravami in načrti. Voditi nas bi moralo pri tem, da moderna razstava ni le slika sedanj ega položaja, ampak da mora kazati tudi, kako se naj preustroji naše gospodarstvo, tedaj ne le, kako je sedaj, ampak tudi, kako bodi, — pokazati mora tudi slabe strani, torej tudi, kako n e sme biti. Obsegati mora tudi vsestranski gospodarski pouk — nekake kratke gospodarske učne tečaje. Gotovo bi bilo v interesu notranjske kmetske stvari, če bi se oglasila v našem listu razna mnenja o bodoči gospodarski razstavi v Postojni, ki bi bila prva splošna gospodarska razstava na Slovenskem. Treba le poguma in podjetnosti. In da veliko zamoremo, to nam je pokazala neminljivega spomina slavnost našega Vilharja. Politične vesti. Državni zbor prične s svojim delovanjem zopet dne 20. t. m., odsek za volilno reformo pa že 12. t. m. Zasedanje bo trajalo do konca novembra. Novembra se snidejo v Budimpešti delegacije, ki bodo zborovale tri tedne. Meseca decembra bodo za kratko dobo sklicani deželni zbori, da rešijo najnujnejše stvari. Meseca januarja bo državni zbor nadaljeval svoje zasedanje, dokler se ne razpusti. Nove volitve se bodo vršile najbrž meseca marca prihodnjega leta in sicer, kakor se trdi, povsod Stran 374. NOTRANJEC Letnik II. na en dan, t. j. 25. marca 1907. Iz tega sklepajo, da upa vlada v parlamentu prodreti z volilno reformo in da se bodo vršile volitve že po novem redu. Jugoslovanske dneve bi se moglo nazivati zadnje dni velikega srpana in prve dni kimovca. V Sofiji, glavnem mestu bolgarskem, najprej in na to v Zagrebu so se zbrali številni zastopniki vseh jugoslovanskih narodov. V Sofiji je bil shod jugoslovanskih časni¬ karjev, književnikov in dijakov, ki so se vsi posveto¬ vali o tem, kako bi se ojačili stiki med jugoslovan¬ skimi narodi. V Zagrebu pa se je vršil hrvatski- vsesokolski zlet. Slovenskih sokolov je došlo 472, med njimi tudi sokoli iz Postojne in Ilirske Bistrice, Po¬ ljakov 300, Čehov 800, med njimi župan zlate Prage dr. Groš, srbskih „dušanovcev“ 250 in bolgarskih „junakov“ nad 200 (srbska telovadna društva se ime¬ nujejo namreč „Dušan Silni“, bolgarska pa „Junaki“). Pozdravi so bili seveda prekrasni. Pri javnih telo¬ vadbah je nastopilo okoli 3000 telovadcev vseli sokol¬ skih društev. Vršila se je tudi tekmovalna telovadba, kjer so baje dosegli Slovenci največje uspehe. Končni izid še ni znan. Ljudske slavnosti se je udeležilo nad 20.000 ljudi. Pri slavnosti se je rekla marsikatera ostra politična beseda. Slovenska govornika br. Rybar in Ravnihar sta izrekla zadovoljstvo in soglasje, da so Hrvati obrnili hrbet Dunaju in Avstriji in obetala slo¬ vensko pomoč. Na Reki živi neka čudna italijanska družba, ki je po tem, da je skrpana iz mešanice odpadnikov vseh narodov in prekvašena z Židi, prav podobna tržaški italijanski družbi. Ko so se vračali izletniki zagrebške Listek. Kmečka vstaja. Zgodovinska povest iz 16. stoletja. — Hrvaški spisal Avgust Senoa. (Dalje.) „Jaz sem se seveda z drugimi umikal proti gozdu. Nakrat pa zadene kroglja mojega konja. Padem tudi jaz in izgubim zavest. — Ko sem se prebudil, sem bil v timskem robstvu. Nisem imel dosti časa razmišljati o nesreči. Vkovane so nas gnali v Dubico, Banjoluko, v Travnik, Drinopolje in Carigrad. Slekli so nas do srajce, nas tolkli z biči, postelja nam je bil kamen pod milim nebom. Hranili so nas z mrvico slabega kruha. Okovi so nas ogulili do krvi, polovica jih je poginilo med potjo. A v Carigradu ni bil konec nesreče. Segnali so nas v smrdljivo jamo, da nas tam razdeie na ladje, kjer bomo prikovani veslali do smrti. Obolel sem. Pride dan, ko so nas imeli odpeljati na ladje. Jaz se stisnem in skrčim kakor pravi Lazar. Mimo mene pride star Turbin, oficir menda, pa mi reče hrvatski: „Kaj cviliš, boječnež?“ Kot da me je strela ošinila. Med tujci sem slišal svoj jezik. „Teško bolezen imam, gospod, ne morem se zdržati na nogah/ 1 „Od kod si, kristjan ?