PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XX. St. 32 (5715) V ZUNANJEPOLITIČNI KOMISIJI POSLANSKE ZBORNICE Zunanji minister Saragat je poročal o razgovorih v Ameriki, Londonu in Rimu Desna in leva opozicija je kritizirala stališče vlade glede večstranske jedrske sile, evrope-istične politike, priznanja Ljudske republike Kitajske in Cipra - Zasedanje centralnega odbora PSI - Senat odobril 200 milijonov za proslave 20-letnice odporniškega gibanja RIM, 6. — V zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice je zunanji minister Saragat obrazložil smernice zunanje politike vlade in poročal o nedavnih obiskih v ZDA, Londonu in o obisku zahodnonemSkih državnikov kanclerja Erharda in Zunanjega ministra Schroeder ja. Smernice zunanje politike levega centra so sicer znane, vendar pa so to razpravo v zu-nenjepolitični komisiji zahtevale desničarske stranke in ko munisti. Celotna diskusija o poročilu Sa-ragata se je dejansko sukala okrog večstranske atomske sile NATO, glede katere je Saragat dejal, da je stališče vlade točno tako, kot je označeno v programski izjavi štirih strank levega centra: ((Italijanska gim da je večstranska jedrska sila «pogrešen vojaški odgovor na stvarno politično vprašanje«. Socialisti menijo, da je kompromis med štirimi vladnimi strankami glede tega vprašanja pozitiven, ker nalaga drugim strankam, da dokažejo, da večstranska jedrska sila ustreza smotrom, ki jih te stranke zasledujejo (o-hramba države, preprečitev razmnoževanja jedrske oborožitve in samostojne jedrske oborožitve Nemčije); socialisti so prepričani: 1 da bodo zaključki tega prouče- na,vlada sodeluje pri Vanja pokazali,' da je tak' dokaz Sr"®°do£S,k«,iiiad,r*S; *• - * -» te oborožitve pa bo zavzela šele takrat, ko bo to proučevanje zaključeno in bodo znane njene morebitne pozitivne ali negativne strani.« Desnica (Martino, De Marsanich, Michelini, Covelli, Malagodi) in Scelba so hkrati kritizirali tudi ev-ropeistično politiko vlade in zatrjevali, da ni moč zasledovati gospodarske in politične integracije Evrope z vključitvijo Velike Britanije, če temu nasprotuje de Gaullova Francija. Vecchietti (PSIUP) je izjavil med drugim, da je bila dosedanja skrb vlade levega centra le v tem, da bi odpravila vsakršen dvom, da bi zunanja politika no-ve vlade mogla bitj drugačna od pne v preteklosti: konservativna m brez vsakršnega dinamizma, v bistvu le ponavlja stališča ameriške zunanje politike tako glede večstranske jedrske sile, konflikta z de Gaullom, priznanja Ljudske republike Kitajske, politične enotnosti Evrope in atlantske skupnosti. Tudi Pajetta se je zadržal le na vprašanju večstranske jedrske sile in na vprašanju priznanja Ljudske republike Kitajske, pa tudi na vojaški intervenciji na Cipru in zahteval, naj se vlada izjasni o yseh teh vprašanjih. Na istih vprašanjih se je zadržal tudi Alicata. Lombardi je poudaril med dru- Spor med vlado in državnimi uslužbenci, ki so predvčerajšnjim tako strnjeno stavkali po vsej Italiji, postaja vedno bolj pereč, toda po sinočnjih izjavah ministra za reformo javne uprave, ki bo danes nadaljeval pogajanja s sindikalnimi predstavniki, spora ne bo tako lahko rešiti. Minister je namreč dejal, da je sporazum glede poenotenja plač mogoč, čeprav pe za izdatek 450 milijard Ur, kajti število državnih uslužbencev znaša skoraj milijon 400 tisoč. Vlada namerava izvesti poenotenje v določenem času, sindikati Pa vztrajajo za krajši čas, kar bi Po mnenju ministra še bolj obremenilo prihodnji proračun. Toda ne gre samo za poenotenje, saj Postavljajo sindikati zahteve po funkcionalni reorganizaciji, in minister je poudaril, da je treba Prej izvesti tako imenovano biro-kratično reformo oziroma reorganizacijo državne uprave. Na Cipru se je včeraj stanje vnovič poslabšalo, ker so se v bli-zjni Nikozije spopadli Grki in ~ur*d> pri čemer je bilo ubitih Pet Grkov, 18 pa ranjenih. Nastopni so britanski vojaki, ki so Vzpostavili mir. Hkrati je bil ob-Javljen včeraj angloameriški odgovor predsedniku ciprske vlade , kariosu, v katerem angleška lada zavrača zahtevo, naj bi se ojaska sila NATO postavila pod nadzorstvo Varnostnega sveta V Tant pa je izjavil, da Var-ostm svet lahko poseže v cipr-zadevo le na zahtevo ciprske “de. Moskovski radio je včeraj poudaril, da hoče NATO ustvariti a Cipru enak položaj, kakršen je astal v Kongu, kjer so čete, ki ®o jih poslali v imenu OZN, dejansko prispevale k zrušenju zadonite vlade. Kairski tisk pa pra-’ se za navzočnostjo tujih čet a Cipru skriva načrt za interven- JB B. vlada se strinjata, naj bo predstavnik ciprske vlade v komisiji poslanikov, ki jo predvideva prvi angleško - ameriški načrt, in Ki bo imela nalogo, dajati politična navodila poveljniku mednarodne sile. 6. Britanska nota pravi dalje, da, če ne bo v treh mesecih po prihodu mednarodnih sil prišlo do zadovoljive rešitve u-stavnega vprašanja, se bo ta sila skupno z britanskim kontingentom umaknila. Na koncu pravi angleški odgovor, da bi se v primeru sprejema tega predloga prve enote mednarodne s.le mo. g:le. izkrcati na otoku prihodnji teden. Angleška' vlada pa zavrača zahtevo, naj se ta sila postavi pod nadzorstvo Varnostnega sveta. Tajnik OZN U Tant je na tiskovni konferenci pred odhodom iz Tunisa v New Vork izjavil, da je položaj na Cipru zadeva, ki se tiče izključno ciprske vlade. ((Varnostni svet, je dodal U Tant, bi se lahko ukvarjal s to zadevo, samo če bo ciprska vlada to zahtevala, in bo mogel učinkovito nastopiti, samo če se bodo velesile sporazumele o njegovi akciji. Mislim, da vse velike države z naklonjenostjo in z dobro voi.o gledajo na ciprsko vprašanje, m zaradi tega ne bi moglo biti vzrokov, ki bi ovirali Varnostni svet, da sprejme učinkovite ukrepe za vzdrževanje miru na otoku.« Glede svojega nenadnega povratka v New York je U Tant izjavil, da ((proučevanje’ zadnjega razvoja raznih mednarodnih vprašanj, med katerimi je ciprsko, narekuje njegovo navzočnost v Združenih narodih v sedanjem trenutku.« Kar se tiče še neodvisnih afriških dežel, je U Tant poudaril važnost akcije OZN na tem sektorju in je pripomnil, da mora biti prvi smoter teh dežel politična neodvisnost. Pozneje pa se bo mislilo na gospodarski in socialni razvoj. V krogih Združenih narodov nastaja vedno večja struja, ki se anvzema, naj o ciprski zadevi razpravljajo pred Varnostnim svetom. Moskovski radio je danes obtožil NATO, da hoče ustvariti na Cipru enak položaj, kakršen je nastal v Kongu, »kjer so čete, ki so jih poslali v imenu Združenih narodov, dejansko prispevale k zrušitvi zakonite vlade«. Radio je dodal: «Zavedajoč se, da ni mnogo možnosti, da bi. Varnostni svet odobril pošiijatev čet NATO na Ciper v imenu Združenih narodov, nameravajo zahodne države ignorirati Varnostni svet. Dolžnost Združenih narodov je, preprečiti intervencijo čet NATO na Cipru.« Kairski list »Al Ahram« pa piše, da navzočnost tujih čet na Cipru skriva načrt za intervencijo na Srednjem vzhodu. «Zaradi razvoja vprašanja reke Jordan, nadaljuje list, so si imperialistične sile skušale zagotoviti odskočno desko, od koder bodo mogle nastopiti, ko se jim bo zdelo primerno. Nedvomno predstavlja navzočnost tujih čet na Cipru pritisk ne samo na prebivalstvo otoka, temveč tudi na arabske narode.« List omenja, da so jeseni 1856 pod izgovorom normalnih manevrov NATO pripravljali angleške oborožene sile za napad na Suez. List dodaja: «Ce se bo intervencija na Cipru pokazala za potrebno, bi mogla to nalogo prevzeti samo OZN, s tem da bi poslala na otok posredovalno komisijo. V primeru neuspeha bi morali uporabiti oborožene sile nevtralnih držav, ki niso neposredno vpletene v cipi* ski spor. List pravi na koncu, da je spor izključno notranja zadeva, in da se ne sme iz njega napraviti izgovor za vmešavanje v notranje zadeve otoka. Ce bodo Ciprčane pustili na miru. bodo samj našli rešitev, ki naj zaščiti njihovo enotn'«* Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,0, najnižja 2.7, ob 19. uri 4.8, vlaga 55 odst., zračni tlak 1027,7 narašča, veter 3 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje m:rno, temperatura morja 7,7. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 7. februarja Ksenija Sonce vzide ob 7.21-in zatone ob 17,18. Dolžina dneva 9.57. Luna vzide ob 2,27 in zatone ob 12.05. Jutri, SOBOTA, 8. februarja Janez NOV PORAST OBMEJNEGA PROMETA V januarju 561.554 prehodov s propustnicami in potnimi listi V primerjavi z lanskim januarjem se je število prehodov zvišalo za 128.684 - Na propustnice je odpadlo 457.287 prehodov Predavanje v društvu «SIavko Škamperle» Promet na tržaških obmejnih prehodih je letošnjega januarja dosegel rekordno raven, saj je bil občutno višji kot v istem mesecu lanskega leta in tudi znatno večji kot v januarju 1962 leta. Pri tem so nedvomno vplivale vremenske prilike, ker je lepo vreme omogočilo skoraj normalna potovanja kljub zimskemu času, vendar pa gre v bistvu za globlji pojav, sjj se v zadnjem razdobju opaža stalno naraščanje obmejnih prehodov in to tako s potnimi listi kot s propustnicami, izdanimi na osnovi videmskega sporazuma o osebnemu obmejnemu prometu. Letošnjega januarja je prešlo mejo z različnimi dokumenti (potni listi in propustnice vseh vrst) 561.554 oseb, januarja 1963. leta 432.870 in januarja 1962. leta 467.333 oseb. Lanski padec januarskega prometa izhaja predvsem iz izredno neugodnih vremenskih prilik, saj je bila lanska zima izredno mrzla in je za več dni onemogočila kakršen koli promet. S potnimi listi je letos prešlo mejo 104.267 potnikov, od katerih odpade 60.156 na italijanske in 44.111 n3 tuje državljane, medtem ko je lani v januarju prešlo mejo 64.776 potnikov in od tega 29.535 italijanskih in 35.241 tujih državljanov. Med tujimi državljani so tudi v letošnjem januarju kot običajno Jugoslovani na prvem mestu s 26.900 prehodi (lani 20.200), slede Grki z 2.700 (lani 2.100), Avstrijci 2.000 (lani 2.300) in nato- državljani ZDA 1.800, Zahodne Nemčije 1.700, Francije 1.400, Turčije 1.200, Velike Britanije 1.100 in drugi. Promet s propustnicami je zabeležil letos v januarju 457.287 prehodov, medtem ko je lani 368.104. Prebivalci jugoslovanskega obmejnega področja so s propustnicami prešli mejo 213.301-krat (lani 194.938-krat), italijanskega pa 243.986-krat lani 173.166). Po številu prehodov je na prvem mestu blok škofije s 199.100 prehodi, sledijo Fernetiči 141.000, Prosek 40.500, Lipica 23.800, Repentabor 15.500, Prečnik 10.200, Sv. Barbara 6.200, Campore 5.200 in Cereji 5.100. Potrditev sklepov skrbstvenih ustanov Pokrajinski odbor za javno pomoč in dobrodelnost je na svoji zadnji seji proučil in odobril vrsto sklepov skrbstvenih in bolnišni-ških ustanov. Za Občinsko podporno ustanovo ECA je med drugim odobril sklepe o vzdrževaini-nah in o zamenjavi neke lastnine; za združene bolnišnice je odbor med drugim odobril sklepe o plačilu doklade k pokojninam bivših uslužbencev, zvišanje nagrade za nune, spremembe proračuna za leto 1963 itd., za zavod za zaščito mladoletnih je odbor odobril sklep o dodelitvi še ene nune za nadziranje otrok. Revija popevk «Trst 64» Prosvetno društvo Barkovlje obvešča vse, ki so poslali svoje prir spevke za revijo, da se bo sestala komisija, ki bo pregledala poslane popevke v najkrajšem času in bo rezultat objavljen v časopisju. Vsi pevci in pevke, ki so se prijavili za sodelovanje na reviji, bodo pismeno povabljeni prihodnje dni na preizkušnjo. v Društvo namerava razpisati natečaj za napovedovalce. Vsi, ki se za to zanimate, prosimo, da pošljete svoje prijave na društveni naslov: Trst, Ul. Ceretto, 12. Sinoči je bilo v prosvetnem društvu «S. Škamperle« pri Sv. Ivanu predavanje, fotoreporterja Maria Magajne o njegovem zadnjem potovanju po Turčiji. Predavanje je dopolnilo veliko število barvnih diapozitivov, ki jih je predavatelj posnel v tej zgodovinsko zanimivi deželi med svojim kratkim bivanjem. Kot po vseh ostalih prosvetnih društvih je bilo tudi v dvorani društva «S. Škamperle« lepo število članov in simpatizerjev, ki so z velikim zanimanjem sledili besedam in slikam predavatelja. Na koncu se je tov. Jelarčič v imenu prosvetnega društva zahvalil tovarišu Magajni za lepo in zanimivo pre-I davanje ter izrazil željo, da bi I se taki večeri še ponovili. Seja Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Sinoči je bila skupna seja izvršnih odborov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki sta po poročilih tajnikov razpravljala c vprašanju raziaščevanja zemljišč, za Industrijsko pristanišče, o izplačilu odškodnine kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi lanskega neurja, o vprašanju cene mleka in obstoju živinoreje na našem področju ter o organizacijskih zadevah. Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobneje poročali o seji v naši nedeljski številki. Opremljanje 94.400-tonske petrolejske ladje Na 94.400-tonski supercisterni ctCarlo Cameli« montirajo sedaj pogonski stroj. Včeraj so na orjaško ladjo vgradili dva parna kotla CRDA - FOSTER VVHEELER, ki tehtata skupno 80 ton. Vsak kotel lahko proizvaja 15 ton pare na uro pri pritisku 30 kg na kvadratni cm. 94.400-tonsko ladjo «Carlo Cameli« so pred kratkim splavili v ladjedelnici CRDA v Tržiču in io grade za pomorsko družbo ((Santa Lucia« iz Paierma. PETA LETOŠNJA PREMIER^ SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA «Na zeleni reki čoln» lepa in napeta predstava Prva slovenska izvedba dela mladega srbskega pisca Dikliča - Sijajna kreacija gosta - prvaka ljubljanske Drame, Staneta Severja Slovensko gledališče je sinoči v Avditoriju uprizorilo peto letošnjo premiero: Arsena Dikliča igro «Na zeleni reki čoln«. Izbiri tega dela je prvenstveno kumovala želja, da bi se tudi naše gledališče na neki način spomnilo 20-letnice upora proti okupatorjem in postreglo svojemu občinstvu z igro s tematiko iz vojnih časov. Žal iz te epopeje še nismo dobili kako dramsko veledelo in zdi se, da se tudi drugi jugoslovanski narodi ne morejo kaj prida pohvaliti v tem smislu. Bilo je pač nekaj bolj ali man] uspelih poskusov in med te smemo uvrščati tudi Dikličevega, ki pa zasluži toliko večjo pozornost, ker se je Diklič lotil vojne tematike s povsem svojstvenim dramaturškim prijemom. Kaj je pravzaprav «Na zeleni reki čoln«; detektivka, drama, tra. gedija. dramatiziran vojni roman? Kot odrska zvrst malce vsega tega, a predvsem je poskus psiho- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI PRETRESLJIVA IN NENAVADNA NESREČA V UL REVOLTELLA Tragična smrt mladega podčastnika pod prevrni enim oklopnim vozilom 10- tonsko vojaško vozilo na gosenice je zaradi okvare zgrmelo cez 3 m visoki zid vojašnicer zmečkalo pod seboj vozača, poveljujoči častnik pa se je rešil z lažjimi poškodbami Specializirani podnaredniik dru-gega regimenta aPiemonte Caval-ieria«, 21-letni Renato Preto je včeraj zjutraj na tragičen način izgubil življenje pod 10-tonskim vojaškim vozilom na gosenice, ki se je prevrnilo 'z zidu vojašnice ((Vittorio Emanuele« v Ul. Revol-tella. V vozilu je bil tudi 22-letni poročnik Sergio Andreanelli, doma iz Ancone, ki pa se je samo laže ranil. Tragična in dokaj nenavadna nesreča se je dogodila ob 9,07, ko je podnarednik vozil oklopno go-seniono vozilo ameriške izdelave tipa «M 113» proti skladišču goriva, ki se nahaja v sklopu vojašnice na strani Ul. Vidacovich. Freto je stal v vozilu in je z zgornjo polovico telesa molel skozi gornjo okroglo odprtino ter vozil po notranjem drevoredu ob strani Ul. Revoltella. Naenkrat je moral zavoziti na levo, ker se je znašel na ovinku, toda v tistem trenutku se je — kot se dozdeva — pokvarila desna ročka s katero se naravnava smer vozila, tako, da se je blokirala desna gosenica še v pogonu. Težko oklopno vozilo je nenadoma zavozilo na levo, podrlo prednjo steno cementne zgradbe, ki je stala tik ob zidu med dvema de-belima drevesoma, podrlo zgradbo in se povzpelo na rob 4 metre visokega zidu nad Ul. Revol- luiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHitiuiiiiiiitiniuiifuiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiimiiiiiiiiuiuiiiiiiiitiii ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST Stavka kemičnih delavcev in radijskih uslužbencev V nedeljo stavka uslužbencev avtobusnih podjetij Nepopustljivost ravnateljstva podjetja Orion Včeraj se je pričela 48-urna stavka delavcev in uradnikov kemične stroke, ki zahtevajo novo vsedržavno delovno pogodbo z raznimi mezdnimi in normativnimi izboljšanji. Delodajalci pa so hoteli le delno in v zelo mali meri ugoditi delavskim zahtevam, zaradi česar so bile te zahteve in ponudbe delodajalcev predaleč vsaksebi ln so se pogajanja razbila. Zato so vsi sindikati napovedali enotno vsedržavno stavko. Pri nas je v kemični in-dustrlji zaposlenih komaj kakih 650 delavcev in uradnikov. Delavci so se udeležili stavke prav vsi, uradnikov pa je stavkalo okrog 60 od-etotkov. Danes se stavka nadaljuje. * • * Včeraj se je pričela tudi 48-urna stavka nekaterih strok