iMOsddaflJ éMf tÊi
leto—1
Prei
n
Kompanija bo zdaj htevala odškodnino
-fUt nstu FE3
ROSVETA
ÜNdaUki la
►SILO SLOVEN
[DNEPOPPORNE JEDNOTE
•NT I. Lawadsk A v*
Offlaa of PubUeatSa*. MIT Seeth Uwadak Ave.
ki podjetniki svoj« vlogo
od akraja.
Bellaire, 0. — Pi%mogovniška kompanija bo nkjbrž zahtevala odškodnino za par pobitih šip v kompanijskih hišah pri premogovniku Florenoe. Premogovniški podjetniki delajo zdaj atra-ien vrlšč.^ Nobeden izmed njih ne. omenja, da ata rabuko povzročila stavkokaza, ki ati streljala z lovsko pui^o na stavkar-je.
C. J. Albaain iz Bridgeporta, 0., tajnik podjetniške «vrni-zacije za vzhodni del drlave 0-hio, vpije, dfc je eden izmed premogovniških podjetnikov šel pred komisarje in zahteval svoje pravice. Zdaj Se ne vedo, kam »e naj pošlje račun za škodo. 0-kraju? Veliko advokatov izjavlja, da podjetniki nimajo legalne pravice zahtevati od okraja poravnave škode.
Podjetniki so ae obrnili na o-krajni odbor za zaščito lastnine. V pondeljek zvečer je bilo šest deputijev za stražo prt premogovniku Florence* Na to se je straža še pomnožila in na raznih krajih so bile montirane strojnice. Vse je bilo pripravljeno za sprejem atavkujočih rudarjev s kroglami. Toda rudarjev ni bilo. Le stavkovne straže, ki so dovoljene po sod-nijski prepovedi, so bile videti.
Vsi dogodki govore, da so pro-vokatorji v službi podjetnikov na delu, da speljejo nekega dne rudarje v past, da ae zgodi nekaj takega, kot se je zgodilo v dj-ia-
ianc^a, ivui sc ic /.j|uw»v » H»"»	.
vi Oolortdoi so državni tfsü- -Nekateri «P^^akl menijo,
caji odprli na stavkarje ogenj iz strojnic.
Razsodni in preudarni rudarji ne pojdejo pred strojnice ns podžigajoče klice provokatorjev, kakor gre nema živina v klavnico, ampak provokatorjem bodo rekli, da naj gredo 'sami ih dajo preluknjati svojo kožo s kroglami iz Atrojnic.
Senat priprtvIjM na prtitkavo stavka
Johnsonova reeotudja priporočena. toda meddržavna komisija
jo zadržuje.
v soboto je kazal, da senat «pro j me Johnsonovo resolucijo za preiskavo rudarske stavke. Meddržavna trgovska komisija, ki ima resolucijo v rokah, zadržuj« akcijo,'toda predsednik komisije Watson je dejal, da bo resolucija priporočena v spre-•Ki<'. Polje preiskave bo v Weet Virginijl, Ohlu In zapadni Fenn-HylvanljL Čim bo resolucija «prejeta, bo imenovana posebna senatna komisija, ki obišče o-menjene kraje.
William Greén, predsednik* A-m<riske delavske federacije, Je v I«-tek poeetil senatni justični pf'dodsek in toplo Opozarjal se-nat na situacijo rudarskih stav-karjev v Pennsy Ivani jI.
TaapoMoi pogodba vrgla
«adalrja oso« nHljooov
Nikdar ni zavrtal enega oljnja-ka, a njegov dobiček je ogro-men.—Izgubila je pa javnoat.
Washington, D. C. — Ko je Albert FaU, kot tajnik za notranje zadeve podpisal teapot-sko pogodbo, je Harry Sinclair-ju podaril osem milijonov dolarjev. Kasneje je najvišje zvezno sodišče odvzelo Sinclairju Teapot Dome, ampak Sinclair ni izgubil centa od osem milijonov dolarjev. Sinclair, ima Še vedno te milijone.
Sinclair je pridobil teh oaem milijonov dolarjev, ne da bi dal izvrtati en sam oljnjak, ali da bi prodal kapljo olja iz sveta, ki ga je vzel v najem od FaHa.
Ti fakti so bili dognani pred senatnim odsekom, torej niso iz-mišljotina.
Sinclair je stvar napravil takole: Organiziral je Mammoth Oil kompanijo. Ta kompanija ni imela premoženja, dokler Sinclair ni podpisal najemniške pogodbe. Na to je Sinclair pričel prodajati delnice na podlagi vrednosti, ki je prišla s podpisom pogodbe. Izžemal je vlagatelje in na ta način mu je bilo mogoče nakupičlti milijone.
Ko je zvezno najvišje sodišč« odredilo, da se mora vrniti Tea* pot Dome, je Sinclair prodal avo-je interese v Msmmoth 011 kom-paniji in javnost je bila žrtW
«ha A« «f al
•t Mswk o. im. rate sff piélago
da je Fall napravil slabo kupčijo; kkjti prejel je le $400,000, Sinclairju je pa ostalo več ko aedem milijonov in pol.
Senatni odsek je dognal, da je Harry Sinclair izročil denar Fal-lovemu zetu. Tako zdaj te stvari v detajlih prihajajo na dan.
Savjtlika protsstaa iota v Wathiagtoa«
Washington, D. C„ 12. febr. — Uradniki državnega depsrt-menta so rekli snoči, da ameriška vlada ne bo odgovorila na sovjetsko protestno noto.
W-.KU^JTTTr p^ Moskva, 11. febr. - Sovjet-Washington, D. C. - PotoW]^ vUtda je snoči objavila bese-
dilo note, katero je adresirala na državni department v Washing-tonu. To je prvi oficijelni dokument, ki je bil poslan iz Mo-
kompanua oprana
KRIVDE.
Delavčeva dražina ae dobi centa
IU HoviUa, in. — Porota je iz-¡■"kla. da Roaach fcnamel Range J Španija ni zakrivila amrti F*snk J. Hellerja, ki je delal pri nji in umri sa eilikozo.
F>«nk F. Detetiue, upravitelj u niojrovo družino, je vložil za deset tisoč dolarjev od-**'*1nine. Kot vzrok je navedel. * J« Heller dobil slllkozo (neke vr to j etika,' ki jo povzroča kam-n"i «H kovinski prah. ako * za-" v Pljuča), ker kompanija ni M/L delavcem torbic za prepre-
skve direktno v Washington zadnjih petih letih.
Nota vsebuje protest proti razsodbi sodišča v New4ŠTorku. na podlagi katere mora Lehigh Valley železniška družba plača> ti $984,000 8ergiju Ughetu, bivšemu oficijelnemu zastopniku Kerenskijeve vlade, kot odškod nino za uničeno strelivo, ki je zletdlo v zrak ob času velike eksplozije v Black Tomu leta 1916. Sodišče je razsodilo, ds je bilo strelivo "lastnina ruske carske provizerične vlade." ka tero je zastopal Ughet v Ameriki Sovjetska vlada pojasnju je v noti, da aovjeti, ki ao nasledili carsko in Kerenskijevo vlado, niso nikdar pooblastili Lg-heta, da zastopa njihove Interese v Ameriki in logično nima Ughet nobene pravice jemati od. škodnine za uničen matorljaJ bivše ruake vlade.
Dve srnrinTneagodTv lllhooiaklh
premogovnikih.
Dsaville. I«. — Rudarja Ar
chille Plecklncksa je pod«u»o na
delu v premogovniku. Bil Je n«
mestu mrtev. Nanj ae je vsuk>
skalovje s strops.
IM. — August Jour
«hin je padel pri delu v premo-
"«vom» tenue sa pr*prr- govniku	ds mu
vdihavanja prahu v tovsr-je šel če« pleča motor oirfrta Èm m ff	I je mrtev na meetu.
ai.
M*. pondeljek, IS. febrmfrja (Feb. 13), 1928.
litt. Ad af Ooi. t. ltIT, aalhorUod ae Jbm 14, lili.
Hub»crlpt Ion
dL
ŠTEV.—NUMBER 36
vkljsšeia jooksoa* viliska lestviee?
George Savage, tajnik-bfc-gajnlk ohijeklh rudarjev, ja je poalal časopisom v priob
čitev.
■ *	.	-tr»
Oolumbus. O. — Odkar je stavka na polju mehkega premoga in drugod, se večkrat omenja in razpravlja o takozvani jack-sonvillski mezdni lestvici, ki i-gra veliko vlogo v stavkovni si-tuaciji. Ker je pa njena vsebina mnogim ljudem neznana, je George W. Savage, tajnik-bla-gajnik rudarske organizacije v državi*Ohio, naslovil na časopise izjavo, v kateri je razložit njene glavne točke, katere tukaj podajamo čitateljem.
Jacksonvillska maadna leatvi. ca je bila formirana po poročilu poaebne komisije, ki jo je i-menoval predsednik Wilson 1. 1920, katera je preiskavala situacijo na premogoven polju, in na podlagi omenjenega poročila je bila spisana pogodba, ki je bila sprejeta po premogarakih zastopnikih in lastnikih rovov 31. marca 1920 v New Yorku.
Omenjeni zastopniki, ki so podpisali pogodbo, so bili iz za-padne Pennsylvanlje, Ohija, In-dlane in Illinoisa. Pozneje je bila sprejeta tudi v nekaterih dru* gih državah.
Pogodba iz 1.1920 j« bila skle. njena, da traja do 1. aprila 1, 1922. Potem je bila obnovljena do 1. aprila 1. 1924. V tem letu so s^opetovano sešli zastopniki prenjogarjev in operatorji rovov v mestu Jacksonvllls, Fla., kjer so obnovili pogodbo do 1. aprila 1927. Pogodba «ta takrat potrdila tudi dva člana GooHdge-vega kabineta. Zastopniki so se ttklftt dogovorili, da se snidejo na zborovanju v Miami, Fla., ko poteče pogodb«.
Premogarji ao prišli v Miamo na določen dan, toda neksteri operatorji ao že prej podali Iz-, avo, da n» bodo sklenili nlkake »godbe.
Zastopniki premogarjev so prišli v Miami v veri, da bodo njih predlogi tvorili bazo za p<fr gajanja in da bodo s tem poma-i pili stabilizirati premogovno Industrijo ter .odpravili razne napake. Sklenili so, da konferenca obnovi pogodbo, ki naj stopi v veljavo 1. aprila 1927. in traja d^L aprila 1929. Dalje je bilo sklenjeno, da IsU^ konferenca operatorjev in premogarjev iz centralnega konkurenčnega pre-mogovega polja prizna pogodbo za dobo dveh let in da ae zaatop-niki anidejo od čaaa do časa na sborovanju na podlagi medsebojnih dogovorov. Njih naloge so' bile, da uravnajo gotove smernice v industriji, da prejemajo lastniki rovov primeren dobiček od vloženegs kapitala, obratno pa morajo varovati in povspeševsti življenskl standard delavcev, upoalenlh v industriji.
Skrbeti morajo za zadoatne varnostne naprave, da se zmanj-ia veliko število smrtnih nesreč In poškodb, ki se dogsjsjo v industriji«
Izravnajo naj se v znanstvenem smislu dUkriminatične prevozne cene, katere vzdržuje meddržavna trgovska komiaija, katerimi škoduje organizirani industriji.
V posli naj ae legalni posveto-vslni zbor, inžinirje in svetovalca, kot je potrebno za kompe-tentno izvrševanje določenega programa, stroške teh pa ae raz-deli enakomerno med člane unije la operatorje.
Konferenca je obvestila operaterja da ae val predlogi In določbe podvjrlene «premembi v floüdlu ,«gajanja. Vaa vprašanja aa bila potem Izročena odborom, »stoječih Iz premogarjev in operatorjev, v razpravo.
Odbori ao zborovali dva dni. Operatorji v teli odborih ea p odklonili vsako razpravo o pred logih organiziranih premogdrjev
KRALJI ŽELEZ NN KRULI
pokopan v Navaai
Ameriška delegacija diktirala* Uncem vaa, kar hoče. .
Poizkuafll ao a Ifompanljeko unijo intrigiratl proti organizaciji železničarjev^
Houetan, It* — Štirje višji uradniki Southefn Pacific železnice so a svojim prizadevanjem, da onemogočijo organiziranje železniških uslužbencev, kršili sodnijsko prepoved.
Ta odlok js podal zvezni sodnik J. C. Huteheeon, jr. Odlomil je, da ao kršili sodni jako prepoved, ki je bila izdana dne 3. avgusta 1927, Štirje višji železni, ški uradniki in 4cer: H. M. Lull, podpredsednik, G. G. Waki, pod. predsednik ln splošni ravnatelj, J. G. Tarian, pomočnik Waidu, in W. R. Marin, auperintendent divizije E}1 Paaa Southern Pacific železnice. }
Sodnijaka prepoved je bila izdana na podlagijtelecniškega zakona izsa leta 192S. Ta zakon prepoveduje železniškim podjetnikom se umeftgvatl v organizacijske zadeve železniških usluž-bencev,w i
Organizacija j pisarniških u-službeneev ae je skozi mesece pogajala s železniškimi uradniki za poVtlaaje fijl&de- Ta pogajanja niso vodili do uspeha. Zveznem« pogajalnemo odboru ae ni posrečilo'doseči kompromis. Zdaj ja Southern Pacific železnica pričela organizirati kompanljsko unijo, da ta organizacija Izvede njene želje. Zastopniki organisaeljS železniških pi. aamišklh ushtfbencev so pa pričeli s bojem na«sodišču. V sap-iembrts.ee mpoMUIU sodišču vlo-go, da je kompanija prelomila sodnijsko prepoved.