“ sokolske slavnosti iz Dalmacije, so jih reški Talijani napadli z revolverji in kameni. Sokoli so jih odplačali s pestmi. Prišlo je do takih spopadov, da je nad 80 oseb ranjenih. Med Hrvati vlada nepopisno ogorčenje, ker so bili napadeni tudi gosti Čehi. Osobito za. Dalmacijo je ta dogodek dober nauk. Tamošnji Hrvati že dalj časa fantazirajo o zvezi z Italijani in že marsikakšno poleno se je vrglo tržaškim Slovencem, ki so se vedno protivili vsaki taki „zvezi“, ki bi bila sklenjena na račun primorskih Slovanov. Zdaj morda uvidijo celo dalmatinski gospodje, da s tako zalego, kakršno vsebu¬ jeta Reka in Trst, ni možno skleniti trajne sloge. Oeško-madjarsko pobratimstvo. V zadnjem času so si Madjari mnogo prizadevali, da bi v boju z Avstrijo pridobili na svojo stran Čehe, da bi jih ti podpirali s svojim uplivom. Madjarski poslanec Kovač in češki poslanec Ivlofač sta se zelo trudila, da do¬ sežeta to zvezo. Vendar so se pogajanja razbila, ker Čehi niso bili voljni žrtvovati dva miljona svojih roja¬ kov na Ogrskem — Slovakov madjarski samopašnosti. Madjari proti civilni listi. Ogrski politik Lendjel je stavil predlog, da naj se civilna lista, t. j. plača, ki jo dobiva cesar od Ogrov, črta za 5 miljo- nov, češ, da je Ogrska preveč obremenjena, ker mora plačevati 23 miljonov, dasi cesar le sem pa tam pride na Ogrsko. Prodlog je dobil večino in bo najbrž spravil sedaj vladajočo, t. j. neodvisno stranko na Ogrskem v velike škripce. K vojaškim vajam v Dalmacijo pride tudi cesar. V ta namen so pripravljene zelo stroge varnostne odredbe. Po vsej Dalmaciji kar mrgoli orožnikov in „Hrvat sem, čestiti aga, izpod Frankopan,“ Turčin se zamisli, me pogleda po strani in reče nekaj turških besed stražarju. Ne vem, kaj je govoril. Zvečer me je stražnik peljal na ulico do velike palače in me preda črnemu slugi, ki me odvede k gospodarju v gorenje sobe. Bil je zopet oni stari Turčin, ki me je nagovoril hrvatski: „Čuj, kristjan, moj suženj boš in postaneš vrtnar." Tedaj sem pozabil teških okov, pozabil, da stojim pred gospodarjem in zakličem : „Ali si tudi ti, čestiti aga, našega rodu in naše gore list.“ Starec pre¬ bledi, zarudi, zamahne z roko: „Idi.“ Od tedaj ga nisem več videl, ampak za visokim zidom sem zalival cvet¬ licam. Bože, neumen opravek za junaka. Od dolgočasja in jeze sem včasih sekal cvetje, misleč, da so Turki. Sužnji smo hodili mnogokrat v mesto nakupovat za gospodarja. Na trgu sem se seznanil z beneškim mor¬ narjem, ki je razumel hrvatski. Bil je Dalmatinec. Povedal sem mu o svoji nesreči. „Dalo bi se ti poma- gati“, mi pravi. „Kako?' „Z denarjem gre tu vse.“ V par dneh me zopet sreča in mi izroči steklenko rakije. Bila je kot da jo je skuhal vrag. Svetoval mi je, da žnjo opijanim vratarja in glavnega vrtnarja. Pred dvorom me je imel čakati Dalmatinec. Tako je tudi bilo. Ko sta se črna pijanca zgrudila, sem s sekiro Letnik II. NOTRANJEC Stran 375. detektivov in vsakega tujca preiščejo z vso natanč¬ nostjo. Za čas cesarjevega bivanja v Dalmaciji je prepovedano nositi vsako orožje. Poljaki na Nemškem morajo pod krutostjo nemške vlade silno trpeti. V šolah skušajo Nemci iztrebiti vsako sled poljskega jezika in ne puščajo otrokom niti očenaša moliti v materinem jeziku. Nemci so pač povsod enaki. Srbija je sporočila dunajski vladi, da je pri¬ pravljena udati se v vseh stvareh, ki se tičejo carinske pogodbe. Ohraniti si hoče le proste roke pri naročevanju topov in drugega orožja. To pa ne ugaja avstrijski vladi, ki zahteva, da se mora Srbija udati tudi v tem vprašanju. V to seveda Srbija kot svobodna država ne more privoliti in zato se carinski spor nadaljuje. Turčija se pripravlja za vojsko z Bolgarijo in združuje svoje čete ob bolgarski meji. Na Ruskem se nemiri nadaljujejo. Vsak dan se sliši o zavratnih umorih in požigih. Domače vesti. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse one svoje podružnice, ki letos še niso naznanile svojih odborov in funkcijonarjev. naj to store vsaj do 10. septembra t. 1. Rabijo naj za to vlani doposlane tiskanice. Te podatke rabi družbino vodstvo za koledar 1907. leta. Ko bi prezrla kaka podružnica ta opominj, zvrača naj potem krivdo sama na-se. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je na veliki skupščini v Logatcu 2. t. m. razsodnikom izvoljeni g. prof. dr. Josip Tominšek od¬ klonil to častno zvanje, ker je ono naperjeno, ne bo rekel namenoma, a vsekako očitno v svojih posledicah proti možu, ki je ž njim v najožji dotiki, proti ravna¬ telju g. H. Schreinerju. Tem povodom si je vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" izvolilo vsled § 18., alinea 3. svojih pravil g. ravnatelja Schreinerja za interimnega družbenega razsodnika ter svetovalca v važnih družbenih zadevah. Gasilno društvo vipavsko priredi veliko slav¬ nost o priliki svojega 25letnega obstanka dne 8. kimavca t. 1. v Vipavi, s sledečim sporedom : Dne 7. kimavca: Zvečer serenada po trgu ter užiganje umetnega ognja in raket na ,.Starem gradu". Dne 8. kimavca : 1. Sprejem gostov „Pred gradom", razdeljenje kolanj in obhod po trgu. 2. Ob 12. uri skupen obed „pod skalo". 3, Ob 1. uri otvoritev plesa „Pod kostanjem" in pri gosp. županu Hrovatinu. 4. Ob 7. uri pričetek večerne zabave. Slav¬ nosten govor, petje in godba. 5. Ples. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. Iz Studenca. Ubilo je samskega‘čevljarja Jerneja Severja iz Studenca pri Postojni. Ko je na pogorišču svojega brata poleg treh drugih delavcev delal, se je zvrnil s konca hiše podstrešni zid nanj in ga popolnoma zmečkal. Drugi trije so še pravočasno utekli in se izognili nesreči. Ponesrečeni Jernej Sever (Škantinov) je prišel še le pred par meseci iz Amerike domov. Zopet požar na Studencu pri Postojni. V ponedeljek dne 3. t. m. zjutraj okoli 3. ure je pričelo goreti pri Antonu Šabec na Studencu h. št. 12. Ogenj se je hitro razširil in v kratkem času upepelil sosednje presekal okove in splezal čez vrata. Dalmatinec je bil mož-beseda. Dva dni pozneje nas je že nesel veter po morju proti našim krajem. Ko so me zopet videli rojaki, so menili, da sem vstal iz groba. Jaz pa sem rekel: Živ sem! Trikrat Bog pomaga, a četrtič bi menda zmagal vrag. Odrekel sem se vojakom, a od tedaj mi je ostalo ime „pribežnik“, ker sem trikrat ubežal iz turškega robstva." „Bogami, junak si, boljši od mene", pristavi Marko, „škoda, da si vrgel puško od sebe. Vrni se k nam." Tedaj pa Kata prime Ilijo ža roko in živo zakliče : „Kaj mi snubite moža, ki je moj!“ , „Ne boj se, duša moja, Kata", nasmehne se Ilija mirno, „dosti sem se mučil, zdaj hočem mirovati pri svoji dragi." Uskok Marko se zamisli. „Da“, reče slednjič, „kakor pluto na vodi smo. Srečen, kdor priplava na breg. Jeli tako, gospod župnik?" „Človek obrača, bog pa obrne. Božja milost je velika in ne zapušča poštenjaka", odgovori župnik. „A kako si prišel semkaj", vpraša uskok. „E, tako slučajno. Doma mi je vse pomrlo. Ban mi je dovolil, da služim, kjer hočem. Prišel sem semkaj služit Heningovce na priporočilo gospoda podbana Am¬ broža — tega je zdaj 19 let. Slednjič so mi dali ta dom in rekel sem: ženi se. Po poslih sem prišel nekoč do Pišeca na Štajerskem in v hiši nekega Osvalda je služilo čedno dekletce — ta ženica moja. Oči so me pogrele in vprašal sem jo: „Ali bi bil zate, Kata?" In ona je zamenjala štajersko nošo z našim oplečkom in obula opanke. Tako sva se našla in vzela, devet let je tega in ni za hip mi ni žal, da sem stvoril iz Šta¬ jerke Hrvatico." „Bog vama daj srečo", vzdigne uskok vrč, „krasen človek si, Ilija, in če ti ni žal, poljubiva se junaško in si bodiva pobratima." „Hočem, Marko", reče Ilija in mu poda desnico. „Na junaško zdravje, na junaško vero, Ilija. Evo polagam roko na glavo sinka tvojega in zakljinjam se pri bogu in svetem Nikoli, da ti hočem biti brat v sreči in nesreči, brat tvoji ženi, oče tvoji deci. Moja desnica tebi udana in tvoja obrana. A ti, sveti oče, blagoslovi." „Trdna vera", odvrne Ilija. „Amen“, završi župnik in blagoslovi stara junaka, a mlada brata. (Dalje prih.) Stran 376. NOTRANJEC Letnik II. hiše gospodarjev: Štefana Blažič, Lovrenca Sever. Andreja Dolenc, Mafije Smrdel, Matiji Vadnjalu je zgorel le živinski hlev in šupa. Zavarovani so bili sicer vsi. a škode je najmanj še enkrat toliko. Kako je ogenj nastal, se še ne ve, a sumijo, da je nekdo zažgal in so baje tudi enega sumljivega človeka zaprli. Iz Knežaka. F. Vičiča iz Knežaka je udaril konj s tako silo v nogo, da so ga morali prepeljati v bol¬ nišnico. Iz Logatca. Hlapec g. I. Milavca iz Dol. Logatca je peljal težko obložen voz po cesti skozi Čevico. Hlapec je sedel na vozu in ni opazil, da se igra na cesti dve leti star otrok. Kolo je šlo otroku ravno črez glavo, da so možgani kar siknili po cesti. Otrok je bil seveda hipoma mrtev. Narodno gospodarstvo. Gospodarska