radijskih in televizijskih uslužbencev, to je tehnikov, uradnikov, delavcev in umetniškega osebja. Stavka bo trajala do danes opolnoči. Sicer pa je avtonomni sindikat tehnikov napovedal stavko že v torek zvečer, tako da že od takrat ni po radiu nobenih krajevnih poročil Zato so oddajali samo vsedržavna poročila in razno glasbo s plošč. Tudi ti uslužbenci zahtevajo izboljšanje prejemkov, skrčenje delovnega umika in daljše dopuste. * • • V nedeljo, ponedeljek in torek bo tridnevna stavka uslužbencev avtobusnih podjetij. Glavni spor med uslužbenci in delodajalci se tiče delovnega umika. Uslužbenci zahtevajo. da se skrajša na 42 ur na teden, delodajalci pa vztrajajo pri 46 urah in pol. Prav tako nočejo skrajšati šoferjem In sprevodnikom časa navzočnosti v službi, to je časa, v katerega so všteti tudi postanki na končnih avtobusnih postajah, kjer morajo ti uslužbenci čakati po več ur in niso dejansko prosti. Uslužbenci avtobusnih podjetij so že stavkali dva dni, 19. in 20. ja-nuarja, nakar so odložili stavkovno borbo, ker so upali, da bo posredovanje pristojnega ministra kaj zaleglo. Ko pa so videli, da so ostale stvari pri starem, so znova proglasili stavko. Kot, zadnjič ne bo vozil pri nas noben zasebni avtobus na medkrajevnih in tudi mestnih progah, niti ne' bo izrednih vo ženj za izletnike. Kaže, da bo stavka stoodstotna kot zadnjič. * • * Včeraj so se na uradu za delo več ur nadaljevala pogajanja med predstavniki sindikatov in podjetja Orion glede lanske in letošnje proizvodne nagrade, glede ureditve a-kordnih dodatkov, njihovega izboljšanja za nekatere oddelke ter glede zahtev električnih in avtogenič-nih varilcev. Večino razprave pa so posvetili proizvodni nagradi za leto 1963. Čeprav je glede vsote še vedno precejšnja razlika med obema strankama, pa obstaja upanje, da se bodo vsaj glede tega lahko sporazumeli. Toda ravnateljstvo zahteva, da se rešitvi tega vprašanja ln plačilu nagrade podredijo pogajanja za vse ostale zadeve. Pri tem je torej očitno, da hočejo morda plačati kakih 500 lir več za nagrade za lansko leto, da bi našli nov način akordnih dodatkov, to je, da bi podjetje prihranilo 20 odstotkov, delavci pa bi bili prav za toliko oškodovani. Poleg tega namerava podjetje ločiti delavce, ki dobivajo povprečne akordne dodatke, od delavcev, ki so neposredno v proizvodnji In ki dobivajo akordne dodatke po učinku. Glede proizvodne nagrade za leto 1964 vztraja podjetje pri načinu, ki ne bi dopustil nobenega zvišanja za leto 1964; nasprotno, nagrada bi bila morda še nižja kot lani ln predlanskim. Seveda sindikati tega ne morejo sprejeti, ker pomeni to pravo izsiljevanje. Sindikati hočejo rešiti spor, toda ne tako, da se položaj delavcev še bolj poslabša. Danes ob 9.30 se bodo pogajanja na uradu za oelo nadaljevala. Predstavniki sindikatov so izjavili predstavniku urada za delo,' da so pripravljeni na nepretrgana pogajanja, da bi se stvar uredila. Ce pa ne bo sporazum mogoč, bodo predali stvar v pretres delavcem, ki se bodo odločili za nadaljnjo akcijo. Padel je s prikolice Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom RK, so včeraj sprejeli 36-letnega Bruna Žigona iz Ul. del Rivo 11. Žigon, ki je zaradi udarca v glavo krvavel iz nosa in levega ušesa, ter si je zlomil levo ključnico, se bo moral zdraviti 30 dni. Povedal je, da je malo prej padel s prikolice, ki jo je vlekel traktor Javnih skladišč, pri katerih je Žigon zaposlen. Stal ie na prikolici in ker je ta odskočila na neki vzboklini, je Žigon izgubil ravnotežje in padel. Prevrnjeno 10-tonsko oklepno vozilo imel rano na zatilju in levem gležnju. Sprejeli so ga na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. Ponesrečenec je povedal, in to precej megleno, da ga je malo prej v Istrski ulici podrl motociklist, ki je potem, ko se je za nekaj trenutkov ustavil, nadaljeval pot proti Sv. Jakobu. Mazzaroli ni znal niti povedati, kakšne znamke je bil motor. tella, ga napol podrlo, izrulo zaščitno mrežo in se končno prevrnilo na Ul. Revoltello, petdeset metrov od vogala Ul. Vidacovich, frjer je obležalo z gosenicami navzgor. Pri tem je težko vozilo za seboj odneslo tudi cementno streho zgradbe, ki jo je malo prej porušilo. Preto je v tistih dramatičnih trenutkih skušal skočiti iz vozila, a žal mu to ni uspelo; obležal je pod ogromno težo «M 113», ki- ga je dobesedno zmečkalo. Po ročnik Andreanelli, ki je sedel v notranjosti v funkciji poveljnika vozila, pa se je le laže ranil Po glavi. Nenadni pretresljivi nesreči so prisostvovali mimoidoči ljudje in nekateri so se takoj podvua.i ter poklicali na pomoč reševalce. Na kraj nesreče so poleg vojask.h o-blaeti prihiteli bolničarji RK, gasilci z brizgalno in premičnim žerjavom pod vodstvom kapetana Sgorbisse ter policijske oblasti. S pomočjo policijskega premičnega žerjava so reševalci takoj priskočili na pomoč Pretu in začeli dvigati oklopno vozilo, da bi nesrečnika potegnili izpod železja. Medtem so bolničarji RK, ki jih je vodil zdravnik dr. Rizzo, potegnili iz vozila poročnika An-dreanellija. ga položili v rešilni avto ter ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi živčnega pretresa, udarca po zgornji čeljusti in ran na desnem kolenu. Istočasno, ko so reševali Preta izpod oklopnika, so gasilci s peno polili prevrnjeno vozilo in ru-ševine oteog njega, da bi tako preprečili vsako možnost požara, kar je bilo skoraj nepotrebno, ker se pri takih nesrečah pri vozilih tega tipa avtomatično izklopi e-lektrična napeljava in se zapre dovod goriva v motor. Ko je premični žerjav privzdig. nil «M 113» so lahko potegnili truplo nesrečnega podnarednika in ga položili na bližnji pločnik, potem pa, po opravljenih formalnostih, v furgon s katerim so ga ob 11.30 odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Reševalci so še dolgo časa o-stali na kraju nesreče. S pomočjo obeh premičnih žerjavov so nato prevrnili oklopno vozilo in ga začasno primaknili na pločnik. Policijske in vojaške oblasti so uvedle preiskavo, toda kot so že ugotovili vojaški tehniki, ki so potem pregledali oklepnik, se ie v usodnem trenutku pokvarila ročka desne gosenice težkega vozila, ki ga uporabljajo za prevažanje vojakov in za vleko topov, nesrečni Preto pa se morda v tistem trenutku ni več znašel, da bi na kakšen način ustavil voz. Vse se je namreč dogodilo z bliskovito naglico. Nesreča bi lahko imela še huj. še posledice, če bi v tistem trenutku bili na pločniku ljudje ali morda ustavljen kak avtomobil. IllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIlllllllIIIIIIIIDtllllllllllllllllltl ■•111111111111111111111111111111111119111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Očividci so. namreč povedali, da je trenutek prej s tistega mesta odpeljal avtomobilist, ki je tam parkiral svoj avto. Prevozil je mogoče sto metrov, ko je za seboj zaslišal velik trušč. In tudi filobus, v katerem je bilo več potnikov, je tisti trenutek odpe. Ijal z bližnjega postajališča na vogalu Ul. Vidacovich, vendar je šoferju uspelo pravočasno usta. viti vozilo. Na srečo tudi otrok, ki se na tistem pločniku večkrat igrajo, tedaj ni bilo, sicer bi o-klopni voz še koga pokopal pod svojo ogromno težo. T avtom podrl žensko Ko je na prehodu za pešce hotela prečkati Ul. Udine pri hišni štev, 34/a, je 54-letno Valerio Marini por. De Ros iz Ul. Udine 40 podrl z avtom Ts 62367 23-letni Lucio Fumi s Šalite Trenovia 9, ki je vozil proti središču. Pone-srečenko so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma desne noge, zloma leve ključnice ter ran in udarcev po obrazu, čelu in zatilju. Mari-nijeva se bo morala zdraviti od 30 - do 40 dni. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. Motociklist ga je podrl Včeraj *e ie ,-glasil v bolnišnici 34-letni hotelski vratar Fulvio Mazzaroli iz Ul. Pitacco 2, ki je afilju loške obdelave določene dobe in njenih vzročnih posledic, poskus globlje analize kompliciranih človeških značajev, ki so akterje o-drskega dogajanja, prijatelje iz mladostnih let, opredelili v dva nasprotna si, vojskujoča se tabora. Prav zaradi tega Diklič svojega dela ni niti časovno in niti krajevno označil; osvobodil se je tudi vseh ostalih točno zarisanih okvirjev ičeprav si te lahko sami določimo). Zanj je bilo glavno psihološko utemeljiti svojo zgodbo, pri kateri mu je služil za podlago zelo verjetno resničen dogodek. Ali je mlademu srbskemu pisatelju in dramatiku to uspelo? Morda ne v celoti, prav gotovo pa mu je uspelo napisati izredno zanimivo in spretno grajeno odrsko delo, ki daje režiserju in igralcem obilo možnosti, da avtorjev namen še zelo poglobijo in tudi v polni meri prispevajo k njegovi realizaciji. In zdi se mi, da je ansambel Slovenskega gledališča to tudi dosegel, saj je delo v veliki meri prav po zaslugi nastopajočih zaživelo in doseglo tisto stopnjo notranje napetosti, ki gledalca pritegne in ki mu približa odrske like ne samo po njihovi zunanjosti, ki ni toliko važna, kot predvsem po njihovi notranjosti, po tem kar v sebi doživljajo in kar končno predstavljajo na razvodnici življenjsko usodne odločitve. Uspelo mu je kot kolektivu in kot posameznikom dati delu tisti časovni in krajevni okvir, ki mu ga Diklič hote ni dai. uspelo mu je skratka postaviti v prvo vrsto človeka, o katerem se samo govori, ki pa ga nikoli ne vidimo, uspelo mu je povzdigniti nevidnega, a vendarle v osem delu povsod pričujočega junaka in do takšne mere ■ osredotočiti nanj simpatije gledalca, da v zaključnih scenah trepeta za njegovo usodo iti z olajšanjem sprejme njegovo rešitev. Teža dogajanja je slonela na Stanetu Raztresenu kot Kapablan-ki, pomočniku šefa (kvizlinške) policije, na Alojzu 'Miliču kot za-sliševalnemu pripravniku Stipiču in na Stanetu Starešiniču kot na topniškem kapetanu Mirku Marčiču. Prvi in tretji sta bivša ušeri-jovai) sošolca, drugi pa je mladi zagrizeni in ambiciozni policist, ki ga na «šerifa» ne veže ne poznanstvo in niti kakšne čustvene vezi. Vsi trije, so sicer v kviz-linškem taboru, toda v odnosu do ešerifa«^..Jfti.jp. na nasprotni strani reke (pri partizanih) so si različni. Stipič se bojuje samo s svojo policijsko vnemo, Kapablanka in Maričič pa doživljata psihološko moralno krizo. Vsi trije se v svojih interpretacijah, ki pa ni nujno, da bi morale biti samo take, ustvarili močne osrednje figure. Toda ena izmed značilnosti Di-kličeve igre je tudi v tem, da so stranske vloge bistvene za ustvarjenje vzdušja, o katerem se igra odvija in da je tudi od njihove interpretacije zelo važen celoten u- speh predstave. In v vrsti teh, po tekstu manjših vlog, je nastopil kot gost prvak ljubljanske Drame Stane Sever, kot Marčičev oče. Sever je ustvaril blesteč odrski biser, toplo, človeško pojavo starca, ki marsikaj ve in še več sluti, pa ve, da tega ne kaže govoriti, starca v katerem je čutiti, da je na «šerifovi» strani. Odličen lik je ustvaril tudi Jožko Lu-keš s svojim Sarkičem pa še Zlata Rodoškova kot Irena, Rado Nakrst kot policijski šef Kondor, Danilo Turk kot policijski pretepač pijani Slavec, Silvij Kobal kot pisar Vrdjuka. Kot policist Stimac je nastopil Dušan Jazbec, Delo je režiral Adrijan Rustja, vestno in skrbno s smiselnim stopnjevanjem napetosti. Okusno sceno pa je oskrbel Vladimir Rijavec. Vsi nastopajoči so bili deležni toplega priznanja dokaj številnega občinstva, gost Stane Sever pa tudi aplavzov ob svoji prvi pojavi na sceni. j. k. Slovensko gledališče v Trstu Danes 7. februarja ob 20.30 V AVDITORIJU V TRSTU ARSEN DIKLIČ Na zeleni reki čoln Osebe: Kondor - Rado Nakrst; Kapablanka - Stane Raztresen; M. Marčič - Stane Starešinič; E Marčič - Stane Sever; Stipič . Alojz Milič; Irena - Zlata Rodoškova; Slavec - Danilo Turk; Vrdjuka - Silvij Kobal; šarkič - Jožko Lukeš; štimac - Dušan Jazbec. Prevod? VIKTOR KONJAR Scena: VLADIMIR RIJAVEC Zvok: EDVARD MARTINUZZI Režija: ADRIJAN RUSTJA Prodaja vstopnic v Trž. knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. Nazionale 16.00 «Tom Jones«. Techni-color. Albert Finney, Susannah York. Prepovedano mladim. ArcobaleDo 15.30 «Sandokan la tigre di Monpracem« Technicolor. Steve Reeves. Excelsior 15.30 «La ragazza dl Bube«. Claudia Cardinale. Fenice 15.30 ((Frenesia delFestate«. Vittorio Gassman, Sandra Milo, Mi-chele Mercier. Grattaclelo 16.00 «Sedotta e abban-donata«. Stefania Sandrelli, Saro Urzi. Supercinema 16.00 «Uno strano tipo«. Adriano Celentano. Alabarda 16.00 «La valle dei lunghl coltelli«. Technicolor. Lex Barker, Pierre Priče. Zadnji dan. Filodrammatico 16.00 «Ob!ettivo ra-gazze« Technicolor. Tony Ren-is. Aurora 16.30 «Mondo cane N.o 2». Prepovedano mladini. Cristallo 16.00 «Pinocchio» Walt Dis-neyjev Technicolor. Capitol 16.00 eSciarada«. Technicolor. Gary Grant, Audre Hepburn. Garibaldi 16,30 «Notti e donne prol-bite«. Technicolor. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 «1 10 gladiatori« Ca-lorscope. Roger Brovvne. Impero 16.00 «Donne senza para&i-so». Prepovedano mladini. Moderno 16.00 «Pranzo di pasqua» Charlton Heston Elsa Martinelli. Prepovedano mladini. Astoria 16.30 «Taras figlio di Attl-la». Technicolor. Astra 16.30 «La donna nel mondo«. Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 16.00 «Una storia milanese«. Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «L’attico» Daniella RoC-ca Thomas Milian VValter Chiari. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «La veglia delle aqui'le. Technicolor. Rock Hudson. Marconi 16.00 «11 paradiso delFuo-mo». Technicolor. Prepovedano mladini. Skedenj Danes zaprto. iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiitiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitmuiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiuiiiiiiniiiiiimiimiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V pijanosti je napadel policista in bolničarja Kljub upoštevanju olajševalnih okoliščin, je sodišče obsodilo alkoholiziranega napadalca na 15 mesecev zapora in še na pol leta kaznilniškega zdravilišča Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli, obramba Moro) se je zagovarjal včeraj 30-let-ni Sergio Schulz iz Ul. del Rivo 4, ki je bil obtožen vrste prekrškov, od upora proti javnim funkcionarjem do telesnih poškjdb in pijanosti. Bilo je okoli 15. ure popoldne ko se je Aldo Stocchi, ki je šel počivat za kratek čas, nenadoma pirebudil. S Trga Granatieri, ki je \) bližini občinske palače, je bilo slišati silno razbijanje. Nekateri gostje gostilne «A: vini tipici«, ki je v bližini, so ga na glas klicali, naj pride na okno, ker sta dva ipladeniča razbijala po njegovem gvtu, ki ga je parkiral na trgu. Stocchi se je hitro oblekel ter stebel po stopnicah navzdol. Ko je prišel na trg, je opazil, da sta dva mladeniča tolkla po nekaterih drugih avtomobilih. Stekel je za njima, da bi ju prijel. Spotoma pa je še skočil v občinsko palačo ter dbvestil o zadev; dva redarja, ki VČERAJ PONOČI BLIZU DEVINA Smrtna nesreča mlade baristRe pri trčenju avta v obcestni zid Nekaj minut legla hudim ranam po sprejetju v trziško bolnišnico je pod-Tudi vozač močno poškodovan Včeraj ponoči okrog 1. ure se je na državni cesti «14», en kilometer pred križiščem ceste, ki pelje v Devin, dogodila smrtna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 31-letna baristka Maria Giorgi iz Ul. Aleardi 6. Pri nesreči se je hudo poškodoval tudi 29-letni Claudio Ghersevich iz Ul. D’Alviano 17-1. Ghersevich m Giorgijeva sta se skupaj vračala v Trst iz Tržiča z avtom NSU Prinz TS 54352. Ko je Ghersevich privozil do velikega ovinka, ki zavija na levo v višini pokopališča, je iz neznanih razlogov zavozil na desno in silovito trčil v obcesni zid. Zaradi sunka je avto vrglo na sredino ceste, kjer se je obrnil okrog svoje osi in se končno prevrnil na levo stranico s prednjim delom obrnjenim t proti Sti-vanu. Nekaj trenutkov potem je privo- zil mimo avtomobilist, ki je ob luči žarometov zagledal strahotno nesrečo* Izstopil je iz avta in najprej pomagal Ghersevichu, potem pa sta, čeprav je bil Ghersevich ranjen, iz razbitin avta potegnila še Giorgijevo. Žal pa za Giorgije-vo ni bilo več pomoči in čeprav so jo z zasebnim avtom takoj odpeljali v bolnišnico v Tržič, je nekaj minut po sprejemu izdihnila zaradi hudih poškodb. Polomila si je namreč medenico in je imela hude notranje poškodbe. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji z devinske postaje in s postaje v Ul. Hermet, ki so uvedli preiskavo o nesreči. Medtem su reševalci pomagali Ghersevichu v avtobus, fci je včeraj zaradi stavke železničarjev vozil na progi Be. netke-Trst in istočasno obvestili karabinjerje s postaje v Ul. Co- logna. Ko je avtobus privozil na avtobusno postajo, so karabinjerji prevzeli ranjenca in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na pljučno-kirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu zaradi udarca po prsih in verjetnih zlomov reber. Vso noč in še zjutraj so karabinjerji ugotavljali vzroke nesreče. Kako je mogel Ghersevich zavoziti na desno in trčiti v obcestni zid? Zelo verjetno je izgubil nadzorstvo nad avtom, ker je privozil na ovinek s precejšnjo brzino. Morda so, ga oslepili žarometi avta, ki je privozil mimo. To se bo vedelo, ko bodo karabinjerji zaključili preiskavo, dejstvo pa je, da je Ghersevichev avtomobil zaradi trčenja utrpel ogromno škodo. Truplo Giorgi leve so prenesli v HPI mrtvašnico tržiške bolnišnice, kjer I ženca obtožbe telesnih poškodb, je na razpolago sodnim oblastem, ker ga prizadeti niso tožili. sta takoj stekla na ulico. Zasledovala sta mladeniča, toda posrečilo se jima je, da sta prijela samo enega izmed njiju, in sicer Bruna Slmicicha. Se preden pa sta redarja napravila konec razgrajanju in razbijanju po avto-mobilihj je Schulz potegnil iz žepa izvijač ter zagrozil redarjema, da ju bo zabodel, če bi se mu približala. Ker je redar Giuliano Blocher napravil korak naprej, je Schulz res zamahnil z izvijačem ter mu prerezal uniformo. Takoj nato je napadalec zbežal. Redarji so med tem odpeljali Siroiciclia na kvesturo. Četrt ure pozneje se je pojavil tam tudi Schulz. Čeprav je prišel prostovoljno, je bil vendar trdno odločen, da bo razgrajal. V sobi dežurnega podčastnika je zgrabil za prazno steklenico «coca cole«, jo razbil, ter se pognal z velikim kosom stekla proti podčastniku. Čeprav laže ranjen, se je policist rešil napadalca. Kmalu nato se je agentom posrečilo, da so Schul-za spravili k pameti. Takoj so poklicali rešilni avto RK, ki je skoraj poblaznelega in popolnoma vinjenega Schulza odpeljal v splošno bolnišnico. Bolničar Antonio De Marin pa je imel precej opravka preden se mu je posrečilo, naložiti ga na vozilo in prepeljati na opazovalni oddelek. S tem pa še ni bilo kraj nevšečnostim. V bolnišnici je Schulz napadel bolničarja ter ga vrgel na tla. Povzročil mu je pri tem nekaj lažjih poškodb. Na včerajšnji obravnavi se obtoženec, ki je v priporu, ni mogel spomniti poteka dogodkov. Njegov zagovornik je zahteval, naj sodniki upoštevajo, da je njegov varovanec pri neki eksploziji izgubil roko ter da je živel vedno prepuščen samemu sebi. Zato se je vdal pijači ter se popolnoma alkoholiziral. Sodniki so delno upoštevali te okoliščine ter obsodili Schulza na eno leto zapora. Poleg tega so mu prisodili še tri mesece pripora zaradi pijanosti (ta prekršek mu je naprtil javni tožilec med samo obravnavo). Poleg tega bo moral obsojenec, upoštevajoč dejstvo, da so ga sodniki spoznali za delno nezmožnega pravilnega presojanja in hotenja, prestati še najmanj pol leta v nekem kaznilniškem zdravilišču. Pripomniti je še treba, da so sodniki oprostili obto- iSfalBI VERDI Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo gala predstavo Verdijeve opere «Moč usode«, ki bo danes (naslednje predstave bodo popoldanska v nedeljo ter 11. in 14. t.m.). V glavnih vlogah nastopajo Marcella De Osmo, Anna Maria Rita, Luigi Ottolini, Ličimo Monte-fusco, Renato Cesarl in Nicola Zac-caria. Dirigent Franco Bartoleti. Zborovodja Giorgio Kirschner, Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Režija Carlo Faraboni. Plesalca-solista yio-letta Toso in Bruno Fusco. Prosvetno društvo «IVAN CANKAR« Ul. Montecchi 6/IV. vabi člane in simpatizerje na »DRUŽABNI VEČER« ki bo v soboto, 8. t.m. ob 21. uri v društvenih prostorih. Rezerviranje miz danes 7. t.m. od 19. do 20. ure na sedežu društva. Vljudno vabljeni! _____ P. d. «Ivan Cankar« vabi tpdi na otroški « L I L A PLEŠ«, ki bo v torek, 11. t. m. od 16. ure dalje v društvenih'prostorih Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. februarja se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 8 oseb. Umrli so: 96-letna Antonia Sibelia vd. Schillani, 744etnl Vicenzo Ghez-zo, 62-letna Cristina Saina por. Ar-banassi, 37-letnl Adriano Clok, 42-letnl Giovanni Cossutta, 83-letna O-limpia Steffich por. de Iager, 59-let-ni Edoardo Radlch, 68-letna Fran cesca Dendich por. Stupar. DNEVNA SLUŽBA LEKARN 32-9.2 AlTAlabarda, Ul. deiristrla 7. Centauro, Ul. Buonarroti 11, Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Miz-zan, Trg Venezla 2, Barbo-Carmel, Trg. Garibaldi 4, de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5, Vielmetti, Trg della Borsa 12, Mlanl, Drevored Mlrama-re 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN 3.Z.-9.2. AlFAlaDarda, Ul. deUTstria 7, Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11. Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Mizzan, Trg Venezla 2. Otroško pustno rajanje - kraljestvu palčkov Hej zavriskajmo veseli na otroškem rajanju: ahoj! Z vilami in palčki bomo se vrteli, sestrica in bratec brž z menoj! Slovensko gledališče prireja v nedeljo 9. februarja ob 15.30 v dvorani na stadionu 1. maja, Vrdel-ska cesta 7 otroško pustno rajanje. Palčki in vile bodo rajali z otroci, plesi in zabavne igre jih bodo pa razveseljevale. Zato ne pozabite in prihitite na to rajanje. Rezervacija miz v petek in soboto v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom v dvorani na stadionu «1. maj«. i::::::::::::::!::::::::::-::::::::::::::::::::::::::::::::!:::::! PUST V NABREŽINI ORKESTER «K OMET« bo priredil v prostorih prosvetnega društva «1. GRUDEN« v Nabrežini pustni ples 11. februarja. Vabljeni vsi 1 VESELO PUSTOVANJE SPDT Na pustni ponedeljek ob 9. url zvečer priredi SPDT za planince veselo pustno rajanje v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Vabljeni planinci in znanci! MLADINA IZ VEL. REPNA priredi kulturno zabavni večer ki bo dne 8. t. m. z začetkom ob 20. uri v dvorani gostilne Križman št. 76. Vljudno vabljeni I :::::::::::::::::::: * PIŠI v o Skednju ☆ 1964 Na gradbišču v Ul. Navali se je včeraj ponesrečil 52-letni delavec Giovanni Russignan iz Ul. Schiap-parelli 52. Russignan, ki je usluž-ben pri gradbenem podjetju Pol-la je namreč padel z neke deske z višine pol metra ter si pri tem poškodoval koleno. V bolnišnico so ga prepeljali z avtom RK ter ga pridržali na opazovalnem oddelku. Okreval bo v treh dneh. SMUČARSKI IZLET SPDT V KRANJSKO GORO V nedeljo 23. t. m., kakor že dogovorjeno, priredi SPDT smučarski izlet v Kranjsko goro za začetnike kakor tudi za izvežbane smučarje (seveda ni rečeno, da ne bo prostora tudi za nesmučarje). Kakor so se domenili že na predavanju SPDT, bo za to priliko na razpolago prvovrstni smučarski učitelj, na kar posebno opozarjamo mladino. VOZOVI-MAŠKAHE-GODBA Putini plah igral bo kvintet orkestra «MIRAMAR» v prijetni dvorani kina Skedenj V soboto, 8. februarja od 21. do 4. ure (Veglione) nočni ples V nedeljo, 9. februarja od 21. do 2. ure (Ballo delle bambole) ples lutk V ponedeljek, 10. februarja od 21. do 2. ure (Veglioncino) večerna zabava V torek, 11. februarja od 21. do 4. ure (Veglionissimo) nočni ples VSTOPNINA: moški 600; ženske 400 Ur Postrežba bar - Cotillons Rezervacija miz v kino dvorani Skedenj od 16. do 22. ure danes 6. in 7. t. m. od 17. do 19. ure V sredo, 12. februarja velika ceremonija - pokop Pusta iiilšiiiii: PRIPRAVE ZA 3. KONCILSKO ZASEDANJE Vatikan in Johnsonove izjave glede Latinske Amerike Odlikovanje protestanta Erharda z vatikanskim odlikovanjem, ki ga običajno prejemajo samo katoliški poglavarji držav - Obisk kardinala Cicognanija v Španiji in njegov razgovor s Francom - Pavel VI. odobril objavo «privatnega» dnevnika pokojnega Janeza XXIII. Dne 31. januarja je v največji tajnosti prišlo do sestanka kardinalov, ki je trajal nad tri ure. To vsekakor predstavlja novost v okviru rimske kurije. Ob tej priliki je papež bržkone hotel čuti mnenje članov sv. kolegija v zvezi z bodočim razvojem ekumenske politike, še posebno Pa kar zadeva stike med papežem in patriarhom Atanagoro, duhovnim voditeljem pravoslavne cerkve. Po komentarjih kurijskih krogov, je sestanek, ki se je bil Vršil v apostolski palači, zelo va-zen> ker je tem nekako bila ponovno potrjena njihova vloga papeževih svetovalcev. Ta vloga jim je sicer po tradiciji že od nekdaj Pripadala, v resnici pa je bila v Praksi že nekaj desetletij odpravljena. Ukrep papeža Pavla VI. Ere torej tolmačiti kot enega Prvih korakov postopne reforme, ki bi jo novi papež hotel izve-sti v rimski kuriji. Poleg tega bi ob tej priliki šlo omeniti tudi sestanek vatikanske obredne Kongregacije, ki ji je Predsedoval kardinal Arcadio Larraona, Predmet razgovora je zadeval posvečenje krščanskega mučenika Teotina Verhaegena in njegovih 126 tovarišev, ki so bili umorjeni na Kitajskem v začetku našega stoletja. V vatikanskih krogih stoje na stališču, da oo do posvetitve kitajskih