Pričela * so argumentiranja pred sodiščem in unija Je obtoži la železniško družbo, da je ona razposlala pisma kompanljske unije. V teh pismih je bilo pove. dano, da so odborniki prave uni je izgubili pravico do bresplač ne vožnje po železnici in da Je glavni stan kompanljske unijs sedaj na glavni postaji v Hous-tonu. Preiskava Je dogtiala, da so bili kot Člani unijs pisarni šklh uslužbencev hišniki In pri vstni tajniki.
Sodnik Hutcheson je pronašel, da Je bUa sodnljsks prepoved kršens In naznanil, da kazen iz-rt<e kasneje
Havana, Kuba, U. febr. — A* meriška, delegacija je včeraj forslrala Latince, da so osvojili njeno stališče glede dveh najvažnejših vprašanj. Pokopali ao načrt reorganizlranja Paname-riške unije, ki naj bi postala "Liga ameriških narodov,M in sprejeli deklaracijo, ki aankci-jonira oboroženo intervencijo Zdrušenlh drŽav v drugih deželah.
Načrt, da se Panameriška u-nija reorganizira, ja bil zavržen v odseku i 19 glasovi proti Šestim. Proti načrtu, ki ga Je predložil delegat republike Uru. gvaj, so glasovale Združena dr* žave, Argentina, Chiie, Brazilija, Mehika, Salvador, Ekvador, Peru, Nlkaragva Venezuela, Haltl in Santo Domingo. — Za načrt so glasovale Urugvaj, Ko-lomblja, Koatarika, Paragvaj, Gvatemala In Kuba. — Hondu-ras, Panama ln Bolivija niso glasovale.
Akcija glede Vprašanja in tervencij Še nI zaključena, toda pododsek sedmih članov, ki ima aeatavltl zadevno deklaracijo, je sprejel s štirimi glasovi proti trem načelo, ki ae glasi, da ima "vsaka dežela v uniji svoje dolžnosti In pravice In kadar katera dežela ne Izvršuje svojih dolžnosti, Ima prizadeta dežela pravico intervenirati tudi z orožjem, Če je treba."
Mehika, Argentina In Salvador so glasovale proti temu načelu vztrajajoč, da nobena posa-mezna dežela nima pravice vtikati se v notranje zadev« druge dežele.
STREL IZ STAV-KOKAZOVE PISKE
Le hladaekrvnoatl atavkarjev ae 1e sah valiti, da nI prišlo do kr-volltja.
IPS
aH a irsH S IsrnliM ulj o piuii w» i •un m m
La FoUeiova reaoluclja odobrena M proti 26. CooHdge je e tem obveščen, de mors spustiti vse trike.
In tako nI preoatajalo drugega kot zaključltev konference. ■Po zaključku konference so zastopniki premogarjev sklsnlll, da skllčejo konference v posameznih državah, da tako pride do sporazuma in poravnave, ker niso pperatorji Iz štirih držav hoteli ničesar slišati o raznih določbah, da ae delo v premogo-rovih nadaljuje po 1. aprilu.
Operatorji iz fllinofta In In-diane ao se pozneje, jio so rovi prenehali z obratom za par mesecev, sešli z zastopniki premo-garjev in so se zadinill glede mezdne fcstvire premogarjev v Imenovanih državah, ki naj tre Ja do 1. aprila 1928.
Operatorji v Ohiju in zapadni Pennsy|vsnlji so odločno zavrnili poslve organiziranih premogarjev, db ae skliče konferenca, daai ao Nil trikrat pozvani po zaetopnfkfh premogarake organizacije.
Izdela sU spel« tudi guverner države Oblo in tajnik delavskega departmenta Davla, da ae anidejo zastopniki premogarjev in operatorjev na konferenci
v Washingtonu, D, C. Zastopniki premogarjev so ae povoljno odzvali na apele, dočim operatorji nleo hoteli ničesar slišati o njih. Iz vsega tega Je razvidno, da ao elednjl radi njih trm* giavoeti v polni meri odgovorni sa neznoane razmere na konku-renčmm premogovnem polju, kjer aedaj strads Is trpi na ti-eoče rudar»kih drutln
Waahington, D. C. — to IJu-tih debatah, ki so trajale tri dni, je senat v petek končno sptejel
La Follettovo resolucijo, s kate-ro zbornica opozarja predsednika Coolldga, da bi bilo prazira-nje tradicije dveh zaporednih predsedniških terminov, katero je postavil prvi predsednik Wa-shington, nemodro, nepatrijotlč-no In opasno za svobodne ameriške institucljs. Z drugimi besedami se to pravi, da Je senat proti temu, da bi Coolldga ali kateri drugI prihodnji predsednik iskal tretji termin pssdšed-, nlške službe.
Resolucijs Je bila sprejeta • 66 glasovi proti 26. Stara republikanska garda, katefo je vodil senator Fess Is Ohia, Ja silovito pobijala resolucijo, iods sprsvlls je skupaj le 22 republikancev In štiri demokrate. Za resolucijo Je glaaovalo II republikanskih progreeistov, e-den fsrmar-iaborlt (Khlpstead) in 37 demokratov,
policija povzroča nemi-rr na 8tavkovnrm pouu.
Columbna, O. — Stavkujočl rudarji eo Izvršili enega Izmed svojih navadnih pohodov k premogovniku Florence. Rni so se peljali v avtih, tovornih avtih in drugI ^so bili peš. Eden Iz-mpd atavkokazev, ki je mislil, da je prllla njegova zadnja ura. ker Je videl toliko stavkarjev, ali kar Je hotel namenoma pro-vociratl stavku joče rudarje, Je oddal stta ls lovske puške v sku-plno atavkujočih rudarjev. Ts strel je učinkoval, kakor če bi kdovprilll petrolej v ogenj. Slišali ao «a klici: "Unčajte ga, Hnčajte l»r Od vseh strani so se čull klici ln frčati je pričelo tudi kamenje. V začetku je bUo videti, kskor da strast premaga stavkujože rudarje, a končno s« je tretnejših ln raseodnejšlm rudarjem povzročilo vplivati na svoje tovariš«, da «• niso lotili atavkokazov. Zdrobljenih j« bilo nekaj šip, drug* nesreče ni bilo.
Dognano še nI sedaj, kdo Je pravzaprav ustrelil. Ali Je bil najet poboj nik ali pa stavkokai. Sumljivo Je, da so takoj po tem dogodku podjetniki ln njih pod* pornlkl zakričali, da Je treba poslati mllloo v stavkovni okraj.
Zadnjo soboto ee Je ratoesla govorica, da nameravajo stavkujočl rudarji korakati k lfflogovnlku Crabapple. Bila
prazna govorica, ki je imela namen na eni strani vplivati na oblasti, na drugi pa očrniti rudarje kot na«llnlk«, ki namenoma kršijo aodnU«ko prepoved. V resnici eo stavkujočl rudarji zborovali v svoji unljskl dvorani. Shod Ja bil dobro obiskan In na shodu so raspravljaJI < stavkovnem položaju.
Ko se Je raznesla govorica < velikem pohodu k premogovni ku, so otyg«tl poslale svoje or gsne k premogovniku. Ti ao čakali In Iskali, da ae prikažejo rudarji, Caksnje Je bilo seveda zsmsn, ker rudarjsv nI bilo. Te govorice le potrdijo, da ao neodgovorni provokatorji na delu Intereau premogovniških podjetnikov. TI provokatorji imajo na. logo zapeljati rudarje k nepre mišljenim dejanjem, da se proti rudarjem uvede še bolj strogo postopsnjs. Psmetnl rudarji ne bodo poslušali provokatorjev ampak se bodo ravnali po sdravl človsškl pameti In nasvetih svojih voditeljev stavke.
flvojeveljae la brez vzreka se ja peikija vrgla aa aUvkovn» straže.	.
Plilebargh. Pa. P. T. Ps-gaa. predaednlk petega dietrik-ta rudarske organlsadje, poroča, da je policija Pltteburgfc Coal kompsnlje povzročila nemire, ko je hotela rssgneit stavkovne straže pri premogm nlku rreeoeat, ki ae nahaja Mi-to mestece Callfornla, Pa. Oddani so bili streli In člsn šok/
I Waehington. O. C. — Department dela Je U dni začel zbirati najzanealjivejše statistične po-dstke po vsej deželi v svrho, ds dožene, koliko Je brespoeelnlh delavcev po vseh Združenih dr žsvsh.
fljinlg |#talke
rhirafo. — Ruth Rlder, zna-na svijStičsrka prekooeeansko slave, Je bila v petek v Chfeagu, od tu pa Je poletela v družbi petih meških v Dotrolt. ImeU I* Je smolo, da ae Je letalo Izgubilo v megli in družba je več ur blodita aem In tja. končno ae Je «pustila na tla pri Hartford Cftyju. Ind.
ICemaaebl ministri aa ae etap*.
Bukarešta, II. febr. — Vo-jaška straža Je morala snoči po* ne in premogovne policija je bil -rjoveti. Iu> so se ministri sU-lahko ranjen. Konj državnega P» ** kabinetni aejl. PreWp Je policaja je pa pohodil Uno aUv- iničel, ko Je Maniu. vodja kmet-karja. ko je državna potldja po. otrsnk*. Imenoval dr. Lupu
gnala avoje konje v ljudsko gne-
11..
ja, mHll.tr« i>ro.vM., vrlina«» Uta.
47 rwlarfo« uidNlk
Katastrofa ae pripetila v Kanadi. — Ena jat delavcev mrtvih In 66 pobitih pri ekaploaljl v reflnerlji.
Tlmmlna, OnU 12. febr. — Včeraj ao prinesli Iz gorečega rudnika Hollinger 31 trupa) zadušenih rudarjev, skupaj do danes 39 trupel. Pod semljo je °stak> 62 rudarjev. Trinajst Jih še pogrešajo.
Toronto, Ont„ Kanada. — Se* deminštlridseet rudarjev je 10. t. m. ostalo v zlatem rudniku HolHnger pri Tlmlnau, ki J« v plament^. Najmanjšega upanja nI, da bi se megli rešiti Is dima ln plamena, kl Jim je zapri pot 600 čevljev pod semljo. Pet mr-Ičev so prlneall Is jame v petek «večer.
V rudniku J^ bilo tleoč mož, ko je Isbruhnll ogenj ln rasen 47 «o «• vil rešili. Bksploiija smodnika je sanetila ogenj.
Koerott, Mass. — Silna eks-ploslja, kl je rasneela deeet va* ikih čistilnic tukajšnje Beacon Oil kompanije, je usmrtila najst delavcev ssdnjl petek. o-krog 60 delsvoev je ranjenih. Hazstrslba Je blls tako močna, da eo nopokale šipe daleč naokoli. Vzrok eksplozije še nI snan.
Zaaastvaalk pravi, da J«
stlUlesla L^^Lb MMfeAAA
^^■•^pwe^^Sr	spv
Profesor Carteon s Cikaške «ni* verse aaanaaja, ds so «ksp« Vimentl odkrili bistvo mlaU.
Chlesgo. — Človeška misel je
i (nlcompleksaost ee bosta s6s«oma lahko Izmorila « električnim aparatom. Tsko je poročal 10. t m. profesor Anton J. Carlson, glava oddelka fislje-logije na člkaškl univerzi.
Carlson pravi, dt to odkritje basirs na seriji eksperimentov, kktero je pravkar dovržil dr. Ralph W. Gérard, rsslsko-valnl pomočnik v oddelku fi-zljologije na unlversl. Eksperimenti so odkrili, ds je mleelnl procea rezultat kemične reakcije na šlvce. Živčna Interakcija prolsvaja razne proeese v človeškem organizmu In mlselnoet Je najbolj SpeclJaUsirana forma te Interakcije, ki ima svoj odmsv v možgsnih, osiroma v možgan-akl kapi ali skorji, kl se Imenuje "eortes."
Isti eksperimenti — poroda dalje profesor Carlson —* so po-kazall, da kemična reakcija proizvaja obenem
toploto telesa. Miselni proces Je torej v svasl « kemičnim proizvajanjem gor-kote. In čim intenzivnejše in globokejse Je mišljenje, tem večja Je toplota. Dr. Oerard je Imel toliko uspeha, da Je že dognal merilo teh proeeeov. Poskušal Je na Živcih žabe In dognal, da kemična reakcija v živcih oddajs eno bilijontinko kalorije toplote Iz vsakega posameznega vlakna v živcu. V bližnji bodoč-nostl bo možno Izmeriti relativno globok ost misli na podlagi stopinj toplote, kl se proizvaja potom komične reakcije v živcih.
Čuvajte «e rolrktor.
JKVl
■ Rojake v Chicago In I svarimo pred kolek tor Ji. ki ae ee sami poeUvfll ss "défera dela" nabiranja denarja za stav» kar je. Mnegi alagar JI IsrsMjajo Atrajk radarjev la keleklaja sa svoj šep. I'okel l te jim vrata!
Pomožna akcija ss aUvkarJe je danes tako debro ergaalsira-na. da al treba nshsasga privai-nega luMtanja po hlSak. Riar kočo prispevali denar, naj «s Izreči tajnika svojega draft!vat
ko, naj to M. I J. ft. Z» katere Je ktob po-•MaatR sa to dele.
PHOSY11X
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKI NA SODNE PODPORNE 1 SONOTE_
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
One oflaaov po dogovoru. Eokopiai — — vrača ja.