razstava v Zagrebu se je otvo- rila začetkom tega meseca. Prostor razstave obsega 45.000 m 2 . Prvi oddelek obsega liigijensko razstavo, poleg nje je vzoren šolski vrt, drevesnica in trtnica. Preko vzorne pivnice firme Penič se pride v vladni paviljon, v katerem so izložila gospodarska učilišča in zavodi, kjer so tudi razne pregledne tabele, iz kojih je razvideti gospodarsko stanje Hrvatske. V drugem paviljonu je razstavljena krma, čebelarski proizvodi, konserve, dalje poskusi z umetnim gnojem. Nato pride ribarska razstava, sadje, grozdje in zelenjava. Razstav¬ ljeni so tudi sodi in vozovi. Na drugi strani je raz¬ stavljena domača industrija hrvatska. Tam stoji tudi steklenik, pod katerim se da odgojiti sadje in zelenjava tudi po zimi. Razstava gospodarskih strojev obsega 4000 m 2 . Poleg nje stoji živinska razstava, najprej rogato blago potem pa konji, perotnine, prešiči, ovce, koze itd. Redno se vrše na razstavi poučna predavanja in zabave. Vsak dan se poučuje, kako se priredi ovočje in grozdje za transport, za sušenje in predelovanje, kako se naj uredi šolski vrt, kako se naj sortira jajca itd. Razstava je živahno obiskovana. Dozdaj je bilo že nad 50.000 ljudi v razstavi. Stare peteline in stare kokoši moramo zaklati predno se skubijo, ker med skubljenjem postanejo ne¬ znatne in jih težko prodamo. Kokoš po skubljenju ne tehta več toliko kot poprej, zato je krma, ki smo jo dajali v tem času, izgubljena. Nikdar ne smemo kuretine predolgo pustiti pri hiši. Petelin ne sme hiti starejši kot 2 in pol do 3 in pol leta, kokoš nikdar ne čez 4 leta, ker je dokazano, da po četrtem letu ne znese več toliko jajec, da hi se izplačalo jo krmiti. Konoplja in konopljino olje je izvrstno sred¬ stvo za preganjanje golazni, ki je posebno priporočljivo tudi zato, ker je neškodljivo, kar druga sredstva niso vedno. Če dobro namažemo in drgnemo s konopljinim oljem kožo nadlegovanih živali, v 2 ali 3 nrah poginejo vsi mrčesi. Ker je konoplja, kakor vsakemu znano, neškodljiva, se lahko tudi uporablja pri teletih in psih, ki radi ližejo mesta, kjer jih namažemo. Konja varuje to olje pred brenclji. Izvrstno deluje tudi pri kuretini. Na vrtu med volirovtom vsejana konoplja, prežene zemeljske bolhe, ki škodujejo vohrovtu. Kako naj ravna gospodinja s kuhinjsko po¬ sodo. Novo kuhinjsko posodo je treba pred uporabo napolniti z mrzlo vodo, kateri smo pridejali nekaj soli in jesiha. To vodo je treba zavreti, da se posoda dobro izčisti. Če je posoda vroča, ne smemo nikdar vanjo vliti mrzle vode, ker železo in emajl rad poka. Po uporabi naj se v posodo nalije vroče vode, kateri smo pridejali sodo, če je potrebno se izčisti še s finim peskom. Če se kaj prižge, se posoda izčisti, če pustimo v nji vreti dalj časa: vodo s pepelom, soljo in jesihom. Klanje prašičev na način, ki je v navadi na deželi, je največje trpinčenje živali. Ljudje mislijo, da morajo prašiče klati tako, da se prav počasi izkrvave, a to je napačno mnenje. Tudi, če prašiča močno zabo¬ demo, se lahko popolnoma izkrvavi in je njegovo meso ravno tako dobro, kot od počasi zaklanega. Kdor kolje prašiča, naj ga najprej z močnim kolom udari po glavi, kakor se to godi pri klanju govede, da je žival v omotici. Za klanje najmimo le izkušenega mesarja, ne pa kakega nerodneža, ki po nepotrebnem muči žival. Najbolje bi bilo žival ustreliti, tako bi najmanj trpela. Društvo za varstvo živali v Berolinu si je stavilo na¬ logo, da odpravi sedanje kanibalsko klanje živali in je tudi izdalo brošuro, v kateri priporoča, da se žival ustreli, mesto da bi jo zaklali. Zelenjavo, ki je občutljiva proti slani, lahko ohranimo nepoškodovano, če jo po slani dobro poškro¬ pimo z mrzlo vodo, še predno nanjo posije solnce in raztaja slano. Za čebelice se sedaj neha paša. Čebelarji jemljejo panjem strd v večji meri in pripravljajo čebele za zimo. Umni čebelar ne umori zaradi strdi nikdar nobene čebele. Iz panjev v okvirji dobi brez vsake težave pogače, ne da bi bilo treba čebele moriti. Iz košev in panjev brez notranje oprave, ki se puste za pleme, se navadno ne jemlje strdi. Če se pa že odpra¬ vijo in se vzame iz njih strd, v tem slučaju naj se čebele zunaj pred čebeljnakom iztrošijo in pometejo na tla. Iz panja na tla spravljene