mučenikov prišlo v najkrajšem času. Povsem odveč bi bilo podčrtati določeno povezavo med tem vatikanskim ukrepom in nekaterimi drugimi trenutnimi mednarodnimi političnimi dogodki, ki zadevajo Kitajsko. Zelo važen dogodek predstavlja nadalje obisk v Vatikanu nemškega kanclerja Erharda. Posebno je potrtbro pri tem poudariti dve plati tega obiska: Erhard je državnik protestantske vere, ki je zavzel mesto katoličana Adenauerja. Papež pa ga je vseeno odlikoval z odlikovanjem «Gran collare dell’ordine piano», ki se običajno dodeljuje samo katoliškim poglavarjem držav. Predsedniku Moru, ki je pred. kratkim tudi bil na uradnem obisku v Vatikanu, je papež podelil isto odlikovanje, samo da je to bilo ®lžje stopnje. V preteklih dneh pa je odpotoval v Španijo vatikanski državni tajnik, kardinal Cicognani. Uradno se je tja podal v svojstvu papeževega odposlanca, da bi prisostvoval nekaterim verskim svečanostim v Terragoni. Bil pa je tudi v Madridu, kjer je imel z Generalom Francom razgovor, ki s° ga v vatikanskih krogih oznaki za «zelo važen«. Obstaja v teh istih krogih tudi mnenje, da ni obisk kardinala Cicognanija u-tegnil omogočiti odpravo nekaterih nesporazumov političnega značaja, do katerih je v bližnji preteklosti prišlo med madridsko ylado in rlelum španskih katoli-skih sil, povezanih s katoliškimi Predstavniki v inozemstvu. Zanimivo je, da se je papež, pred kardinalovim odhodom v Spani-1°, hotel z njim osebno pogovoriti, kakor tudi, da je po njegovi vrnitvi s potovanja imel z njim uolg iazgovor. Kar zadeva pripravljalna dela v zvezi s tretjim zasedanjem kon-J;1'®, je omembe vredno, da je januarja zapadel rok za dostavitev predlogov, ki so jih skofie imeli predložiti v zvezi z osnutki, o katerih se je bilo razpravljalo aa drugem koncilskem susedanju. Ti predlogi so od strani škofov imeli biti podani posebno kar zadeva koncilske dokumente, ki obravnavajo vprašanje Zidov in verske svobode, tembolj, v kolikor se na koncilu 0 teh vprašanjih ni razpravljajo v bolj poglobljeni obliki. Iz podatkov, ki jih je bilo moč dobi-b iahaja, da je najmanj tisoč škofov poslalo Vatikanu svoje “Pripombe#. Večina se jih izraža v prid obeh dokumentov, kot so 1 bili predstavljeni na drugem koncilskem zasedanju, vendar ne a bi se o nj,;h razpravljalo. n°gi predlagajo določene po-Pravke 0 cjjeh ,ekstih. Nekateri j škofov pa so do omenjenih ekstov zavzeli negativno stali-6c; tn pre.llagaii, da se jih za-rze ali pa podvrže popolni regiji. Te predloge trenutno proučuje *>«*tvo ,a združitev. Toda va-ar-Ski urad, ki ga vodi kardi-n®i Agostino Bea, ni čakal, da zaPade rok 31. januarja, da bi !^° skorajšnjega tretjega kon-C1 skega zasedanja ponovno začel * svojim delom. 2e pred časom j? ~ uaivečji tajnosti zbral v vi-. ozjuga učitelja« v Ariccii nad članov tajništva za združitev, 1 so imeli nalogo zapovrstjo, °t so prihajali, proučiti omenje-tr* ,prec*lo§e škofov. Poudariti je ,e“* Pri tem, da je tajništvo za ruzitev danes v Vatikanu srna-rano za neko vrsto generalštaba ®formistične struje koncila in vesoljne Cerkve. V diplomatskih krogih državnem tajništvu so t vo j»tvom tudi sprejeli poročilo apostolskega delegata v VVa- shingtonu, monsignorja Egidia Vagnozzia, kjer ta med drugim omenja pohvalne besede, ki jih je 20. januarja izrekel predsednik Johnson na račun dela, ki ga je bila opravila katoliška Cerkev v Latinski Ameriki, označujoč ga kot «pogumno ter prežeto s širokimi pogledi«, pri čemer je dodal, da je to delo v veliki meri doprineslo k gospodarskemu in socialnemu razvoju latinsko-ameriških držav. Johnson je to svoje mnenje hotel izraziti v neki svoji poslanici, ki jo je bil poslal prvi letni konferenci tako imenovanega programa medameriškega katoliškega sodelovanja, do katere je pred kratkim prišlo v Chicagu. Strokovnjaki ?.a vprašanja Združenih držav v vatikanskem državnem tajništvu še vedno proučujejo razne plati tega »Johnsonovega dokumenta«, v splošnem pa v kurijskih krogih menijo, da je Johnson hotel s tem sv. Stolici neposredno zagotoviti svojo pripravljenost, da s katoliško cerkvijo sodeluje v obrambi latinsko-ameriških dežel pred komunizmom, kakor tudi, da sprejema priporočila, ki jih Cerkev zadnja leta nenehoma ponavlja, in sicer glede uveljavitve določene politike, ki bi temeljila na širših socialnih pravicah. Po oceni Vatikana ima Johnsonov dokument tem večjo vrednost, ker je bil objavljen prav v dneh, ko je politika ZDA v Panami doživljala težko krizo, in pa v trenutku, ko se vsako Johnsonovo dejanje ali ukrep ocenjujeta sko- zi prizmo skorajšnjih ameriških predsedniških volitev, ki se bodo vršile konec leta. In še nekaj! Pavel VI. je pooblastil monsignorja Lorisa Ca-povillo, tajnika pokojnega Janeza XXIII, da objavi «privatni» dnevnik umrlega papeža. Vendar bodo iz njega izpuščeni nekateri deli. In sicer vse tisto, kar je v zvezi s politično in diplomatsko dejavnostjo pokojnega papeža Roncallija kot predstavnika sv. Stolice v inozemstvu in zatem kot papeža. Dnevnik bo potemtakem vseboval samo strani, ki se tičejo izključno «osebne plati« papeža Roncallija, vtem ko bo vse, kar je na kakršen si bodi način v zvezi s politiko ali diplomacijo, iz njega črtano. ANTONIO JERKOV Prizor iz nove Millerjeve drame «After the fall» (Po padcu), ki je zelo avtobiografskega značaja. Delo je vzbudilo močno polemiko. J. Ro-bards igra Quentina (Millerja), B. Loden pa Maggie (Marilyn Monroe) KAJ SO POKAZALI MEDNARODNI ZNANSTVENI POSKUSI Tima v prejema le zelo majhen del vode od Notranjske Reke Kaj pravijo krivulje, ki so jih izračunali na Dunaju V kraškem podzemlju ni retenzije ni jezera - Timav torej dobiva vodo tudi od drugod: iz Vipave in Soče? f riti um nvvcA t 20 > .. j : - P1 ■ it 7 \ ■* ■ ^ • \ \ k \ K j \i \ i i . i i / \ ‘i / \\ ■*> it \ i i k 7 i t i / T < \ / ii i 1 il s ; 1 iv / 1 V) / "1 1 k / J / 7 k 20 — ---- — Timov i. — -----— Timov H. ........... Timov 1«. Krivulje koncentracij tritija v treh rokavih Timava: slika nazorno dokazuje, da so se zaznavne koncentracije začele pojavljati 14. julija 1962 ter dosegle svoj višek med 19. in 20. julijem. Koncentracije se v vseh treh rokavih ujemajo in v z zedo- 2. Krivulje koncentracij tritija v treh rokavih Timava je izračunala Mednarodna atomska a-gencija na Dunaju. Te pa se končno le rahlo razlikujejo od krivulj, ki so jih narisali na podlagi analiz inštituta «Jožef Stefan« v Ljubljani. Glavne razliko je opaziti namreč le v višini koncentracij: medtem ko je inštitut «Jožef Stefan« zabeležil koncentracije do 14 ali 15 mili-mikrokirijev, je Mednarodna a-tomska agencija zabeležila koncentracije do 20 milimikrokiri-jev. Tako iz priobčene priloge, kakor pa tudi iz izsledkov inštituta «Jožef Stefan«, je razvidno da se 'ako krivulje Kot maksimalne vrednosti koncentracije v treh rokavih Timava dobro prekrivajo in da je radioaktivni val šel skozi opa-zovališča relativno zelo hitro. Na podlagi znane količine vod- VODNA JAMA KOMARJE! nih množin Timava in analiz koncentracije tritija so izračunali, da je skozi tri izvire Timava in skozi izvire Brojnice šlo 102 kirija (101 kiri v Timavu in 1 kiri v Brojnici), medtem, ko se je ostalih 98 kirijev izgubilo po neznanih odtokih v morje, ali jih je bilo deloma absorbiranih v podzemeljskih strugah, oziroma jih še niso točno ugotovili pri nekaterih izvirih zaradi nizkih koncentracij. Dejstvo, da so ugotovili prehod samo dobre polovice tritija utegne seveda sprožiti vpraša nje, če niso morda znatne koli čine tega izotopa šle skozi raz ne izvire v teku več mesecev Ce pa opazujemo potek • gor njih krivulj, lahko ugotovimo da je kaj. takega nemogoče. Pripomniti je še treba, da je uporaba fluoresceina dala povsem nezanesljive rezultate. O-barvano \odo s to snovjo so opazili samo pri izrazitejših opa-zovališčih, kot na primer pri izvirih Timava, vendar pa z dvodnevno zamudo. To pomeni, da razni nosilci absorbirajo fluore-scein. Z druge strani pa voda vsebuje razne organske snovi, ki tudi fluoresceirajo ter s tem motijo rezultate meritev. Kaj je v bistvu pokazala raziskava z dne 3. “jtilija 1962? - 1. Ker so: se meritve izvršile praktično pri nizkem vodnem stanju ter so se nadaljevale tja do oktobra in celo novembra (ko je nastopilo močno deževje, zaradi katerega je dnevni odtok timavskih voda narasel od približno 1 milijona kub. m na dan na celo 8 milijonov kub. metrov na dan), dejstvo, da je val največje koncentracije tritija pasiral relativno hitro, pomeni na eni strani, da obstaja nedvomna povezava med Notranjsko Reko in Timavom, toda dotok vode v ta iz Notranjske Reke je v bistvu minimalen. 