Naročnina: Zadinjana driaaa (livaa Chicaba) |6.00 na tot«, W-OO ta
pol lata; Chicago in Ctoaro |7J0 na lato, SS.TI aa pol tota, la «a inapm-•tro fS.OO.	--—
Naatov sa va» kar lan atik a
-PROSVETA"
2*57-59 Sa. Lawadato ah
"THE ENLIGHTENMENT
Oryaa af tka Stovaaa Nati—al ~	'
OmMd ky tka Štor—a »attoaal E—IR Sadaty.
Subacription: Uni tad 8 ta tat (aacopt Chicago) and Canada 9640 par y¿r, Chicago |7JO. and foraign countrtoa jS.00 par yaar.
MEMBER OF THE FEDERATED PEESS
US
PkNViti Ja pravoíaano,
Datan v aktopaja a. pr. (Jen. Si-ltSS)potog jKŠi vaai aa eatavl ltol.	-	<«T
BOJ RUDARJEV ZA OHRANITEV SVOJE ORGANIZACIJE
Zakaj se rudarska organizacija nahaja v položaju, da bije hud boj za svoj obstanek? To vprašanje je danes na jeziku vseh, ki se res zanimajo za boj rudarjev na centralnem konkurenčnem polju in žele iz srca zmago rudarjem, ker se zavedajo, kakšne bodo posledice za delavstvo, ako se "openšaparjem" posreči streti rudarsko organizacijo ali prisiliti rudarje, da se bodo vrnili na delo pod pogoji* ki jih bodo diktirali premogovniški podjetniki.
Vzrokov, da se danes nahaja rudarska organizacija v takem položaju, v kakeršnem je, je veliko/ Skozi pet in dvajset let ali še več uče voditelji strokovno organiziranega delavstva, da naj delavstvo kaznuje svoje sovražnike in nagradi avoje prijatelje, kadar kandidirajo v po-stavodajne zastope ali se poganjajo za politične službe. Uspehi, HI bo se dosegli s takim naukom, so skoraj enaki nidi, kajti nihče ne more služiti obenem delavstvu, podjetništvu in denarni mošnji Ako bi voditelji strokovno organiziranega delavstva skozi pet in dvajset let gradili stranko delavnega ljudstva, bi bili gotovo tukaj očividni uspehi tega dela. S položajem, v katerem se nahaja danes rudarska organizacija, ima zelo veliko opraviti tudi politika. Ako bi "openšaparji" ne imeli politične moči, bi mogoče niti ne bilo tega navala na rudarsko organizacijo.
Is tega sledi, da nise krive za sedanji položaj le napake, ki so bile storjene v rudarski organizaciji. Med temi napakami so seveda glavne, da se .ni organiziral političen in gospodarski odpor takoj, ko so po vojni pričeli "openšaparji" z ofenzivo na rudarsko organizadjo v Ala-bami in ko so kasneje in sicer od leta do leta pomikali svoj naval na rudarsko organizacijo iz države v državo, dokler ni prišel naval v državah Pennsylvania in Ohio. Da se to ni zgodilo, pa ni krivda posameznika, dveh ali treh oseb, ampak velike skupine prizadetih oseb in raznih faktorjev.
Ta politični in gospodarski odpor se ni organiziral ob pravem času. To je fakt in za ta fakt je odgovornih veliko faktorjev, med njimi tudi članstvo organizacije samo, ker je mirno gledalo skozi leta, kako se rudarska organizacija počasi drobi. Položaj rudarske organisa-dje je danes tak, kakeršen je moral logično postati vsled razvijajočih dogpdkov, ker se ni pojavila nobena mod, ki bi dogodke obrnila v drugo smer.
Danes je pred nami vprašanje, da se mora rudarska organizacija ohraniti za vsako ceno in da "openšaparji" ne smejo triumfirati pod nobenim pogojem. To je danes najvažnejše vprašanje in kadar bo to vprašanje rešenof pridejo na vrsto vprašanja, ki se tičejo notranjih zadev rudarske organizacije.
Za zmago rudarske organizacije pa ni potrebna le podpora rudarjem. Storiti je treba več, kot zbirati samo prispevke za stavkujoče rudarje in njih družine. Pričeti je treba na političnem polju z resnim delom, ki se je zanemarjalo pet in dvajset sli še več let Delavstvo se mora politično organizirati, ako hoče imeti v gospodarskih bojih krepko podporo Um, kjer jo dosdaj ni imalo. Nikakor pa ne zadostuje, ds se politično organizira le državah Pennsylvania in Ohio, ampak organizirati i mora povsod. Kako potrebna je politična organizacija za delavstvo v deželi brezobzirnega in najbolj razvitega kapitalizma sta pokazali veliki stavki jeklarskih in šeles-niških delsvedv. Nauki, ki so prihajali is skušenj teh dveh velikih stavk, niso napravili na delavstvo tistega učinka, ki je bil potreben, da se ustavijo velike ofensive "openšaparjev" na delavske strokovne organisacije.
Kadar bo ta boj končan, pridejo na vrsto vprašanja, ki se tičejo rudarske organizacije same inmjenih voditeljev. Takrat bo čas, ds se popravijo napake, ki so bite storjene v preteklosti in so večalimanj sodelovale, da se je položaj tako zasuksl, da je tak, kakeršen je.
Dotlej je pa previdnost na mestu. Vsaka napačna potasa, ki se izvrši sedaj od strani rudarjev, lahko še poslabša položaj. Previdnost in preudarnost sta zdaj na mestu, ko trsja boj za ohranitev organizacije.
Etbia
Saa Frandeco, CaL — Dne 22. januarja t. 1. naa je obiakal znani rojak Etbin Kristan, na-selniški komisar in njegova soproga. N jeso* prihod nam ni bil znan. zato nismo imeli čaaa napraviti posebnega programa. Aranžirali pa smo aeetanek. — Kristan je govoril v Narodnem domu. Njegov govor je bil zelo zanimiv in poduči j Iv.
Ako človeka raniš, ae mu zaceli rana in njegovo telo poeta-ne zopet normalno. Rana, ki ai mu jo dal z lažjo in obrekovanjem, je neizbrieijiv pečat na njegovem čelu za ostalo njegovo življenje. Zaradi tega bi se morali ogibati te strupene bolezni. Vzrok to bolezni je, ker ljudje premalo čitajo in razmo-trivajo o stvareh, ki dajo človeku boljši rssum in moč fizični In duševni hrani. Dostojno in polteno govorjenje v človeških družbah bi pomagalo do boljše izobrazbe in internacijonalne sloge.
Se se spominjam, ko je dr. Kern pisal v enem svojih člankov v Proeveti, da se človeka inteligenca pozna po opravi, obnašanju In govorjenju. To je živa resnica. Nekateri ljudje imajo grdo govorjenje; oni se ne o-zirsjo, da so v družbi otroci in žensko. Citanje dobrih listov in knjis in posečanje shodov, na katerih naj bi govorili govorniki kot Kristan, ki pozna človeško življenje, bi odpravilo to grdo navado. Seveda vse to pa bi bilo težko, ker nekateri ljudje se vedno ¿utijo prizadete. So ljudje, ki mislijo, da vsak o njih govori, drugi mislijo, da jih vsi ljudje na svetu glodajo, in df So oni najmočnejši in najmo-drejši ljudje na svetu. Vse take slabe misli bi prešle iz neka-terih glav v Izobrazbo.
Ker nimamo mnogo takih kot je Kristan, je naša dolžnost, da se kolikor mogoče sami izobražujemo in da pomagamo drug drugemu, da preje dosežemo eilj In željo zatiranega proleta-riata. Kristan se je strinjal in Visoko cenil naše delo, ko sem mu razložil, da smo se vsi Slo-vsni v San Frsnciscu pričeli sedaj skupno organizirati. Nova organizacija se imenuje Slavo-nlc Alliance. Namen te organi zacije je najprvo združiti Slovane v San Franciecu In potem drftavl Califomiji. Do danee je okrog trideset rasličnlh slovanskih društev ln klubov v Imenovani organizaciji. Kristan je rekel, da bi se morali združiti vsi slovanski narodi v Ameriki. Obljubil nam jo vsako pomoč za ta korak.
Stvar pa bo morala ostati nar rodna, ne politična, sicer bo pri šlo do nesporazuma. Cas je, da pokažemo deželi ln narodom, da so tudi Slovani kulturni in inteligenten narod.
Peter E. Kumick.
Naznanilo la zahvala.
Chlcago, HL — Sorodnikom prijateljem in znancem potrtega srca naznanjam žalostno veet, da je dno 1. februarja. 1SE8, preminul moj aoprog Ooofge Potek. Neereča ga je dohitela omenjenega dne ob S svečer na Železniški progi, ka mor ne je podal, da nabore par kodov premoga, da ograjo mrzlo stanovanje svojima otipkoma
Pokojni George je bil brez dola, daal je vaaki dan povpraševal v se naokoli, da bi kaj dobil, da bi vaaj za allo saalušll par aovcev. Dela nI bilo ln tako Je bil priailjen nabirat premOg ob «elezniftki progi s vročo. Prišla pa je nesrečna roka, ki je nanj oddala atrel ln Georgo se je sgrudil mrtev. Njegovo srce-je bHo pač eroe dobrega očeta, ki fteli svojim otrokom preskrbeti, da ne zmrsujejo.
Pogreb ae Je &ŠII 4. februar, ob veliki udeležbi in eilnl žalosti domačih. Pokojni je bil član društva št 8 8NPJ in Metropolitan zavarovalne družbe. Bil je star n let. Ker je bil pokojni ■tirnega značaja in dobrega srca. je bi) «plodno priljubljen, kar je pričal njegov pogreb. — Lepo ee sahvaljujem vsem, ki eo mi stali ob strani v nearečm uri In me tolažili, poaebno pa droitvu ' Delavec" št. 8 8NPJ.
katerega član je bH pokojni; društvo mu |je preskrbelo lep u>greb ter položilo krasni venec v zadnji bratski pozdrav. Iakrena hvala vsem, ki so mi pomagali v urah velike žaloeti, poaebno družinam Charlie in Edward Požek, družini Stegnar, Nemanieh, M. Simec, E. Kem-blch in družini J. Shray. Lepa hvala veem za vence imenovanim in družinam Bollek, Spone, Klobučar in Laich. Iatotako hvala vsem onim. ki so ga obiskali na mrtvaškem odru.
Pokojni zapušča soprogo Matildo in dva otroka, Genovefo in Georga, v starosti 4 leta ln 11 mesecev. Odšel si od nas, dragi aoprog in oče. za vedno. Spomin nate pa ostane v naših ar-cih. Počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriško gruda. — Ostali žalujoči: Matilda POiek, soproga, tifenovefs in George, otroka, 96S0 Baltimore ave., Chicago, BI.
Na poasoč stavkarjkm.
Duluth, M inn. — Dopisi slovenskih stavkarjev mi dajo povod, da pišem par vratic v Pro-sveto. Pred vsem se mora priznati, da so Slovenci in Hrvati vzor boriteljev. Ne dobi se Jih dosti med njimi, ki bi se izneverili načelom svojih bratov in bi šli stavkokazit. To je v čast narodu, iz katerega Izhajajo; tisto male izjeme, ki so med nami, naj malo premislijo in zapustijo nečastno delo. skebstva takoj!
Ko sem bil Še mali dečko v stari domovini, so hodili mladi fantje in možje v Trbovlje, Zagorje in Leoben delat v prpmo-gorove. Kako so bili upoštevani takrat "knapje", ki so prišli domov ns dppuat. Lopo oblečeni in težke verižice so jim visele od ur in prsUni so se bleščali na njih rokan. Mi, mali naraščaj, smo si želeli, da bi skorsj doraali, dk bi mogli iti k "kna-pom" na dtajerako in bi se tudi mi tako postavljali,
Seveda, ml kot mladina nismo znali za potežkoče premo-garjev in smo mislili, dar si on z lahkoto dobijo zaslužek, *e potom okintajl» »s srebrom in zlstom ter oblečejo v lepe obleke. Ni bilo treba dolgo čakati Leta so prišla, ko smo se morsl ločiti od materinega krila ter i ti poskusiti "dobroto" premo-garjev ter v druge industrije Kmalu smo pronašli, da ni vae zlato, kar se sveti. Ce se bol. staramo, bolj spozhavamo kru toot sisteme, ki biča delavstvo ne samo premogarje, pač pa de: lavstvo celega sveta. Zato, ker jih jelto premalo, da sfe zavedajo tega dejstva.
Premogarji, boritelji v prvih vratah sa obstoj človeških razmer, se eedaj nahajajo v najl UutejŠem boju za ta obstoj Ali jih bomo ml zapustili v tem kritičnem momentu, da jih mo-loh kapitalizem razbije in napravi lz njih vazale moloha? Ne! Stokrat ne! Prebudimo se tisti, ki delamo in poskusimo, kar je najbolj mogoče, da jim pomagamo. V prvi vrsti finančno, da ai bodo mogli kupiti sebi In avojim družinam, kar je najbolj potrebno, živež In obleko.
V takih časih, kot jih imamo sedaj, se lahko učimo, da od naših dobrodelnih institucij ter od političnih "prijateljev" ne moremo pričakovati nobene pomoči. Pač pa moramo priti do zaključka, da al moramo edino sami pomagati, in sicer s tem, da se organiziramo strokovno in politično; gledati moramo, da bomo nadomestili voditelje v naših organizacijah s takimi možmi, ki bodo boritelji v prvih vrstah za našo atvar. Ne pa hodili v Florido zborovat v čaau ko jih članstvo najbolj rabi, da jih ima pri rokah, da bi vodili boj, ki ga članatvo vodi, in pri tem trpi lakoto in drugo pomanjkanje.