čebele se kmalu po- izgube v druge panje, kjer pomnože prebivalstvo in s tem koristijo panjem. Prašiče, ki jih imamo za pleme je treba več¬ krat kopati. Snažnost je za njih zdravstveno stanje izredne važnosti; s snažnostjo preprečimo tudi marsi¬ katero bolezen. Kdor ima mnogo prašičev, naj si pri¬ pravi za kopanje prostor pri vodi ali pa primerno na¬ pravo doma ; kdor jih ima malo, jih lahko večkrat s krtačo očisti in potem umije. Letnik II. NOTRANJEC Stran 377. Nekaj besedi o razkužilih. Govoriti hočemo danes o kreolinn, ki je po našem mnenju za kmetsko ljudstvo eno najpripravnejših razkužil. Kreol in ima namreč take lastnosti, daje popolnoma nemogoče, da bi škodoval, marveč lahko le koristi. Kreoli n ni strupen, tudi ne žge in vsakdo ga lahko vzame v roke brez nevar¬ nosti in naj je tudi otrok. To je zelo važno; kajti veliko nesreč se je že pripetilo vsled tega, ker so dobili otroci v roke nevarne tekočine, ali vsled tega. ker jih je kdo pil po pomoti. Za nas Slovence in posebej še za Notranjce pa je kreolin tudi zato zelo zanimivo sredstvo, ker ga za celo Avstro - Ogrsko edini izdeluje naš logaški rojak, inžener in tovarnar Zmrzlikar v D eu t s c h -Wa gra m -u pri Dunaju. Naš rojak je že leta 1886 iznašel posebno vrsto kreolina. Predno pa je stopil ž njim pred širšo javnost, dal je svojo iznajdbo preizkusiti raznim učenjakom, ki so bili ž njo zelo zadovoljni. Tudi je dobil stotine zahval in priporočil od raznih praktikov. Vse to ga je ojunačilo v podjetnosti, danes ima lepo kemično tovarno, ki tem bolj napreduje, čim bolj se razširjajo med ljudstvom pojmi o novodobnih razkužilih. Tudi za Notranjce bi bilo priporočljivo, da bi opustili mazaštvo, da ne bi za vsak slučaj bolezni rabili, le razna domača zelišča, olje ali celo odpadke in gnojnico — kar se tudi še zelo velikokrat godi — ampak, da bi se oprijeli bolj novodobnih lekov. S tem pa seveda še nikakor ni rečeno, da bi n. pr. kreolin odvrnil in ozdravil vse bolezni in da bi ne bilo več treba klicati zdravnikov. V naslednjem hočemo navesti kedaj se lahko rabi kreolin z velikim uspehom. Nalezljive bolezni. Ako se hočeš pred njimi zavarovati, razkuži vse izmečke in odpadke ljudij in živalij, ki trpe na kužnih boleznih. To storiš, ako izmečke in odpadke močno poliješ z zmesjo, katero dobiš, ako pjddeneš 5 delov kreolina 05. delom čiste vode. Na ta način razkužiš tudi stranišča, gnojišča, kjer so kali nalezljivih boleznij. Kdor ogledava bolnike, naj si po vsakem opravilu pri bolniku umije roke z 2 odstotno kreolinovo vodo. Perilo bolnikov in druge njihove potrebščine operi z 2 odstotno kreolinovo vodo, ali s kreolinovim milom. Pod, stene in strop onih sob, ali onih hlevov, kjer so bili nalezljivo bolni, dobro namaži ali umij s 5 odstotno kreolinovo vodo. Kjer tega ne moreš, zakadi prostor s kreolinom. Vlij v to svrho na razbeljeno železo nerazredčen kreolin in od¬ strani se naglo iz prostora, katerega si preje dobro zaprl in zamašil. Na kubičen meter prostora, ki se ima razkužiti, vzemi 1 g kreolina. Prostor pusti pol ure dobro zaprt. Šele potem lahko zračiš. Ako pa vidiš, da *) Glej začetek v st. 21. — Razkužila so, kakor pove ime, sredstva, s kojili pomočjo se razkužuje, t. j. uničuje kali kužnih boleznij. ni ves kreolin izhlapel, razbeli železo še enkrat, da izgine vsa odločena tekočine. Kjer kajenje ni možno, potresi tla z žaganjem, ki si ga namočil v kreolinu. Zastrupljenje krvi. Pred njo se varuješ, ako imaš navado da daš takoj na vsako rano, pa naj je ista že te ali one vrste, nerazredčen kreolin in jo za¬ vežeš s čisto belo ruto. Razume se, da je kreoliu pri večjih ranah le prva pomoč. Opekline namaži naglo z nerazredčenim kreo¬ linom. Ako pustiš, da se kreolin na tuni posuši, vpliva naravnost čudovito. Bolečine minejo v par trenotkih in mehurji se ne zvečajo, oziroma se ne napravijo. Pripetilo se je že, da so se kuharice do komolca poparile z zavretim mlekom. Kreolin jim je pomagal, da so že čez (>no uro lahko delale, ne da bi kaj čutile. Brez kreolina bi morale revice v bolnico. Gnojne rane izmivaj s kreolinovo vodo, in jih obvezuj z obvezami, ki si jih namočil v kreolinu. Čim večja je oteklina in vnete tem manj močno te¬ kočino uporabljaj; kajti preveč močna kreolinova voda