Letoe ae bodo vršile volitve za predaednika. eno tretino ae-natorjev ter kongreahikov. Dajmo gledati, da pošljemo v Wash-ington take mole. ki bodo delali za maeo. Vem. da se lahko zgodi aamo če članatvo hoče, to je, članstvo delavskega razreda.
Priporočljivo bi bilo. da bi ee začelo z delom za eno stranko delavskega razreda ali delavako stranko. To bi imela ta počet i eo-cijaliMična stranka. S tem seve-
da ni treba zatajiti socijalizma pač pa enostavno premeniti i-me in ga prineati v delavsko gibanje. Vem, da bo vzelo Časa, alf pričeti Je treba enkrat, kajti pod starim imenom eocijali-rttlčna stranka še dolgo, ali pa nikoli ne bo prišla na krmilo v Ameriki; komunistična pa te manj.
Da to navajam, imam vzroke: Skušal sem organizirati ao-cijslististični klub, in sicer angleško govoreči, pa sem dobil tako slab odmev, da sem "sca-«al", ker je samo potrata časa. Stari možje, ki so bili svoječa-sno aktivni v socijal. stranki, mi pravijo, d* večjega koraka za sedaj ni pričakovati kot močno delavsko kmečko stranko.!
Pri društvu it. 206 SNPJ na zadnji seji dne 15. januarja je zopet bila nabrana vsota $11, katere sem poslal Nacetu Zlem-bergerju za pomoč stavkarjem. Sedaj imamo pa neko idejo, in ta je: veselica dpe 18. februarja zvečer. Qd čistega dobička bodo stavkarji dobili polovico.
Torej rojaki, poeetitd to veselico v kar najboljšem številu, ker s tem boste pomagali svojim bratom, ki bijejo boj ne i mo za sebe. pač pa boj ^splošnegadelavstva. Ce premogarji podležejo premoči kapitalizma, bomo čutili posledice vsi, torej delavstvo cele Aimsrfke, strni svoje moči in priskoči na stran boriteljev ter etoj na njih strani do zmage!
_ J. Kobi.
Lep uspeh mladinske veselice
Barberton, Ohio. — Prošlo soboto zvečer se je vršila tu veselica, ki jo je priredilo angleško govoreče društvo "Buckeyes" št. 626 SNPJ v dvoran samostojnega društva! "Domovina". Zabava je J>ila ob tej priliki takšna, da je še ni bilo v tej dvorani. Ljudstva je prišlo toliko, da se je komaj kretalo. Obiskali so nas tudi iz Clevelanda naši mladi Slovenci od društev "Comrades", "Loyalities" in "Struggled Slovenske narodne podporne jednote. Vseh skupaj je bilo naših mladih Klevelandčanov okoli sto. To je bila prva veselica novega društva 'Buckeyes Vse je bilo veselo, le oskrbnik dvorane je bil drugi dan malo čmeren. ker je videl, da se je veselica tako dobro obnesla.
Vsem posetnikom se iskreno zahvalimo za njih obisk v tako velikem številu. Tudi dušn pastir F. A. Bombač je "vabil" .svoje ovčice na našo veselico Vsakemu je pisal pismo, da ne sme na to veselico, ker mi ne spadamo med nje( Ne vem. zakaj ne. saj nismo zamorci. Al nismo vsi enako rdeči pod kožo in bele polti? Cemu ta "dušni pastir" tako »razsaja in se čeperi? Komaj mu je prišlo na uho, da bomo ustanovili novo društvo, že je pričel s prižnice vpiti, da k temu društvu ne sme nobeden pristopiti. Zakaj neki tako brani, saj nismo vol kovi, da bi mu ovčice poklali Pravi, da je božji' nameatnik, toda po mojem mnenju ni. Mesto, Ha bi učil z leče mir in prijateljstvo, pa seje sovraštvo. Ali ni Bog rekel: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega se be"? Mogoče pa ta dušni pastir tudi sam sebe ne ljubi, zato tako dela. Pusti naj nas na miru ker mu nihče nič ne zabavlja Mi njega pustimo kot bi ga ne bilo. Sedaj bo eeveda spet tožil kakšen revež da je ter da ga zbadamo. Ali ni on sam kriv tega, ker sam nabruai bodaka in jih da drugim v roke?
Kljub vsemu njegovemu i ba vi jan ju smo naredili na veselici $200 čistega dobička kar mislim, da še nt naredilo nobeno društvo v naselbini. Pomisli naj. da mlado drevo se razvija. stara korenina pa je tud vedno Še bolj trdna.
Let's go, Buckeyes! j,	F. C. Carr.
tremi tedni je pričela obratovati svoj rov št. 1 v Dillonu. Sedaj baje nakopljejo že po S vozove na dan.
Položaj je vedno bolj kritičen za nas stavkarje. Še neka drufra kompanlja se pripravlja, da odpre svoj rov. Kdaj se bo položaj kaj izboljšal? Sedaj je menda v deželi industrijska kriza, ker malokje se delo dobi, paMbno starih delavcev ne sprejemajo. Pisal sem prijatelju v Detroit, a tudi tam je veliko ljudstva brez dela. Cele trume se pomičejo od tovarne do tovarne. Zato mi ne kaže drugega, kot da še naprej hodim na piket ter tako vršim svojo nalogo. Dobro bi bilo, da ,bi se naši zastopniki vsaj včasih pokazali in nas obiskali.
Ob koncu se želim zahvaliti za poslana darila za stavkarje lz raznih krajev. Bila so dobrodošla.
Frank Oblak.
Dillenvale, O. — Ixikal At 2059 premogarake unije ee ne haja 8 milje od Dillonvala. Poznam akoro vae članatvo. Položaj je tu neizpremenjen. Whe-eling premogokopna družba o-bratuje avoje rove pod odprto delavaloo. Koea Valley kompanlja producirá na dan po 10 Še-voz premoga. Pred
Zahvala darovalcem za dom. Lawrence, Pa. — Članstvu Slovenske narodne podporne jednote je gotovo znano, da naše drufctvo št. 245 SNPJ gradi svoj dom, ker je stari lani pogo-rej. Veliko je treba žrtvovati a s tem se premaga vse ovire. Treba je poguma in sloge.
Prošnje je društvo št. 245 SNPJ pričelo razpošiljati meseca septembra prošlega leta. Sledeča društva SNPJ so se odzvala in darovala po $10: št. 121 št. 44, in št. 118. Po $5: št 122. 'št. 87, št. 30, št. 88. št. 170 in št. 114 YSF. Po «8: št. 104 št. 91 in št. 1. Po $2: št. 109, št. 209, št. 276 in št. 200. Društvo št. 158 je darovalo ^4.75 in društvo št. 1 YSF je prispevalo $15.
Dosedaj smo sprejeli vsega skupaj $96.75.
Vsem darovalcem, društvo ali posameznikom, izreka društvo št. 245 SNPJ iskreno zahvalo. S tem ste nam pomagali do u-speha in st^pokazall, da se zavedate 1fta#ljotrebe. Obenem pa apeliramo uk vsk društva, ki še niso prejela^g^nj, naj se z malimi prispevki afcovejo, da se naš Dom čim fl^ uresniči.
Se enkrat hvala vsem! — Louis Jankovich, tajnik, Box 74, Lawrence, Pa.
Domača zabaVa.
Auburn, HI. — Tu delamo od 4 do 5 dni v tednu. Izmed štirih rovov samo dva obratujeta Žaslužek je pičel. Rojakom ne svetujem hoditi sem ta delom Po zadnji stavki je veliko ru darjev ostalo v raznih industrijah. Društvene razmei%.so tu bolj slabe, ker novih članov ne dobivamo v društva.
Pred kraticlm je imelo dru-šttvo SSPZ domačo zabavo, k je dobro uspela. Dne 18. febru arja pa priredi društvo Št. 158 JSKJ ob 6. zvečer pri Anton Dolencu veselico. Vstopnina za moške 50c, ženske so pa proste Bratje in sestre, udeležite se naše veselice. Kadar boete i v kaj priredili, vam bomo vrnili Godba bo izvrstna za vse. Tako bo tudi prigrizek in pijača. Pomagajte naši blagajni.
Na svidenje ¡18. februarja!
Joe Kogoj.
VAŽNA RAZPRAVA V SREDO 15. FEBRUARJA!
Prihodnjo sredo 15. februar ja zvečer bo v spodnji dvoran SNPJ važna razprava, za katero se gotovo zanimajo vsi člani in članice JSZ In drugI, ki so podpisali delnice, katerih cilj Je poataviti poslopje, ki bo služilo za urade Proletarc* ln JSZ, za vaje našemu dramskemu In pevskemu odeeku. za predavanja, diakuzije, čitalnico, majše zabave, itd. Pridite val na to izredno aejo kluba št. 1 JSZ. da bo-ste slišali poročilo atavbinakega odbora in da napravimo kakšen definitiven zaključek. — P. a
Telefon zvetal Chlcago z
Chlcago. — Dne 10. februarja •ta ae Chlcago In Berlin prvič v zgodovini pogovarjala po telefonu. Prvi klic je prišel Iz Berlina. kjer je Frederick W. King, predsednik ameriške trgovske zbornice v Berlinu, odprl zvezo In poadravil predaednika čika-ške trgovske zbornice.
18. FEBRUARJA,
Z ameriške fronte.
Managua. — General Sandino je v torek padel — s stola, ko je malo zadremal. V sredo je ^ del ameriški aeroplan, k sreči * pa ni ubil. To je vse za ta teden.
—	General Plunkar, koman-dant.
Zdaj je jasno.
Dr. Cerne iz Ljubljane je to-rej kolektal po $50 od posmrt. nine za avoje "stroške". Zdaj vemo, zakaj je hud. Resnično: poturica je slabši od Tunina
—	Frank Horseraddish.
a
Odlomek Iz zapisnika.
". . . Soto-at Smrčko predlaga in sobrat Vinčko podpira, da se naredi izjema za člane, ki hoče. jo v postu loviti rake, kateri se potem pošljejo štrajkarjem, ki protestirajo proti prejšnjemu predlogu glede iniciatiranja predlogov za prezidanje starega poslopja Boon, Van & Muddv Co." ...
•
Živeli sov jet i!
,Sovjeti so poslali pet milijo, nov dolarjev v zlatu v Wall St. Tako je treha. Ameriški delav-ci potrebujejo denar! — Prole-tarska marva.
a
Ponatis iz šaljivega lista.
"Permejštefecen, ko&madi-na!" — Ameriška Domovina.
a
Jamee pove po domače.
Cital sem bi čital, toda razumel nisem. Zdaj čakam, da gla-dijator objavi svoj zapisnik ti- {
-stega zborovanja. — Ahasver.
a
Morda je le pri Wilsonu ...
Dragi Barikadarji! Ali bi vi mogli meni povedati, kje je oni j ddbri rojak, ki je petnajst let iskal cvetko, našel pa je brus?
—	Matija Mataja.
a
Patronska vest.
Iz Newburgha: Tukaj imamo novo halo in zdaj si belimo glave, kdo bo patron. Jaz pred-lagam sv. Florjana in sv. Lucijo. — Sršen.
t a
Kri nI mleko.
Novi pridigar v Detroitu: Jaz dam svojo kri za vas, mejdui da dam!
Medklic: Ni treba. Dober oče skrbi najprej doma za trans-' fuzijo. — Pek.
Iz krogov artistov. Madama Galli-Curci noče za iti v Italijo, ker ne mara po-italijančiti svojega imena.
j k>. 1
"Otiraj solze ..."
Vsem mojim znancem na Zapadni strani naznanjam, da jih prihodnji teden obišče gdč. Re-petnica. Pobirala-bo prispevke za zvonove. Kdor ima dosti, naj da malo, kdor nima nič, naj da nikel. — Nick Lopata.
AKCUA PROTI ZDRAVNIŠKIM SLEPARJEM.
Chicago. — Člani zdravniškega kongresa, ki so zborovali v Palmer poslopju, so na zadnji seji razpravljali o nsčrtih. k* ko bi odpravili sleparje in šarlatane, katerih je še precejšnje število v zdravniški profesiji.
Predložena sta bila dva načrta. ki bi omejila število zdravniških sleparjev. Eden je bil. da bi se morali vsi kandidati m zdravniško licenco podvreči kušnji o temeljnih medicina» znanostih kot anatomija, ia» logija, kemija, bakteriološka » patalogija. Drugi načrt je pa bH da se uvede letna registracij» zdravnikov, kar bi pomenilo pešnejšo kontrolo v sdrsvmtt® poklicih.
Ta dva načrta sts že uvedena v državi New York in rezal» se Je že pokazal. V enem letu ^ bile odvzete zdravniške ce več ko tisoč sleparjem, k» * varali ljudi, posebno ubožne je. Dr. Harold Rynip*. ncwyorlke zdravniške «veze. j« naglašal. da morajo zdr^n^V aaoaiacije in drugi odbori. P* vzeti reeno akcijo, da izžessji šarlatane iz svoje profemje. » povzročajo občutno škodo ns «j gledu poštenih sdravnikov. • sleparijo nevedno Usdetv*« verjame v oglase sdra n » mazačev.	«H

—

Vesti iz Jugoslavije
•ekonstrukcua vuki-
oevicevb vlade.
drvimo.) Čeprav je demokratsko-kmet-
w opozicij* Stjepana Radiča , Svetozarja Prfbičeviča v svo-
«m časopisju dan za dnem pri-Lla o skorajŠnem padcu seda-S klero-radikalno-demokrat-Je Koalicije in prorokovala o ovi koncentracijski vladi, se to "zgodilo. Gospod Velja Vuki-uvic ni našel zato pravega poroda. Našli pa niso pravega povoda tudi oni merodajni fak-orji v Beogradu, ki so pripravki to Vukičevičevo vladno loalicijo držati, čeprav imajo ti tem velike žrtve. V intere-n, vseh teh strogo srbijanskih ¡rogov namreS j«, da ne puste ,od nobenimi pogoji sodelovati irečanom, to je Slovencem in Irvatom. Ker so v jugoslovan-ki državi eden izmed glavnih inančnih virov le prečanski raji, se gospodje v Beogradu «lo boje, da' ne bi izgubili drsnega krmila, kajti z njiho-rim nastopom bi se razmere •saj v davčnem oziru še znatne-e izpremenile na bolje, kajti ¿roka narodna demokratsko-anetska koalicija bi se pred-rgem borila za enakopravnost rseh državljanov v SHS. Gospod Vukičevič bi morda iil zadovoljen tudi, ako bi vodil - recimo demokrate, kajti v iberi ni preveč agilen. Glavno ič je, kdo in koga bi vodil. Ven-ir pa se Vukičevlču vsaj za te I8e še ni treba ničesar bati. 'olitično življenje Jugoslovanov e že tako izsesano in tako ubi-i vsled bratomornih bojev, zlati in posebno še med prečani, i je prav težko, da bi ga zadela aka nesreča, ki bi se naj pri-lerila s padcem vlade. Srbski meščanski element revladuje in to zadostuje. Ni emokracfle, kakor tudi ni ena-opravnosti. Ost političnega oja se suče okoli teh dveh točk. Wo more zmagati, je jasno, loč Vukičevičevih iandarjev ad nevednostjo ljudstva. Ta-
0	je v Jugoslaviji, tako je tudi rugod.
Na nedeljo 15. januarja je klen i I gospod predsednik vlade Beogradu Vukičevič, da poda
stavko na svoje mesto v vla-i. kjer je bil doaedaj tudi no-[anji minister. Se ta dan je ¡1 podpisan ukaz, s katerim je ustavljen za miniatra notra-jih del Cedomir Radovič. Go-M Radovič ni narodnen po-anec. Poslanec je pač bil svo-^asno ali sedaj ni več. Vladni «ti pišejo, da ni partizanski in a je jako umirjen politik. Imenovanje novega notranje-a ministra je vsa rekonstruk-jjs Vlade. Nič, manj nič več. — 'ola^ano . . .
VHtoiičenjo ljubljanskega župana.
Toliko let so že ljubljanski prebivalci čakali,' da se jim iz-Mni želja, da si sami izvolijo finski odbor in pa župana, ki !'<> njih volji. Veliko je že )ikj na ta način izrabljanja od Meščanskih političnih strank, strankarske demagogije 1(1 to in tudi od one atrani. Ali r°l't.'v le niso hoteli razpisati " liberalci ne klerikalci, ker ao
*	''«li eni kot drugi, da bi jim
1	km odklenkal komisarijat in 14 ni \'nlstvo nad upravo Ijub-ianskcga Htolnega mesta.
. T,*ia razmere se v zadnjih le-lh tudi v Sloveniji znetno iz rerninjajo in trebe je ugotoviti
*	bolje. SIcer je že sile so-lalnih razmer to zeh Uvele, e-
razvoj vendar še ni bil tako
>n močen, da bi predčasno p pritre^l uspehov. Eno. kar p dane» najvažnejše; je to, de r Ljubljana dobila svoj občin-«i "dl»or, da je izvolila svojega JM^na in j«, Ljubljana po-•sla mi predan in svobodomiael-
*	KUnkalcem je v Ljubljeni H-nkak, in Uko je tudi upe-L je odklenkelo njihovemu
«J«tvu, ki ga je ne protipo-in nedemokratičen ne-
*	ivojile. Klerikalne klike ni 1,1 ' l jubljeni, ljubljanske re
tudi ne. Ljubljana ko-
če biti taka, kakršna je in prav nič drugačna.
Prav Uko je bilo razpoloženje onih Ljubljančanov, ki so 18. januarja prisostvovali ustoliče-nju ljubljanskega župana, dr. Dinko Puca. Enoglasno so dajali duška v živijo klicih dr. Pucu, ki je obljubil, da bo veatno izpolnjeval svoje dolžnosti do me-sU Ljubljane in do njenega prebivalstva. Svečano je izjavil, da bo skrbel za socijalen napredek mesU Ljubljane, da bo podpiral vsako stanovanjsko akcijo in sploh, da bo stremel. za to, da bo odslej naprej Ljubljana res v vsakem oziru moderno u-rejeno mesto.
Zaprisega ljubljanskega župana dr. Puca je izvršena. Prvi akt napredne fronte proti kleri-kalizmu v Ljubljani je že dobljen. Klerikalizem v Ljubljani je na tleh, z njim pa tudi radi-kalija g. dr. Ravniharja, ki pomaga voditi slovenskim klerikalcem neslovensko politiko v Beogradu. In kakor je tem gospodom odklenkalo v Ljubljani, tako jim bo odklenkalo tudi na deželi, po vsej Sloveniji, kajti to so že zdravi pogoji, da bo pričela pozitivna slovenska delovna politika.
Srbski kralj Aleksander dobil drugega sina. Kraljevska dinastija Karadjordjevičev v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je dobila v četrtek dne 19. januarja — drugega sina. Par minut po eni uri ponoči se je narodil kraljici Mariji drugi sin, ki je bil blagpslovljen od beograjskega župnika in je dobil ime Andrej. Jugoslavija i. ma torej že dva princa, in sicer princa - prestolonaslednika Petra in pa sedaj princa Andreja. Mati in mladi princ sU zdrava. Jugoslovanski hišni posestniki so ob tej priliki izobesili narodne državne zastave. Kanoni pa so grmeli cel dan iz vseh večjih mest. Tudi z ljubljanskega gradu so ustrelili lOlkrat. %
Slovenski klerikalci eo mnenja, da je še premalo davkov.
Čeprav je Slovenija že Uko zelo obremenjena z davki in samo davki in čeprav mora slovensko ljudstvo plačevati skoraj največ (procentualno seveda) davkov v vsej državi, so naši dič-ni klerikalci mnenja, da je dobro, če se slovensko ljudstvo še bolj obdavči. Pisali smo že, da sta mariborska in ljubljanska oblastna skupščina sprejeli pro-računa, ki predvidevata za nad sto milijonov dinarjev davkov, ki jih največ plača Slovenija. Vsi krogi so tedaj oatro prote stirali proti temu. Ali slovenski klerikalci in tudi predaednik največje slovenske gospodarske organizacije — zbornice za trgovino, obrt in industrijo — g. Ivan Uelačin je pristal na te nove davščine in ni ničeaar ukrenil proti. . . E, naš; klerikalci niao ne politiki ne gospodarji, temveč le brezvestni izkoriščevalci slovenskega delovnega ljudstva Le hlapel Beograda so!
V Beogradu se pripravljajo izpremembe. Odkar je kongres demokraUke stranke izsUvil popolno zapanje od svojega voditelja ln predsednika demokraUke stranke Ljubo Davido-viča, je posUl pokJUJ v Beo-
gradu vseeno nekoliko bolj ne-stalen. Ljuba Davldovlč se sedaj pripravlja, da Izvrši svoje
delo: padec gospoda VeljeVu^
čevlča. — Ni sicer še velike nemarnosti za gospoda Vukičeviča, ali v alučaju, da Davidovič ne
odneha	lnd.se	Ukwana	demo-
kretsko - kmeUke koellclja. ka teri načel ju jeU Rad* In Prlbi čevič. sporazume ? njim v vsen vprašanjih, tedaj je možno, da nezmagljiva Vukičeva vUda-nade in da nastopi v Beogradu povsem drugo proti srbi janako o-Vendar pe je vse to za enkrat še v ko«Wnaeijak pri besedah. Ali lahko pa Je le
kaj.
Keagrea depnekreUke stm«
¿VtoZrUn. V nedeljo, dne
S. jenuarja se je vršH^B-
aradu velik kotign* demokratske stranke, ki bo bržkone ImH posledice v juffoslovan»ki»mi p* litKOun ii*lj«®ju
nadaljnem razvoju političnih manevrov gospoda Vukičeviča in gospodš Radiča. — Interes za kongres demokratske stranke je v političnih krogih zelo velik zlasti ^Tudi vsled govora predsednika stranke Ljube Da-vidoviča. Povdarjalo se namreč je, da je vsa situacija precej odvisna od njega. Na kongresu je prisotnih okoli 600 delegatov. Najvažnejši govor je imel Ljuba Davidovič, ki je med drugim dejal tudi tole: Demokrati so pričeli z globoko idejo miru in žele sporazum z vsemi balkanskimi narodi. Balkan noče bra-U za brata, pa sejie boji, da bo imel tujca za gospodarja. Naš narod strašno trpi, a ne po svoji krivdi (Gospod Davidovič se V tem jako moti. Narod trpi zato, ker je naiven, ker ni politično toliko zrel, da bi se v legalnem ali ilegalnem boju otre-sel svojih pijavk. Op. dopianit k a.) — Zahteva, da se čimpreje uvede zakonitost in njeno popolno uveljavljenje. Nočemo, pr*-vi Davidovič nadalje, nobene politične kombinacije za ceno zakonitosti nočemo tudi današnje koalicije za Uko ceno. Nočemo oblasti, ako bi bila to cena za njo. Vlada, ki ne more jamčiti za izrepremembo ze b&jše. ne more zahtevati naše popolne podpore. Zahteva tudi depolitizacijo uredništva. Ako zahtevamo Izboljšanje državnega aia-tema, potem lahko rečemo, da bi ae mogle take izpremembe teko izveati a sUrim upravnim aparatom. — Naša pričakovanje od današnje politične kombinacije so bila velika. Ali vse to ae nI zgodilo. Vse je bilo le v zraku. Končno zahUva gospod Davidovič kdhcentracijo skupin in koncentracijo strank ln preko te koncentracije kon centracijo skupnosti. Hočemo koncentracijsko vlado, je še dejal Davidovič. — Govorili so na to še drugi, med njimi tudi jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Kongres je potekel mirnp, kar je — odkrito rečeno jako čudno. Gospod Davidovič je pričel zapet lavi-rati in redi njegovih izjav je prav lahko zato pričakovati, de >odo pričeli zopet oglašati glasovi za koncentracijsko vlado.
IZ
Reka brez eMadlič. Predobro znani profesor Edoardo Susmel e napisal zopet dolg članek Reki . . . "Treba pomagati, da pride do promeU. Eno glavnih sredsUv v to svrho so brez dvoma javna skledišča, ki Imajo važno funkcijo v razvoju prometa. Dokaz sa to je iUlijan sko-madžarski dogovor glede reškega ' pristanišča, v katerem e določena baš jevnim skladi Ščem funkcija prve vrsU. Da-/ nes pa so javne skledišča še problem kljub poročilu o bližnj soluciji, ki pa je sicer sUro že eto dni. Javnih skladišč še nI, madžarski minisUr VValko pa je izjavil, da se madžarski tranzit preko reškega pristanišča že pripravlja in madžarska vlada dožene v kratkem svoj z Jugoslavijo potreben dogovor" . . . Skladišč v reškem prisUnlšču pa še vedno ne bo. Kako naj h! vrši potem madUrski promet po reštem priatanlšču? Bolj prav je imel lani dopianlk "Ha" tršai škega 'Topole", ko je Rečenom svetoval, da naj opustijo misel na madžarski promet, ker se preko Reke kretkomalo ne bo mogel vršiti.
Malim mlinom v deželi bijejo zadnje ure, ako se bo z vso običajno strogostjo izvajal odlok, !K> katerem mora imeti vsak mlinski podjetnik posebno do-vo'jenje ln plačati veliko pristojbino. Velika podjetja bodo U> te prenesla, eli mali milni zlasti na Tolminskem bi morali prenehati obretoveti. ako bi ae jih pod vrglo onemu odloku. Fe-Cistične vleda hoče vendar po-večati pridelek žiU. Zelo pe morajo bKi mlini n« razpolago. Na goriški del goriške dežele ped* udarec za udarcem. <>d pravili so kozjerejo ne Bov-tkem. sedej jim zaprejo še mli-Kašistična glasila pa pišejo
■fk
dan na dan. kako velika /e Mus-nollnijeve akrb ze povzdigo go-* I wie r* t va v obmejni pokrajini
AglUrijU St
(12. februarja 1809.J. Abraham Lincoln, 16. predsednik Združenih držav, prosi u I ie po preteku treh Četrtin sto-etja, kar so Združene države nasUle. Slabotne ln razcepljene angleške kolonije ob atlantski obali so se med tem združile n ojačile v narod oaemnajat dr-Uv, ki se je raitegal do reke tfiaaisslppi. Jeffersonov nakup ^ouisiane pa je bil potisnil meje Združenih držav Še dalje proti zapadu« kar do Rocky Moun-tains pogorje. Z razvojem delete pa je poreptlo tudi suženjstvo. Paraikl, železnice, brzo-jav in drugi izumi, ki so pospešili induatrijalni razvoj, niso m prišli aedoati rano, da bi bili preprečili preteči konflikt idej n inUresov med južnimi, suženjstvo vzdržujočimi državami in svobodnim in^uatrijalnlm in poljedelskim Severom.