zaceli rano prenaglo. Razpokane in raskave roke umij zvečer v mlačni 1 4 odstotni kreolinovi vodi s kreolinovim milom. Nato še enkrat umij roke s kreolinovim milom ter po¬ suši na rokah pene. Ko si še namazal roke s kreoli- novim balzamom, obleci čez noč par starih rokavic. Kurjih oči j ne reži nikdar brez kreolina Naj¬ boljše je, ako kaneš 2 do 3 minute preje, predno si hočeš izrezati kurje oko, kapljo kreolina na kurje oko, ki postane vsled tega skoraj popolnoma neobčutno. Tudi nož pusti preje nekoliko časa v kreolinovi vodi. Ako si se slučajno vrezal, umij rano takoj s kreolinovo vodo. Na rano in na kurje oko deni kanec čistega kreolina in zaveži prst s svežo cunjo. Bradavice odpraviš, ako devaš neprenehoma nanje, kapljice čistega kreolina. Slabo sapo, ki ti prihaja iz ust ali nosa, od¬ praviš. ako grgraš kreolinovo vodo (5 do 10 kapljic kreolina na pol čaše mlačne vode) in si ž njo izpiraš usta. Tudi deni na dlan malo kreolinove vode, zamaši eno nosnico in posrkaj skozi nos zmes tako, da jo lahko pljuneš skozi usta. Ako prihaja slab duh iz želodca, pij zjutraj 2 do 4 kapljice kreolina v pol čaši vode ali mleka. Vnetje oči j. Umivaj si oči zvečer in zjutraj z vodo, kateri si na. eno čašo pridejal > O do 12 kapljic kreolina. Celo zastareli očesni katari se menda na ta način odpravijo. Driska. Kakor hitro dobiš drisko, izpij v pol čaši vode 10 do 30 kapljic kreolina. Navadno čutiš takoj nato prijetno gorkoto po životu; tudi bolečine in driska poneha. Ako to ne pomaga, vzemi vsake dve uri zopet tako množino kreolina in ponavljaj to tako dolgo, da pride zdravnik. Vnetje v vratu. Ako začutiš v vratu bolečine, grgraj '/. 2 odstotno kreolinovo tekočino. Dobro je, ako Stran 378. NOTRANJEC Letnik II. izhlapiš na razbeljenem železu nekaj kreolina, ki naj ga bolnik udihava. Tudi je dobro, ako vliješ v lonec prav vroče vode 10 do 15 kapljic kreolina, nagneš glavo čez lonec in vdihavaš sapo z odprtimi ustrni. Najboljše je, ako si deneš čez glavo brisačo. Razume se, da je kreolin tudi vtem slučaju le prva pomoč, ki je na mestu, dokler ne pride zdravnik. Vratne bo¬ lezni so kaj posebno kočljive in raznovrstne, vsled česar se nikakor ne moremo zanašati samo na kreolin in naj bi isti delal čudeže. Oz e bij in e namaži zvečer s čistim kreolinom in zjutraj s kreolinovim balzamom ter jih zaveži na rahlo. (Dalje prihodnjič.) Po svetu. Strašna smrt. Iz Budimpešte se poroča pre¬ tresljiv slučaj, ki ga je povzročil stekel pes. Uglednega trgovca Albina BOhma iz Promontova pri Budimpešti je ugriznil domači pes, kar je BOhma tako razkačilo, da je psa ubil in dal vreči mrtvo truplo v Donavo. Pred nekaj dnevi je Bohm obolel in zdravniki so spoznali, da je bolezen posledica ugriza. Poslali so nesrečneža v Pasteurjev zavod, a tu so zdravniki spoznali, da je vsaka pomoč odveč, steklina se je že pojavljala. Bohm je želel umreti v krogu svoje rodbine in je prosil, da ga puste domov. Ravnatelj Pasteurjevega zavoda mu je to dovolil, a le s pogojem, da ga spremljata dva krepka stražnika. Ko so došli domov, se je Bohm podal v prazno sobo in se vsedel na naslonjač. Pred odprtimi vrati sta stražila 2 policaja in oba stražnika. Dva dni je govoril s svojimi sorodniki in prijatelji, ki so morali ostati pred vrati, da niso prišli ž njim v dotiko. Molil je s svojo rodbino in jo prosil, da ga obdrži v dobrem spominu. Tretji dan zvečer se je njegovo stanje po¬ slabšalo. Sleče se sam in se vleže na posteljo. Straž¬ nika sta prihitela k njemu in ga povezala z jermeni in rjuhami. Čez par minut se je steklina pojavila v najhujši meri. Krčevito se je jel zvijati in kmalu je 43 letni krepki mož izdihnil. Ko je Bohm umrl, je tudi njegova vdova naznanila, da jo je pes ugriznil. Peljali so jo takoj v Pasteurjev zavod. Srebrno mesto. V mestu Guanajnato v Meksiki imajo hiše, kojih stene so deloma iz srebra. Član lon¬ donske geografske družbe piše o tem sledeče: Guanaj¬ nato, najstarejše mesto Meksike, so zidali Španci, ko so si prisvojili deželo. V tistih časih si Španci iz sre¬ brnih rudnin, ki so jih našli, niso znali pridobiti več kot 65 odstotkov srebra, ostalih 35 odstotkov je še ostalo v kamenju, ki so ga porabili za zidanje. Ako bi se hiše v Guanajnato danes razrušile, bi iz razvalin