Malo je bilo nade, da bi .prišlo do sporazuma med svobodnim in individualističnim severnim duhom, ki je hotel ovekovečiti moč aristokratičnih veleposestnikov pomočjo Črnih sužnjev. V predsedniških volitvah 1. 1860 je bilo suženjstvo glavno vprašanje. Zmagal je glavni za-tovornik odprevitve suženjstva, Abrahem Lincoln, ln njegova izvoliUv je dale povod za izstop Juga iz Unije. Sledile so štiri leU strešne državljanske vojne. V težkih Časih vojaških porazov je bil Lintfolnov duh. ki je iržal skupaj Združene drževe. Jug je končno kapituliral in Združene države ao ae za vedno iznebile prokletatva suženjstva.
Lincoln grai^čar. Abraham Lincoln je bil tipičen predsUv-nlk novege narode, ki ae je bil razvil v Novem svetu od čaaov vojne za neodvisnost. Bil je potomec angleške družine, ki se Je bila priselile v Massachusetts okolo 1. 1688. Njegov stari oče je bil farmer v Kentucky-ju; ubili so ga Indijknci. Lin-colnov oče Thomas pa je poeUl hlapec in ae kotil no naselil ne laatni farmi v Kentucky ju. Do svoje poroke nI Lincolnov oče znel ni pisati ni čiUti. Sredi pragozda si je zgradil kočo od hlodov in izredčll toliko gozda, da al napravi malo farmo. Tu «e je Abraham rodil dne 12. fe* bruarja 1800.
2e~kot dešek se je Abraham Lincoln preaelll z družino naj prej v Indiano ln potem v Illinois. Težko je moral delati v svoji rani mladosti. Bosonog je pomagal očetu redčiti gozd, sekati drevesa, orati, sejati in pobirati koruzo. Od tasa do časa ie pohajel šolo, ali ves čas njegovega šolovanja ni vsega skupaj znašal leto dni. ' Vziic pomanjkljivi šolski izobrazbi so bili njegovi govori v kasnejših letih sljejnl vzorci klasične angleščine ln vsebovali so redko lepoto stila. To je res slasti, kar se tiče njegove druge inavgurelne edreae ih govora pri Gettysburgu, ko je posvetil Umošnjo nerodno kopališče za padle vojake.
V svojem devetnajstem letu je bil Lincoln izredno visok In močan mladenič; meril Je 6 čevljev in 4 lnče. Bil je Izvrsten rokoborec in tekeč. Še kot mladenič je poeUl pomočnik na čolnu po reki Mississippi. Kasneje je poeUl prodajalec v šU-cunl; v indijanski vojni je služIl kot dobro vol jec. Ves U čes je merljivo čftel.
8 to izkušnjo in samolzobraz-bo je v sUrosti 26 let vstopil v politično življenje in ji bil izvo-I jen članom llllnolške legislatu-re. Dve leti kasneje je položil odvetniški Izpit In dobil je pravico do odvetniške prakse
Njegov napredek od tedaj je bil spekUkularen. Po treh izvolitvah v državno legislature Je bil izbran članom kongresa. 2e pred tem Je zaslovel kot prav-nlk in govornik ns Zapadu. Njegova debata z ugMnim zastopnikom Idealov Juga. senatorjem lAouglssom. je končno obrnila pozornost vsege neroda na ajege In ga napravile logičnim kandidatom protisušenjakih dr-lev za predaednlke Združenih drftev.
IJecelaove Ideje e eerijaiei pravtri.- Velika borim ze ohra aiUv L'nt Je je zahtevale, de
ZDRAVSTVO
Poljudne beeede o hlgijeni In skrbi aa adrevje.
1
Bí
litaitvttiv
HIGIENA GIBAL, DIHAL KRVNEGA OBTOKA.
IN
Obliko Uleanl drži daje hrbtenica. Vemo, de ima ona v naravnem aUnju določene zavoje, ki ao posledica pokončne Človekove hoje in se pri odraslem človeku tudi pri legi na hrbtu nič več ne Izravnajo. Hrbtenica je namreč zeviU v obliko dvojnega S v smeri od vspred na-vzad: v vratnem delu je zavoj navspred. v prsnem delu nav-zad. v ledvičnem delu zopet navspred. Zavoje hrbtenice nav-apred imenujemo lordotične zavoje in one navzad klfotlčne. Hrbtenica novorojenčka nima še teh zavojev, marveč je ako-raj popolnoma ravna. Začetkoma ae lzobllčl prani kifotični zavoj, ko ao še dete lahko nekoliko pokoncu drži. Nato začne dvigati tudi Že glavo in hrbtenica dobi vretnl lordotlčnl zavoj. Ko se začne deU apenjeti in sUti pokoncu, naprevl, se slednjič še ledvični lordotlčnl zevoj. Vendar ti zevojl še nlao aUlnl in se hrbUnica pri legi izravna. Lahko pa v tej dobi nesUlnostl hrteničnih zavojev natfUnejo nepravilna ukrlvljenja hrbtenice po škodljivih dalj časa traje-jočlh vplivih n. pr. nepravilne drža pri sedenju.
Pravilna drža je pogoj sa zdrav razvoj prsnega koša in pljuč. V pokončni stoji je drfca pravilna tedaj, ako gre težiŠČna črU tesno ob sprednjem robu sluhovoda, seka oa kolčnega sklepa ln se konča v težišču t. j. v sredini trilcoU stojal in je hrbtenica kravninl položeni paralelno k čqlu vedno v Istem določenem razmerju. To razmer Je ae namreč po .različnih vpil vih lahko izpremenl. ln tedaj govorimo o nepravilni drli odnos no o nenormalnem ali petolo-IČnem ukrivi jen Ju hrbUnice. V splošnem pridejo v pošUv Štiri akuplne nenormalnega ukrivlje-nja hrbtenice ln alcer:
1.	Ploščat hrbet, kjer so neravna ukrivljenja slabo Izobll-čena. Pri Um je ploščat tudi prsni koš, lopatica allljo stran. Vzroka je iskati v podedovan ju aH v slabo rezviUm mišičevju ali po vplivu pokllta (krojači, čevljarji).
2.	Okrogel hrbet, kjer je razvito le prsno kifotlčno ukrlvlje-nje. Ono Je ali dedno ali posledica nezadostne volje, energije in prevelike komodnostl in pospešuje pljučne bolezni zaradi nerazvitih pljuč. Nastaja tudi kot posledica nagibanja nad šolsko klop, po vplivu v raznih poklicih <pi*rji, mizarji), tudi zaradi nepravilne Ulo vadbe (bradlje), 'pri kolesarjenju ln
predsednik Lincoln posveti ves čes, in vso energijo izbojevan ju zmage. Njegovi načrti rekon-atrukcije. o katerih Je Uko al-jajno govoril v svoji drugi insvgurelni edresi, nlao bili nikdar Izvedeni radi njegove pre-rane smrti vsled ubojstva. Ali Lincoln ae rezodeve kot velik idealiat, zagovornik aocijalne pravičnosti in ljudskih pravic v mnogih govorih in poslanicah, ki jih je izrekel za časa svojegs bivanja v Beli hiši.
V svoji letni poslanici ne kongres, ki jo Je splsel v decembru I. 1861, pravi Lincoln o razmerju med delom In kepiUlom:
"Delo Je pred kepiUlom in neodvisno od nJega. KepiUI je le plod dela in ne bf nikdar ob-stojal, da ni dela pred njim. tlelo stoji višje od kepiule In ze-služuje mnogo več obzira."
Odgovarjajoč na novoletne čestitke, poelene mu od Jevnegs »hode delavcev v I/mdon, Je Lincoln pisal 2. februarje 186:1: . . Naravno bogastvo, ugod noeti In moč ameriškega neroda so vellkaneke In njegove od-govornoetl so dosledno velikan slu*. Zdi se. da Je u*<Nta nje* gova.'de pokaže, de-li vlada iut («odlogi človeške svobode se more vsdržetl proti prizedevenju. de se h «t Vari vlada na izključni podUgf človeškega suftenjetve.
Njegova druga inavguralna «drena, ki jo je «prep>v*ril kratko pred tragično * m rt Jo, je vsrbovala sledeče pknUalle mi4i;	J
slednjič nastaja okrogel hrbet tudi v pozni starosti radi oslabelosti mišičevja.
S. Udri hrbet ali lordoaa, kjer je posebno izobllčeno led-vlčno lordotlčno ukrivljenje. Otroci s to napako imajo nenaravno hojo, so slabokrvni in trpe mnogo na glavobolu, ker hrbtenica pritiska na oblati. Trebuh je' potisn|en naprej, istoUko ledveni vretenci, krlš-na kost Je potisnjena navzad, tako da hrbet tvori vdrtino.
4. Ukrivljenje hrbtenl-ce vetran ali akolioea je najbolj pogoaU napaka ln praktično največjega pomena. Poznamo ajcolioze prve, druge in tretje atopnje atozirom na vellkoet razvoja. Pri prvi stopnji sko-lioza trenotno izgine pri napeti pokončni ln ae da z ortope-dlčno telovadbo odpraviti. Vplivati ae da tudi še na drugo stopnjo, dočim je zdravljenje tretje stopnje težavno in stvar zdravnika. Skoliozo povzroča mnogo raznovrstrtih činiUljev: ona je lahko prirojena, eli nastope po rizličnlh boleznih n. pr. po rahl-tldl eli vnetju prane mrene, aU pe naaUjš pri aplošni telesni oalabelosti/ pri slabotnem hrbtnem mišičevju in alebokrvnoatl radi navajene slabe drže pri ae-denju eli pa še Iz rasnih drugih vzrokov, Začetna skolloza ae apoena le ne golem teleau. Prvi znak je višje atoječa rama ne oni štreni, v katero gre ukrivljenje. Skoliota je zelo rezšir-jene med šolako mladino, slasti ženskega spola, ker ae v aploš ne deklice ne gibljejo toliko na proaUm kakor dečki. Iz različnih sUtistlk je rasvidno, da znaše število akolloz med šolako deco 10-86%.
Ze obrambo pred akollozo prihaja v pošte v vae. kar'more telo okrepiti v celoti ln v vseh njegovih ftinkcijeh: torej pred vsem zadostna prehrane ln zadostno gibanje s pomočjo iger vsakodnevne telovadbe, drsanja In plavanja.
Vaditi je dobro držo s hojo po prstih in Izvajati posebne telesne vaje ee utrditev hrbtnega prsnega in, trebušnega mišičev Ja.	«
"Pri teh 1 vajah se moremo vspehom posluževati rlbstola in švedske klopi. Za odpravljanje lahkih oblik skoiioze nam daje ortopedska telovadba možnost in priliko 'v različnih Ulesnlh vajah, od katerih ao najenostav nejšl odklon v nasprotno stran kkkor Je rlkvlta skolloza. Mnogo prippm<)reJo tudi Klappove plazilne veje. Vaje se morajo izvajati večkrat na dan.
"Zdravje".
* SONKO,
(4. februarja 1887.) —
Pred ameriško revolucijo je trgovino med angleškimi koloni-ami v Severni Ameriki urejeval angleški parlament, torej oblaat, ki je bila 8000 milj oddajana. Tak sistem je bil sicer o godu brlUnsklm trgovcem, ali doatikrat pepovoljen se koloniste, ki ao trgovali s solednlml kolonijami. Po revoluciji se niso razmere poaebno zboljšele. Vsaka izmud trinajatorlce izvirnih držav je smetrele se svojo previrt), da vred I promet ln trgovino znotraj avojlh mej, uve-
"Z zlobnoatjo naprtim nikomur; z milosrčnostjo napram vsem; z odločnostjo v pravici kot Bog nam daje da Jo vidimo, naj dovršimo delo, ki ga S4tde, Izvajamo; da obvežemo rane naroda; de skrbimo za one, so prenašeie breme vojne, In za njihove vdove in siroU — de Mtorimo vse, kar more donest do pravičnega in trajnega miru m«d nami in z vsemi narodi.*
Izmed mnogoštevilnih izrazov soUlJa, ko Je svet pretresla vest o Lincolnovem umoru, je tipična sledečna resolucija sku plne britanskih delaveev;
"Abraham Lincoln se Je oml lil delavskim mlljonorp civiliziranega sveta. Zguba takega človeka je ravno Uko naša kot vaša. Oii ostane shranjen srcih britanskih delavcev In delavcev veegpi aveU kot eden izmed nekronanih monarhov ave U." .	KLIM.
I	' * eeapeMHMMHnso "
PREMOGOVNIK V IILINOIKU ZAPKT.
t »reki nlao kili netedeni.
líenlo*. Ml. — PrmioKovnlk Orient, št.,L laatnina < Imago Wilmlrigtofl.'ln Franklin kotni* nije, je zaprt ze nedoločen čas Rudarjem je blip naročen«», na poberejo avpje orodje Iz premo-govnlke. Vzroki ze teko poeto paule niso felll nevedetil. Ta pre mogovnik spede med največja pri-morov ni k «• v «Irševl. V njem Je «klalo do otto) eto usek.
davke in carine, pe naj pri-»aja blago lz Francije ali pa Is sosedne kolonije. Ko ao koloni-R sprejele prvo ustevo, nI bilo nji nič usUnovljeno, kar bi dalo tedej jako bresmočnl centralni upravi pravico urejevati promet in trgovino med poedlnl-mi državami Unlie.
Ko ae je aešla usuvodavna konvencije, je to pomanjkanje vreditve meddržavne trgovine obračalo na sebe največjo posor-noat a štreni konvencije, členi konvencij« so uvideli, do kake zmede privaja itopolnoma samostojnost poedlnlh drže v v regu-iranje trgovine. Daal tedaj nI bik» mnogo trgovine med poedl-nlmi državami, vendarle posledice tekege slsUme lo bile očl-vldne ln nevarnost za goapodar-akl rasvoj Unije je bila vsem as na. Redi Ugt Je konvencija uvratlla v ustavo sledeče bete-de:
"Kongres bo Imel pravico...« regulirati trgovino . . . med po-edinlml državami." ,
L. 1824 je prišlo do IncidenU, ki Je obrnil posornoat pravosodja na to določbo usUve. Ena Izmod držav je. hotele regulirati promet na plovnih rekeh znotraj avojega Urltorija. Sodišča I« ao razaodlle, de vaaka plovna voda v Združenih dršavah prihaja pod kontrolo ln zakonodajo federalne vlade. V tej raisodbl nI bilo seveda nič rečeno o regulaciji trgovine na kopnem. KmalU potem pe aš je sačelo razvijati želesništvo In naaUl je nov problem. Prišla ao vpreša-nja železniške Urife se oaebe in tovore, voznege reda ln dovoljene brzine ter nešUvllo manjših predpisov o železniških križiščih, kar Je vaaka država urejevale po svoje bres oziru ne skupnost.
Do I. 1880 so bile razmere železniških | »oslov In prevoza strašno komplicirane. Nekete-re poljedelske politične skupine so bile Jako neprijatgljftko raz-položene napram železnicam, dočim so nekatere industrljalne skupine zahUvale od železniških družb stvari, ki jih one niso mogle dajati vsled neprlJaUlJ-sklh sakonov ln predpisov, vsa-konjenlh od poaemeznlh poljedelskih držav. Vsled Uga je senat I. 1880 odredil prelskevo o problemu meddržavnega promeU v zvezi s železnicami. Imenovane Je bila komisije In njeno poročilo Je bil Umelj ze-konu, ki je bil sprejet 8. aprila 1887, Ukozvani Interstate Com-merce Act.
Ae pred aprejemom Uga zakone Ja kongres odobril zekon, s keUrim je bile ustanovljena Meddržavna trgovinska komiai-Je (InUrsUte Commerce Com-aiaion). Ta komiaije je bile po-verjena z urejavenjem meddržavne trgovine, alt ni bile po-obleščena |*oeegeti v vprašenje, tičočih ae razmerja med delodajalci ln delojemalci v korporecl-Jeh, poelujočih v meddržavni trgovini.
Komisija ima pravico regulirati gotove zadeve v zvezi z meddržavno trgovino, ki bi mogle biti. na škodo intereeov občina! ve. Ima tudi pravico zehUveti M no poročilo od vaeh prometnih podjetij, ki ae bevijo s trgovinskim prometom med
drlavaml. <*! čase «lo časa so bile u vedette »premetnbe k sa-kotiu o nteddrzavtt! trgovini In, dasi m i*vit ni Aakou dosegel vae, kar ee je pričakovali, vendarle je doprine«4l mnogo k ureditvi. Krta stvar Je zlesti mnogo prispele k rezvoju m«ddrževne trgovine in to Je določbe ki sehteve sUtletiéne od ¿tk'Aniekik Uruib. —
\
Uto p Jaz ptzam
Moji dejml • Oton«
Ker m najdem v sebi niti naj-manjšega »ledu druiabnoeti, sem bil te od nekdaj navezan bolj nase, izvzemši one prilike, ko so me iz oeameloeti zdramili izpodbujajoči in Izlivajoči gla-sovi razigranih ljudi — v krč-
"Tedaj sem se katerikrat tudi aam razmahnil, da sem ae kar čutil, odkod jemljem pogum za tskf — recimo — puztolovSčl-ne. Drugi dan sem seveda padel v staro mrtvilo in e*n ee ie bolj zakopal vaae. —
Videl	ga večkrat, v
drutbi in samega, o čigar vtisih nama naj govore nastopne vrstice Kadar je sedel sam. je vselej
letala pred njim drobna knjižice in zapisnik. Po formatu in vezavi aem spoznal angleško knjigo — in me je bila. Kako piše Pt-nij o svojem stricu? - <*> vsaki priliki, v vseh položajih in oblikah šivljsujs, zmerom Js drtal v sobi psplrov zvitek in — "legebel sdnoUbaUjue".
Kadar Je bU pa v družbi, bi ga bfl spoznal, da ga še nikoli nisem videl niti ne vedel sanj. To Je tisti mirni drug, ki pazljivo posluša, ee ne sili v ospredje, ki le časih pritegne o «Vojo bo-
skozi nos izgovorjeno. s smehljajem in gesto rok, kakor da reže zrak. —
Kar tako čez mizo do sosednega stola sva se seznanila. Ko je drugega dne spat stopil v svetišče, Je prieedel k meni kakor star znanec z ono njemu laatno gosto obzirnega, pa skromaega Človeka.
Le-ta njegov prvi pojav v moji družbi mi Je globoko segel v dušo. Njegovo prijazno občevanje ln blage besede, ki ne poznajo pretiravanj /'in pejus", njegova neprisiljena govorica v čisti slovenščini, ki Jo spremljajo njemu evojetvene kretnje s rokami, podčrtavfjoče to ali ono pomembnost — so karak-teriatični znaki mota, ki je vedno isti — za v«||mgar.
Pa saj bi lahko prav on stopil ras piedistaJ tihega, skromnega človeka - pessika. čigar vrline v obeh smereh, go edinstveno! Toda rajši. „ vztraja v prirojeni pohlevnosU in v tem zrem njegov nsjvsšji — mik in čar.
Odkar sem od oasgs prvega dne v njegovi družbi, še nisem čul neplemenite besede iz njegovih uzt. Tudi ne, hO smo vsi prisotni "pokopavali" — resno
aH neresno — onega,
Id ni u.
stresal naši duševni Ubranosti v tistem trenutka. Kvečjemu
da se je nasmehnil z izrazom družabne solidmrnoeti. K predmetu aam emu ni zinil besede.
Imel sem tudi priliko, da sem se ž njim sestal v veseli zalo razboriti družbi. Takrat sem
mu bral iz oči. ki eo se smehljale sa onomi velikimi naočniki, bolestni občutek človeka, ki je v veliki zadregi gentlemana in konvenctonalista. Zmagala pa je preudarnost prvega, da je i on akoro zarajal z nami. Z nekim aarkazmom Je takrat na-pisal na tisto sentimentalno razglednico stih: "O divji vranci, kam me nosite
Tak Je vedno, kadar se hoče družba svobodne je razigrati. In ko m opomni mladih dni, oživi še bolj, če je to pri itak živahnem njegovem temperamentu vobče še mogoče. „
Takrat se zbude že pozabljene epizode in takrat vam pove, kako m je, študent brez cvenka, vozi po Donavi z Dunaja v Budimpešto. Dan je v družbi čr-nooke Msdžarke, ki mu je tolmačila skrivnosti ogerskih bokalov In diftongov, hitro minil, desi — dssl ves dan ni ničesar dol v usta. /
Nekega večera Ji naneslo, da sem mogel občudovati njegovo veliko ljubezen do sinke, ko Je le-ta' proti običaju prišel povedat očetu, da gre v teater. "Pa
FKÖ87ITI
H* MO» KAUM
• (Dalje.)
Unovs ee Je obliznU in božal cekine ves žalosten, kakor bi m poslavljal od najdražjegs bitia In z neznano kislim obrazom jo porinil dener proti vitezu Ur doetavll: "Ako prineae goepod kam v enem mesecu deset cekinom, mu vrnem bodalo čisto tako, kakor Je danes.
• "Prokleti oderuh!" Jft vzrojil vitez Ahac nanovo. "Kakšne obresti oo to?"
"Kakšne oblasti? MoJ stari oče Mole (Mojzes) Je poeojeval še po sedemdeset do šesUnoeemdeset procentov. Zdsj ps je dovoljenih le triinštirideset procentkov, su, su!"
"Pijsvks! Pijavko!"
Vites Ahse Je godrnjajo aprsvll z1*te v torbico, ftmul ps Je odprl železno omaro apre-daj, da M ohranil bodalo. Nehote je pogledal plomealtaš tja in začuden uzrl med Mlstotavl-rai dragocenoetml bodalo s slonokoslenim ročajem.
' "Pokaži mi 'tisto 1" je velel Zidu in si ogledal boli rotoj.
"AH gs kupi gospod?"
Vites Ahse pa ni odgovoril in si mlslU: "Te Je moje bodalo, ki aem gs zakockal pri vitezu Frauensteinerju. Je že, jo že!"
"ftmul, povej, kdaj oi dobil to bodalo?"
"Danes, goepod knez, davi. Prodal ml ga Je mal suh gospod s črnim bsretom ln rdečo perjenico."
"Nisem oe motil," oi je dejal vites Ahse, "vitez Praueneteiner Je v LJubljani!" Naglo se je okronll ln posdravil Juda: "Vrag vzemi tobe in tvoje prooentel"
ftmul pa oe mu Je globoko priklanjal z lokavim Kometom la mu ponižno odsdravljal: "Dober dan In dobro leto, vaše veličanstvo r
Is Dolgo ulice Je krinil šole In sinagoge v Goepodako
Ahac mimo Ondukaj
vitez / o ulico.
je bilo manj zatohlo ln eoparno. •
Novi trg. najmlajši, aristokratski del stare LJubljane Je mejil ob levi breg Ljubljanice, ob židovski oddelek, ob ribiško krakovsko vsa in ob razvaUne bivše Enom^, ob Gradišče. Ko Je^ala^LJubljana razcvetati, so dohajali tujci od vsshlfavni vsnjo; priselilo se je tudi doksj domačih. Italijanskih In nemških plemenitašev s svojih visokih starih gradov, kjsr so slasti pozimi prodajali pasji dolgčas.
Visoke hiše eo bile malone vse zidane; nekatere pa so imele samo kamenlto podlago, zgoraj pa hrastovim). Debelo kamenje so jemali zidarji iz kamenoloma pod Gradom ali pa kar iz porušenega zidovja stare Emone. Bruna ln pračnlce is močne dobovine so bile lično izrezljane in opleakane. Vee hiše so bile pisano poslikane a svetniki, s vojščaki. angeli, zamorci, Turki, živalmi: najbolj priljubljeni evetnlkl eo bili aveti Juri na konju, švetl Florijan z golido nad gorečo streho, sveti Krifttof z Jezusom. Nad vhodi so bili vzidani ksmeniti grbi, ob vratih eo stale ponekod klopi. Na ogalnth stolp-kih in altanih ao postrele zastavice. Mimo Je bilo v plemen I težkem delu/TTukaJ niso ropotali, peli, žvižgali rn^nt U&ielcl; tukaj Je vee počivalo ln tiho čakalo p^o^nlh pleeov. pojedin in iger in škandalčkov. v
Vitez Ahac si Je otri znojno čelo In pogle-dal na deeno. Konec Gosposke ulice Jo videl Vieedomeka vrata. Preprosti narod Jim Je popravil Ime po evoje in jih imenoval Poeta-mijaka vrata. Prisidana so bila vlcedomske-mu poslopju, staremu deželnemu dvorcu. Kakor vsa mestna vrata ao bila tudi Vlaodomeka višja nago najvišje bližnje hiše; bila so pa ta-ko oaka, da Je meglo W pa dvoja Jesdeeev vštric
skozi. Nad vhodom sta se evetila cessrski in kranjski orel. Zgoraj Je bila kapelica in ječa. Od vrat je držal prav tako visok zid do Ljubljanice. Skozi Vieedomeka vrata so prihajali v Ljubljano trgovci z Gorenjskega in inozem-d, zlasti iz Nemčijo. Tukaj okozi ao prijahali tudi deželni knezi's svojim spremstvom in potem po črno in romeno pregrnjgnem Mesarskem mostu na Stari trg. Navadno pa wiee-domski vratar ni Imel dosti opravka. Poleg teh vrat je stalo vlcedomsko poslopje ; tam jo bil vicedomski urad, vrhovna oblast sa vse ka-meralne dohodke pa, pristojbine In višja instanca sa vse kranjske trge In mssta. Rasen visokega plemstva je ns Ifovem trgu stanovala gospoda deželne vlade: deželni glavar, zaatopnlk plemičev, najvišja Instanca za meete ln trge in kameralno imetje deželnega kneza; vieodom, namestnik deželnega kneza, nadzornik in zaščitnik meščanov; deželni uradnfld (Offizleti»), doktorji sdrsvilstva in pravs, tajniki in druga vsloučena gospoda. Poleg teh Je bUe tudi nekaj obogatelih veletrgovcev, ki pa ondukaj niso imeli nobene prodajalnice. Tuin-tam je videl vitez Ahac čemeriksvo bledo gls* vo skozi okno.
. .f: "O zoprno oftabne pleše!" je godrnjal, še vedno zlovoljen. "Domišljavi piamouki pa farizeji! Kako more biti človek tak pergsmenast peresar! Glej ga, kako bedaato bulji pisun na ulico, kakor bi ga tlačila mora njegove suhoparne učenoeti! Ves ljubi dan boš j i ti čepi v zatohlini, prežvekuje mrtve črke pa čečks, čečka, čečks trakuljaste stavka, da se hudiču gabi. Na konju dirjati čez plan in aekati po sovražniku, to Je kaj za pravega mošal Usmili se vas sveta Katarine, duše papirnate!"