lahko pridobili 1.500.000 funtov šterlingov, t. j. 36 milijonov kron. Vprašanje je seveda, ali bi prebivalci mesta to dopustili. Čarobno bogastvo, ki so ga našli Španci v Guanajnati, je zapustilo svoje sledove. Zidovje, s ka¬ terim so obdani rudniki, je samo vredno 40.000 funtov šterlingov, t. j. 960.000 kron. Španci so pridobili ob času okupacije v Meksiki 500 milijonov funtov v srebru. Rudniki v La Luz so nesli ob času pred revolucijo 1.200.000 funtov šterlingov, t. j. 28,800.000 kron na leto, in so tako bogati, da tudi danes lahko še nesejo toliko. Koliko se porabi kruha na svetu. Statistik Sunborg je izračunal, koliko kruha pojedo posamezni narodi. Do leta 1870. so bili na prvem mestu Francozi, kojih vsak je povprečno pojedel na leto 258 kg kruha. Potem so prišli Danci z 250 kg, Belgijci z 240 kg, Nemci z 201 kg, Rusi s 1T5 kg, Avstrijanci s 155 kg. Najmanj kruha je pojedel Portugalec, namreč 102 kg. V zadnjem desetletju se je stanje spremenilo ter poje največ kruha Danec, namreč '287 kg, za njim pride Belgijec z 274 kg, Francoz z 254 kg, Nemec z 230 kg. Ženska trikratni doktor. Portugalka Domitilla de Cavalho je bila hči revnega kmeta, ki je rano umrl ter zapustil vdovo z dvema otrokoma v največji bedi. Da se izkoplje iz siromaštva, začela se je pridno učiti ter je napravila izpit za učiteljico. Njeni odgovori so predsednika izpraševalne komisije tako presenetili, da jo je nagovarjal, naj nadaljuje študije na vseučilišču. Treba pa je bilo premagati velike ovire, da jo je vse¬ učilišče v Coimbri sprejelo, kjer do tedaj ni študirala še nobena ženska. Z 21. letom je Domitilla napravila doktorat filozofije Potem je nadaljevala študije ter napravila še doktorat matematike in astronomije. Ker pa vkljub dvojnemu doktoratu ni mogla dobiti službe, začela je študirati medicino ter v petih letih napravila doktorat medicine. Sedaj je dobila prav dobro službo na kliniki. Za kratek čas. Podedovano zlo. Zdravnik kmetici, ki se pritožuje, da nima nič otrok: „To napako ste najbrže podedovali po svoji materi." Dober izgovor. Mož pride ponoči pijan domu. Žena zavpije: „No, pijanec, koliko je pa spet ura?“ — Mož: „Še-le ena je." — V tem trenotku bije ura trikrat. — Žena: „Kaj, še lagal se mi boš?" — Mož: „Verjemi mi, da je še-le ena, saj sem že prej vedel, da naša stara ura jeclja." V spovednici. Župnik: „Torej, strela vam je vpepelila kočo in hlev; lejte, to je kazen za vaše brez¬ božno življenje." — Kmet: „No take kazni si pa še želim, 4000 kron sem namreč dobil iz zavarovalnice." Darovi za Vilharjev spomenik. Gospod Štiflar Fran, profesor v Ljubljani. 2 K 50 vin.: gosp. De Linz Peter, Hrušnje, 5 K. Srčna hvala! Odbor za Vilharjev spomenik. Loterijske številke. Trst, 1. septembra. 85 68 90 73 37 Praga, 5. septembra. 29 44 88 87 76 Letnik II. NOTRANJEC Stran 379. Tržne eene v Ljubljani. Semena: jSflala naznanila. Vsaka vrstica v teh oznanilih stane 20 vin. Pri večkratni objavi se dovoli primeren popust. Denar je poslati naprej. Plača se lahko tudi s pismenimi znamkami. Landauer, še dobro ohranjen se ceno proda v Postojni hišna štev. 110. Srnjaka samca, dve leti starega proda trgovec Ivan Vidmar v Črnem Vrhu nad Idrijo. Konjskega hlapca, v starosti 20—40 let, veščega tudi do¬ mačih del, sprejme takoj z mesečno plačo po dogovoru Karol Kovač, mesar in gostilničar v Starem Trgu pri Rakeku. Kašelj. Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in olajšujoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam dokazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannen«. Zalogo ima J. Hias, lekarnar v Vipavi. Učenec in učenka se takoj sprejmeta v trgovino mešanega blaga Frana Zadnek v Senožečah. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos. Deklevi v Postojni. Mlin in stiskalnico (prešo) za sadni mošt in malo rab¬ ljena, vefje vrste proda Leop. Meden, Igavas-Stari trg pri Rakeku. efi% Vožnja traja - --- dni ^ dni ” 'ijvr s ^ na P n 'H§za potoy9^j n 0s j an2 znajnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajeni mi veiiKansKjmi parnih Pojasnila daje zastopnik feC^Ufllo fj lij i liana ^iodver3%-uiice šiv. 28 ^Odhod iz Jjubjjane vsaki ponedeleh . torek in četrtek v tednu. r 'I mn JR* & sin v Ljubljani f Dunajska cesta 17 <=j f ‘ ' priporočata svojo bogato zalogo (j šivalnih „ S strojev, k voznih holes Pouk v šivanju in vezenju DiSalllill StTOjeV. L // na stroje brezplačen. * // V hiši gospe Helene Brešeh v Postojni • zobozdravnik • iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 Apno se bode razprodajalo od 4. septembra naprej. Cena po do¬ govoru med posameznimi posestniki. Gospodarski odsek na Razdrtem. Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure. LJUBLJANA Px>ed Škofijo 3 JOSIP KORDIH LJUBLJANA Pred Škofijo 3 priporoča ® svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen • kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: rafijevo ličje, travnišnice, mešane za suho 111 mokro zemljo, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah, Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. Stran 380. NOTRANJEC Letnik II. ZDešlsza- DM.ešča,n.s:k:a, šola- Z^ostojn.!- Razglas. Na deški meščanski šoli v Postojni se prične šolsko leto 1906/7 v pondeljek, dne 17. septembra t. 1. Vpisovanje v prvi razred je v četrtek, petek in soboto, dne 13., 14. in 15. septembra od 8. do 12. ure. Roditelji ali njih namestniki naj zglase učence v ravnateljevi pisarni, ki je začasno v poslopju ljudske šole v Postojni. V prvi razred se sprejmejo vsi tisti dečki, ki dokažejo s šolskim naznanilom, da so z zadostnim uspehom dovršili peto šolsko leto (torej ne peti razred) katerekoli javne ljudske šole. V soboto, dne 15. septembra ob 10. uri je sprejemna preizkušnja za tiste učence, ki ne morejo dokazati, da so z zadostnim uspehom dovršili peto šolsko leto, ki pa so dopolnili 11. ltto starosti ali ga dopolnijo najkesneje do 15. januvarja 1907. Ravnateljstvo trirazredne deške meščanske šole v Postojni, dne 1. septembra 1906. Notranjska posojilnica v Postojni N Cs registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure Daje posojila proti vknjižbi po 5 % in amortizaciji .. dopoludne. ~ najmanj l°/ 0 , na osobni kredit po 6°/. @ S E5 Obrestuje hranilne vloge po 4 '/ 2 % brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. asa Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. nar Pivovarna„G. ^UER-jevi dediči v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu (založnik gosp.‘Anton Rebec, vinotržec), v Prestranku (založnik ..Mlekarska zadruga") in v Žireh (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). IS! Letnik II. NOTEANJEC Stran 381. Zarezano strešno opeko (Falz) ■%* navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žiebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi Karol Jelovšek opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5 - — za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3'— za osebo. /"WYYYYYY YYYYYY V YYYYY YYYYYYYYYYVYYYYYYY\ Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! IMS ŠEEER v Postojni. Akcidenčna tiskarna. Knjigoveznica. Fotograf ični atelije. ES3 P53 ES3 Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. Zahtevajte cenike zastonj —===== in poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. - 4 ~*- ■ '■ Unan r in trgovec zlatnine in sreberninei delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashiitte. POZORI BERITE! nujnejša In najliltrejša nšijt i Amsrilio je s parniki ..SeveranetnSliesa Llapda" iz BREMNU ii NEH-VDRK s cesarskimi brzoparniki »Kaiser Wilhelm »Kronprinz Milhelm", „Kaiser Wihelm der Grosse". PreiiamopshH uožnja troja samo S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVRRDU TRVČRRJU KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35. nasproti občeznant gostilni „pri Starem Tišlerju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in VVashington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Gaiveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolombo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Stran 382. NOTEANJEC Letnik II. € -^ C—) (J- --» Rastlinski liker rastlinska grenčica Y *—* „Jelen“ s— ** sta sestavljena iz najzdravilnejših pla¬ ninskih rastlin, podpirata in pospešujeta h '■ prebavo, krepita želodec in z njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih last- ( nosti najboljša izdelka te vrste. • • • Edini izdelovatelj: Anton Jelenec v Idriji, imetelj rastlinske destilacije „JELEN‘‘. v