Dva pašota sta vodila muli, ki sta aoeili lepo nosllnieo, prevlečeno s usnjem in oblto i rumenimi žebU&kl. Ns ogallh Js bila okrašena s čapljlnimi peresi. Okna so zakrivala zelena zagrinjaia.
"Tam notri sedi gotove kakšna Jeaična grofinja, ki grs opravljat svoje prijateljice,* si je misli! la ss obrnil na levo.
Tedaj Js stopil is vsie mlad moi in nekaj, trenutkov začuden gledal debelega plemeni-
"Gospod vitez Doljanski!" Je vzkliknil radostno. "Kake aem vesel, da vaa vidim zopet enkrat!"
"I kdo pa eto, mladi goepod?"
"Me ne pognate? Reo no?"
Po obličju In malih brkah mu Je prioojal nekaj nad dvaJaot let. Oblečen Je >11 mladi goepod v alvo m zelenoprogasto obleko. Dolgi črni kodri eo ee mu usipalt izpod tamnega bereta, ki je otf nJem nad levo ramo nihala dolga perjanlca, bele ko planinski sneg. Lična zlata verižici s pločatim smaragdom mu Je vieela na rdečrkamlftoli. ki Ja bila po burgundski modi odprta ne praih In komolcih, da m je videla gubata fina arajea. Na širokem uanja-tem paau Je noail dolg meč, na Jekleni verižici pa bodalo. V etrumno vzravnani postavi, v bojevitem obrazu In pogumno gledajočih očeh ae Jb kazal rojeni poveljnik. Vitez Ahac ei ga Je ogledal od barata do "kljunov", dolgih rjavih čevljev, pa nI vedel, kam z nJim.
"Ali oo no spominjate vtč pašeto Otokar-ja?" ae je naamehnil mladi plemenita«. "Oto-kar ja. ki vam Je tako rad nagajal!"
"Otokar. ti?" ae je voeelo čudil vites Ahac. "TI tukaj, baron Gradnikar?"
rOgledal ai ga Je še enkrat. Otokarjev obraz nI Imel člato nič vač one malone dekliške mehkobe; kazal Je moško odločnost, mladostno samozaveet, mladostni pna. V očeh ps ae mu Je Jela rs bi Uka vat i poradnoet. kakor nekdaj.
"Jako me voaali, da ta vidim zopet enkrat," se Ja radoval vitas Ahac in mu krepko stisnil roko. "Kam pa ai namenjen T *fV deželno hiša."
m CPajs prflnšagl.J
aam?" ga je vprašal. In ni Imel več miru in obstanka med nami. "To ee mi pa čudne zdi," Je del. Umiril ae je šele, ko je einka radostnega nad veselo burko zagledal v loži.
In ko je pripovedoval o nezgodi, ki je malega zadela v šoli. so mu besede kar trgale obraz in videti* je bilo. da bi bil od srca rad dal dva zoba za pol otrokovega, ki mu je bil pdlomljen.
Ko smo govorili o slavi in sem ga opozoril, da je on prvi med Slovenci, ki ga poveličujemo že »a živih dni. je odgovoril: "Saj} mi to vso ni prav!" ^ in v duši sem uvorjon, da te besede niso bile Izrečene zaradi , lepšega.
Mnogo črtic o njegovem kristalnem značaju bi lahko še zapisal, pa mi odpoveduje pero, ker bi izzvenele v leto melodijo o "izrazito blagem, ponižnem, usmerjenem plemenitniku."
Miran Jare:
•LEDAIUE
Vee dan, od jutra do te pozne popoldanske ure mrzlično delo. je vendar sem bi se razgleduje
seja, vsine odločitve ... in zdaj Je vendar mm in se razleduje po sobi. Prižge si cigareto. Skozi okno vidi tis zapuščeno dvorišče, kjer usiha staro drevo. Na skromni trstiei se podi kup kričavih otrok. Deca se vriščem urriakne velikemu vo-zu drv, ki se Je ' ustavil pred drvarnico. tVozhlk in Še dva delavca odvežajo a sunkovitimi kretnjami verige, ki rotljaje zdrknejo na tla, in začno metati polena na kup. -Vse nasilno, brezobzirno/ mrzlično. Gleda in nI mu žsl mlšlčastlh rok teh močnih delavcev, pač pa drv, k| psdajo s suhim topotom na ogo-ljena tla, kjer se mešajo pesek, rdeč prah strte opeke in redka stebelca otfutene trave. Težko mu je pojdfcherni bilki, ki se Je upognila, zvila in smečkala pod bremenoiA. Težko mu je po teh panji&ih, iti so nekoč rastli
Sin londonskega krojača, Rf-ger Williams, pridružil ae Je puritanski koloniji v Bostonu v februarju 1. 1681. Bil je mlad, radikalen duhovnik. Nekaj časa Ja pridigal v pilgrimski cerkvi v Salemu, potem pa v Plymou-thu in ae med tem vzdrževal z rokodelstvom. Zagovarjal je popolno avobodo vesti in proti vil se puritanakemu običaju kaznovanja ljudi, ki niso pohajali cerkve. •
$oger Williams se Je spopri jaieljil z nekaterimi indijanski mi poglavarji v Massachusettsu in kasneje podpiral njihov protest proti postopanju angleške krone, ki Je podarjali belokož-cem ozemlja, ki ao bila last Indijancev.
Puritanski oblastniki so končno proglasili Roger Williamaa upornikom in ga stavili pod obtožbo. Sodišče ga Je obsodile prognanstvo. Imel je oditi na-saj na Angleško, ali pobegnil je iz zapora in z nekoliko prijatelji vkrcal se v malo ladijo, da si poišče kraj, ki « bil isvan eUa-
fONDEEJgg, 13, Februarja.
NAZNANILO
toj-
črtanih in
da as lshko točna vredi za poilljaafipl
|(pi naslova, katere pošljete glavnemu tajnika ostanejo arhivu In Jih^pravalitvo Torej Je zala vpine, da
Proaveta hej. Uprsvnlfttvo uljndno apa-lira, ás društveni tajniki in to> ntee to upoštevajo. PhUip Godi-na, upravitelj.
S. N. P. J.
NAROČNIKI
tekla ta
(Jan. 31-28) » Je naročaiaa *®a. Poneviu da vam list« Ako llata ne prej^
m	li&to* *« i
H plačan. Ako Je vaš list * an In «a na prejmete, je Z goto vstavljen valed nap»**, aalova, pišite nam dopisnico avedito atari in novi ruslor. Nafti zastopniki so vsi M. tveni tajniki In drugi ki, pri katerih lahko ¿¡¡J
sti massachusettske kolopije. Izbral si je novo k njo drŽavo Rhode
kolopije. kotijo, ¿da-s fsland in u stanovil mesto, ki ga je lUzval Providence (Prev^inoet). • Prijatelji in ubežniki iz Bostona so se mu kmalu pridružili.
Dolgo vrsto,lot je Williams ostal intelektualni in upravni poglavar nove naselbine. Ker je boeton. kolonija še dalje pretila in prepovedovala kolonistom v Providence dostop v Massachusetts, se j"é Roger Williams podal na Angleško, kjer je dobil čarter sa novo kolonijo.' Rhode Island Je bila prva^meri ška kolonija, ki je priznavala popolno versko svobodo. In zares to načelo oeebne svobode je
bil temeljni kamen te kolonije.
«
Mnogo časa, prodno jo bilo načelo "svobodne cerkve v svobodni državi" uveljavljeno v Ameriki, je bil Rhode Island zatočišče preganjenih inoverni-kov. — PLIS.
močnih, in poziba se v
h vejah k solncu pttciK skrivajoče svežem listju.
Te trde čfoVeike rake, ki bi
morale razprostirati v proslav ljanje božje luči, a oo se izneverile tajnemu poklicu in kruto ubijajo: lomijo kamen, trgajo raetlino, davijo žival, dušijo človeka. Te divje roke, ki bodo izto brezbrižnostjo objemale žensko, da Jo po trenotnem ute-šonju zavržejo. Ozrl ae je izna< hiš, a sobice jo sijalo mrko skoz meglo črnega! dima, ki se je valil Iz visokih stolpov tovorne Se solptcu ne dado, da bi sijalo. Ptič oeamel se je plaho oglasi is nizkega grmiča in bežno od frčal pred ŠOfco, ki Je priletela z dvorišča. Tudi otroci so ss raa^ vnemali v sovražnih vzgibih kretnjah. V mladih očeh Je ai-jala nenasitna, hudobna bojevi-tost. On pS ee je spomnil svojih dijaških let, ko Je s zataje-nim dihom ležal na travniku * pobožno posluša! utripanje zemlje, radoval oe ob izletavanju metuljev, ob poskakovanju kobilic in mlgotanju mušic. 2e takrat je zasovražil ljudi, ki so m mu zazdeli ubijavci, že takrat ae je ustrašil samega asbe. ki se Jo Čutil težko obremenjenega vso dedščtrm ubijavstva. Kamorkoli jop ogledal: mrke hiše, ■Ive tovarne, ječe in mesnice, kot da Je ves svet ogromna klavnica. In prav tako je zagledal med ubijalci samega sebe, ki Jo aokriv vesoljnega gorja. Videl ae je rasvajenoa, ki potrebuje tople sobe. ki Je lačen bi žejen, ki Jo izbirčen v obleki bi v veeeljih in ae brezakrbno po-služuje vseh sredstev, ki so samo plodovi umorov. Obstal jo ad zagonetko naaprotništva med delom in gledanjem. "Delo ni lepo", ae Ja zavzal. Spomnil se Je tiaočev obrazov in rok. Zakaj ao nekateri obrazi tako trdi kot da so is Jokls, In zakaj so nekatere oči kakor sijaj kovinskih konic, zakaj pa druge izsevajo spokojnost, kakor jo razlita nad cveti iona i in dreveei...
Tedaj Je jspot pozvonilo pri telefonu. Samogibno Ja akočil ahišalu. In ša Js bil spet vos drugačen: umerjen, oster, lokav .. .
I ČLANI IN DSUftTVA 8NW.
Na rokah Imamo ie aekaj Za-pienlkov 8. Redne konvencije SNPJ In ker Je sedaj pričela raz-prava o pravilih SNPJ sa bodočo konvencije, Je ask Prilika, da si nabavita to nik. Kdor nam pošlje 15c v pošt-nlh znamkah, ni poiljsmo ta ssplsnlk. Pišite na: Knjiievna Matica SNJP, 2657 S. Lawndale Avan Chlcaga, IIL > ♦
Naročajte
Na željo več društev Je gL urad preokrbel avto-znaka. To so krssno izdslane okrogloplo-ščate tablice, z znakom S. N. P. J., in namenjene so sa avtomobile članov jednote. Na društva isa razDoslali nodrobna nolae nila glede teh znakov, na člane pa apeliramo, da Jih pridno naročajo.
Vincent Cainkar, predsednik SNPJ.
S
Naročnina sa celo lete je tu In sa psi leto pa $3.oo. Ck
S. N. P. J. doplačajo $4.go eto, ss pal leto fT40.
Za meato Chicago ia Cien a leto pol leU 13.75, i
Za Evrope stane za pol k 94J0, aa vss leto pa «9.00. Tednik atone sa Evrope $U
'AMERl
SLOVKNCL"
Ust stane
■Htsdl poiljeto na naslov:
\ UPRAVNÄTV0
^PROSVETA
2687 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
IZVRSTNA PRIUKA
Člani in Slanice S. N, P. J.
Sedaj lahke dobite Hat Proaveta vaak dan za eno leto in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredne |5AO-«ko nam pošljete bres odbitka svoto $8.00,
AR pa tri knjige: SLOV.-ANGLEftKA SLOVNICA, vredna 92.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna $1.50, in PATER MAL^VEN-TURA V KABARETU, vredna $1^0, vrednost $5.00 in. dnevnik ProMeto n sa svoto $8.00.
Te velja za člane S. N. P. J. za vse stare in nove naročnike. Ne člani plačajo $9.20.
Lahka dobite pel leta
$2.50 knjig, n. pr. ENEZ
In skupne | GGINS, ZAKON. BIOGENEZUE, ali pa ¿A^EDAtCE la HRBTENICO In INFORMATOR ako nam pošljete sveto $4.00. Ne člani pešljejo $4.60. AH pa za $3.00 poDeta Ust Proaveta in knjigo JIMMT HIGGINS. NeOsnl $8.60.
To vso velja sa stare in nove naročnike, poslati celo svoto brez odbitka. Denar pošljite na upravnlitvo na naslov:
Prosveto, 2657 Se. Lawndale Ave., Chicago, Ime Naalov
Država. ...............................M...... M čl. društva.
Pošiljam $
m.
... ..M.. ••»»• ........
...M...........................•••••....•••..M....................M.<.M«...."
.M.....M..."
A«HM»» zs "Pramte"!
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA , ČLANSTVO S. N. P. J„ OA TISKOVINE " NAROČA V SVOJI TISKARNI
Cene anent^ un^Sn delo prve vnte. Vaa pojanilad«jevod<tv<o tiskarne
S. N. P. J. PRINTERY
MS7S0 Sa. Lewadab AVmmm
TAM SE DOBE NA 2EU> TUDI VSA USTMENA POJASNILA