2. Dokšzano je bilo neizpodbitno, da v kraškem podzemlju praktično ne obstaja retenzija, se pravi, da ni kakih podzemeljskih bazenov, kjer bi se nabirala voda ob visokem vodnem stanju ter potem napajala izvire Timava ob sušnih mesecih. Prav to tezo so svoj čas zastopali tržaški znanstveniki in strokovnjaki. Ker so bili prepričani, da dobiva Timav glavno množino svoje vode iz Notranjske Reke, so morali razložiti na vsaj kolikor toliko razumljiv in logičen način veliko razliko med vodnimi množinami Timava in Notranjske Reke. Medtem ko znaša odtok Timava ob nizkem j^gmije^JjAMA V DRČE 1JAMA DOLENC Al IZVIR MOŽČENICEl iIZVlfe $AftDgg~(RANDAČCl6)l Iizvir ftižTCBEl Hrastovlje Povodje tako imenovanega zgornjega in spodnjega Timava. V bližnji okolici Trsta so na raznih vrelcih odvzeli vzorce vode, da bi ugotovili dejanski prispevek Notranjske Reke trem izvirom Timava vodnem stanju najmanj od 5 do 8 kub. m na sekundo, so zabeležili v Notranjski Reki samo od 0,3 do 0,5 kub. m na sekundo, ali celo manj. Kdor je hotel torej zastopati tezo izključnega napajanja Timava z vodo, ki bi prihajala iz Notranjske Reke, je moral nujno predpostavljati, da šo v kraškem podzemlju take votline, ki bi morale po približnih računih zadržati okoli 50 milij-onov kub. m vode. Slovenski strokovnjak Franc Bidovec je zračunal, da bi moral biti tak bazen dolg 25 km, širok 10 metrov in globok 20 m (razume se, da je prav vseeno, če gre za en sam bazen ali pa za skupno prostornino več bazenov). Nesmisel retenzije je o-menjeni avtor podkrepil z dejstvom, da ta ne more obstajati, ker je vodni padec od Trebč do Timava minimalen (0,72 odst., oziroma 72 cm na en km). Raziskava z dne 3. julija je ovrgla vse te hipoteze ter dokončno potrdila mnenje, da dobiva Timav glavne množine svojih voda iz nekega drugega povodja. Katerega? Nekatera namigavanja bi dala slutiti, da tržaški strokovnjaki in znanstveniki usmerjajo svoje zanimanje proti Podgrajskemu dolu. Čeprav je dokazano, da odtekajo vode iz tega povodja v Rižano, menijo oni, da vendarle utegne en del odtekati v Timav. Ljubljanski strokovnjaki pa niso rega mnenja. Po njihovem dobiva Timav svoje največje vodne množine samo iz soško-vipavskega povodja. Dosedanja raziskave še niso temeljito analizirane, oziroma še niso znani dokončni zaključki, do katerih so prišle stranke, ki so pri njih sodelovale. Gotovo pa je, da so okvirni rezultati taki, kot smo jih zgoraj orisali. Gotovo pa je tudi, da bosta prizadeti stranki nadaljevali raziskave. Kar se tiče soško-vipavskega povodja, moramo pojasniti, da izgublja Vipava pri Vrtočah nekaj sto litrov vode na sekundo. Z druge strani pa Soča izgublja veliko večje količine svoje vode na odseku, ki gre od Gorice približno do Gradiške (dokazano je, da vode, ki prihajajo iz Soče, tečejo pod strugo Vipave v smeri proti Dolu). Pri nizkem vodnem stanju ima Soča pri Solkanu okoli 12 kub. m na sek. vode Skoraj vsa ta množina vode izgine v propustnih tleh rečnega korita preden reka pride do morja. . Sploh pa pri proučevanju tega vprašanja ne smemo pozabiti, da je Soča nekoč tekla verjetno skozi Dol, potem, ko je pri vhodu v to dolino dobivala vode iz Vipave. Ni izključeno tudi, da je bilo v bližini Jamelj sotočje Soče in pradavnega Timava, ki je prihajal s Krasa po Brestoviškem Dolu. Tektonski premiki zgornjin zemeljskih plasti so povzročili na površini take spremembe, da se je Soča nehala izlivati v morje v bližini današnjega izliva Timava. V Dolu so namreč nastale take zemeljske pregrade, da je morala reka jžTeusmeriti svoj tok ob rob Krasa in Furlanske nižine. Ah ni mogoče, da so še iz tistih pradavnih časov ostali določeni podzemeljski prehodi, ki omogočajo, da ima Timav tako obilico vode? VLADIMIR KENDA (Konec) Ogledalo lakote in bede Ko smo pred nedavnim gledali italijanski film «Boom», se nam je zdelo nemogoče, da bi mogel nekdo ponuditi človeku, pa čeprav je ta v težavah, nekaj milijonov lir za njegovo oko, da bi ga presadili njemu. In vendar se take stvari, se kupovanje očes — konkretneje roženi-ce — dogaja. Se bolj žalostno je to, da je veliko ljudi, ki so-pripravljeni svoje zdravo oko tudi prodati. Mehiški dnevnik «0-vaciones«, ki je pred nedavnim objavil ponudbo slepega ameriškega pevca Raya Charlesa, ki bi hotel za 300.000 dolarjev kupiti «par očes«, je dobil že 44 ponudb. Mehiški dnevnik objavlja nekaj kratkih vsebin teh pisem: Neki mehiški šofer v svojem pismu zatrjuje, da je pripravljen prodati eno oko, da bi mogel zdraviti svojo sestro in mater, ki sta hudo bolni. V nekem drugem pismu pa neka brezposelna ekvadorska mati pravi, da bo tudi z enim samim očesom mogla gledati svoje otroke, ko bodo končno jedli. NOVE IZPOVEDI MINISTRA OLAHA Celo preživeli iz taborišč smrti med «sumljivimi» Poldrugi milijon Avstrijcev v kartotekah politične policije V naši številki od 1. februarja smo obširneje poročali o tem, kaj je avstrijski notranji minister Franz Olah pred dnevi povedal o vohunih in nacističnih agentih, ki ves čas po vojni delujejo v avstrijski policiji in v notranjem ministrstvu. Kakor poroča list «Sozialistische Korrespon-denz«, je notranji minister Olah na seji socialistične parlamentarne skupine k podatkom, ki jih je dal na že omenjenem televizijskem intervjuju, dodal še nekaj novih. Olah je izjavil, da je skoraj tretjina vsega odraslega prebivalstva Avstrije pri politični policiji «zapisana», da je namreč za celo tretjino odraslega prebivalstva Avstrije, konkretno, da so za nad poldrugi milijon državljanov na sedežih politične policije zbrani podatki o njihovem delovanju. Na desettisoče teh, ki bi jih mogli imenovati politične osumljence, je avstrijska državna oz. politična policija zbrala podatke že iz dobe od 1934. do 1938. leta, torej iz dobe, ko Avstrija še ni bila pod nacizmom. Med ((osumljenci«, torej med onimi, ki vodi o njih evidenco politična policija, je tudi 30.000 ljudi ki so preživeli nacistična koncentracijska taborišča. Kar 1,300.000 osebnih fasciklov pa datira iz dobe med 1938. letom in 1945. letom, to se pravi iz dobe nacistične okupacije Avstrije. To se pravi, da visi nad tolikimi Avstrijci še vedno ((politična karakteristika«, kakršno so o njih sestavili in zbrali v dobi, ko je v Avstriji vladala nacistična policija, prvenstveno Gestapo. V kolikor bi to ne bilo dovolj, so za določene Avstrijce zbrali podatke in napolnili ((fascikle« tudi po letu 1945, torej po zrušenju nacistične oblasti. Povsem logično je, da je avstrijski notranji minister Olah o tem rekel, da je treba vse te fascikle takoj uničiti, razen dokumentov, ki vsebujejo dokazni material o vojnih zločinih in vojnih zločincev. V svojem napadu proti državni in politični policiji, ki jo je do pred nekaj leti vodil neki predstavnik Ljudske stranke Avstrije, je Olah nadalje izjavil, da so bila tedaj ((sestavljena lažna tajna pomočila, o državnih funkcionarjih, ki so bili označeni kot komunisti, medtem ko dejansko to niso bili. To je policija delala zato, da bi jim preprečila nadaljnji vzpon na višje položaje«. Olah je dodal, da «vohunjenje nad političnimi ljudmi in državnimi funkcio’ vii po ustavi ni zakonito, ni dopuščeno. In tega ne dopušča niti kak drug zakon. Če nekdo dela kai proti državi, mora priti pred sodišče. Toda ne sme se ohraniti noben akt. da bi ga mogli kdaj pozneje uporabiti za politično borbo. To se v pravni državi, kakršna mora biti Avstrija, ne sme dogajati.« Na isti seji je poslanec Afritsch, ki je bil’ pred Olahom ministet za notranje zadeve, izjavil, da je leta 1959, ko je postal notranji minister, državno ali politično policijo prepovedal. Omenil je tudi da je v letu 1934 (v dobi Dol fussa) in leta 1938 (ob začetku nacistične okupacije) pomagal političnim preganjancem s tem, da jim je dobavljal potne liste, da bi mogli pobegniti v tujino, da pa ni nikoli zahteval za to niti vinarja. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Pet slikarjev v društvu «Arte viva» Društvo «Art3 tliva«, Jci je razhudilo meščansko mlačnost, zlasti z glasbenimi nastopi, prireja, kot gost Krožka za kulturo in umetnost, svojo prvo slikarsko razstavo. Na njej sodelujejo Nino Perizil Caraianova, Miela Reina, Palčič in Chersicla, za katerih u-stvarjalnost smatramo, da je u-smerjena v iskanje novih emotivnih virov likovne umetnosti. Perizi se predstavlja z veliko abstraktno kompozicijo zamahov izredno širokih potez črnikasto modro-zelenih sivin, ki zbujajo v nas bolestno napetost potlačene nezadovoljnosti. Reinova je zastopana s tremi obsežnimi tem. perami, katerih predmetnost skuša razgibati in razgaliti gledalčevo podzavest do bazičnih asociacij iz njegovega detinstva, ki se pa tu identificira z onim otrok pričujoče dobe dozmonavtov. Nje otroška risba le temu primerna, ne tako pa prerafinirana barva. Da bo Caraianova prikazala u-stvarjalne poizkuse, ki se gibljejo že na robu slikarske elementar-nosti, nas ne vreseneča. Preseneča pa nas njeno oddaljevanje od barvnosti njenih del, od barve kot take, ker slika, sestavljena iz letvic na belo ali rjavo obarvanih plohih, ni potrebno, da je ravno produkt raziskav slikarja. Sicer pa je Caraianova tako vsestranska, da lahko preide tudi na neki izreden položaj med slikarstvom in arhitekturo, raz katere, ga so bolje vidne nove lepotne perspektive prostora, v katerem živimo in delamo. Najmlajša razstavljalca Palčič in Chersicla gotovo najpristneje občutita pritisk in umetniške zahteve nastopajoče dobe, ker sta ji pač nnjbližjni pa časovni razdalji njih let. Palčič ima tu tri P P podobe, delu. sešita iz platna oz. dveh platen razpetih drugo nad drugim in pločevine. V vseh tvori osrednje pokončen eliptičen ščit, več ali manj preluknjan, ki skriva pod seboj neko grozotno razkrajanje nečesa, kar ni s tega sveta. Torej nekak predokus v sliki občutkov povezanih s spoznavanji bodočih planetarnih odkritij. Tokrat se je Chersicla barvna in oblikovno prijetno ustalil. Seveda je v vseh treh velikih platnih še vedno barvno skop, zalo pa je bogatejši v zapletenosti oblik, ki reliefno izstopajo nad ozadjem. Pričel je subtilneje dojemati nove odnose in razmerja med zapletenimi in geometričnimi deli zasnove. Postal pa je tudi tako rekoč bolj «biologičen» po videzu prikazanih oblik, tako da se dozdeva, da rešuje zasnovo svojih del s paradoksno enačbi «življenje je enako smrtim. MILKO BAMBIČ g Y//J.5* Ž '/////- Zaradi stavke umetnikov, tehnikov, uradnikov in drugih nameščencev italijanske radiotelevizije ho še danes program močno spremenjen, seveda v kolikor hi medtem ne prišlo do sporazuma. Zato objavljamo danes le televizijski program, brez radijskega. Isto velja tudi za postajo Trst A. Koper 6.15 Jutranja glksba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 V domačem tonu; 14.00 Orkestralni mozaik: 14.30 Melodije; 15.30 Slov. narodne; 14.45 Prenos RL; 16.15 Pevci na odru; 16.30 Da- PETEK, 7. FEBRUARJA 1964 Slovenija 6.20 Tečaj hrvaško-srbskega jezika; 8.O5 Operetna in lahka glasba; 8.30 Narodne; 8.55 Pionirski tednik: 9.25 Glasbeno popotovanje; 10.15 Trije odlomki iz Rozinove opere ((Ekvinokcij«; 10.35 Novost na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!- 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Veliki valčki; 13.30 Križem po svetu; 14.05 Radijska šola; 14.35 Nekaj domačih; 15.15 Napotki za turiste; 15.20 Zabavna glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.10 Zimske olimpijske igre; 18.30 Pripoveduje nam...; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Veliki orkestri; našnje teme- 16.40 S-;Drjtnistka 20.15 Zunanje politični pregled; Galli Curci- 'l7.40 Pisana glasba; 20.30 Iz slovenske violinske glas-18 00 Prenos RL- 19.00 Ritmi s be; 20.50 Orkestra Harry James Cugatom- 19.30 Prenos RL; 22.15 in Kurt Edelhagen; 21.15 Oddaja Kvartet Tommy Scott; 22.40 Ju- o morju; 22.10 Plesna glasba; goslovanski solisti- 23.00 Prenos 23.05 Dag Wiren: Serenada za RL. 40.VAJ nucu, ucicuuuu godala; 23.20 Glasba našega časa. Ital. televizija Od 8.30 do 14.15 Sola; 14.40 Olimpijske igre; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Program za naj mlajše; 18.30 Nikoli ni urepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 TV pošta; 19.30 Simf. koncert; 20.00 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00'W. Dinner -W. Morum; «Pokojna Edwina Black«; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Sejem sanj; 22.40 Zimska olimpiada; ob koncu športne vesti. Jug. televizija 9.25 Olimpijske igre; štafeta 3x5 km za ženske — prenos i* Innsbrucka do 11.00; 16.50 Poročila; 17.00 Olimpijske igre; hokejska tekma Švedska - SŽ; 19.00 Svečana podelitev nagrad Prešernovega sklada: 19.45 Filmski pregled iz Inssbrucka; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Akademija v počastitev Vuka Karadžiča- 22.30 Olimpijske igre: hokej Kanada-CSSR. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spremenjeno mnenje neke tretje osebe, utegne ogroziti dober uspeh nekega posla. Opravljivci bi hoteli Vnesti razdor v vašo družino. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zagotovili si boste lep dohodek, ne da bi zanj kaj žrtvovali. Nepričakovano moralno zadoščenje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ostanite zvesti svoji vestnosti in natančnosti. Odpravite, kolikor morete, svojo samoljubnost, da bi ne zapravili nekega prijateljstva. RAK (od 22.6. do 22.7.) Trenutno ge največje važnosti, da si zavarujete hrbet pred nepričakovanimi napadi. Dokaz hvaležnosti od strani prijatelja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Da bi se ognili morebitnim napačnim po- slovnim napakam, posvetujte se s strokovnjakom. Ne nasedite priliznjenim besedam. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V zvezi z nekim delikatnim poslom, boste potrebovali precej denarja. Otresite se v čustvenem pogledu svoje neodločnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes boste polni delovnega poleta. V osebnih zadevah odločajte sami. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nasprotniki vam ne morejo ogroziti simpatij, ki ste si jih bili pri- dobili. Zavarujte se pred nekaterimi skušnjavami. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pomanjkanje ustrezne poslovne ekspeditivnosti, bi utegnilo povzročiti občutljivo izgubo. Spreminjajoče se razpoloženje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes se ne spuščajte v nobeno tvegano dejanje. Nevšečnosti s sorodniki. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V sporu, do katerega je prišlo v skupini vaših sodelavcev, bodite nepristranski razsodniki. Mir in razumevanje v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne vdajajte se iluzijam v zvezi z nely^-terimi na videz ugodnimi pVedlogi. Zvestoba neke vam vdane osebe je neprecenljiva. V VELJAVI OD 1. JANUARJA Dodatne socialne dajatve za zavarovanje upokojencev Dodatne dajatve morajo plačati delodajalci posameznih kategorij Uprava bolniške blagajne v Go-1 je vozil 38-letni Ernesto Bonetti ni IT\T A A/Tl rjnlnrloioloo ■ im T1 »»m i A n TT1 rici (INAM) opozarja delodajalce na svojem področju, da so po zakonu od 31.-12.-1961; št. 1443, dolžni doplačati prispevke za bolniško zavarovanje upokojencev. Določeno je namreč, da bo plačala take prispevke vsaka kategorija za upokojence svoje kategorije. Povišek dajatev gre v izključno breme delodajalcev ter je določen na 3.80 odst. od tistega dela plače, ki je podvržen tem prispevkom. Na Goriškem znašajo za delavce v industriji in obrtništvu ti prispevki v celoti po 13.08 odst. (8.17 za bolniško zavarovanje, 0.58 v solidarnostni sklad, 3.80 za sklad upokojencev in 0.53 odst. za zaščito mater). Za uradnike iste kategorije se plača vsega skupaj 10.36 odstotkov odnosno 9.81 odst. če nimajo pravice do integracije plače. V kategoriji trgovcev znašajo celokupni prispevki v ta namen za delavce po 12.86 odst., za uradnike po 10.14 odnosno po 9.59 odst. V javnih lokalih pa bodo plačali po 13.63 odst. Ta določila veljajo že od 1. januarja letos. Prekinjen tedenski počitek lokalov Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da je zaradi pustovanja prekinjen tedenski počitek in zapora javnih lokalov od 6. do 11. februarja. Zapora javnih lokalov je v tem obdobju neobvezna. Trčenje v Tržiču Včeraj opoldne se je zgodila na krožni cesti v Tržiču lažja prometna nesreča. Zaletela sta se motorni tovorni tricikel Fiat, ki ga iz Tržiča, Ul. Monte San Michele 11, ter osebni avto Fiat 600, v katerem je sedel 36-letni Ofelio Mo-rando iz Benetk. Nesreča se je zgodila na križišču Ul. Garibaldi in Udine, ker voznik iz Benetk ni upošteval predpisov o prednosti. V civilno bolnišnico so odpeljali Benečana Moranda zaradi manjših prask po telesu. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, ki je sestavila zapisnik. ZAPLETENA KRIMINALKA ZGODBA Federico je soudeležen pri tatvini v Tricesimu? Pri njem so našli blago, ki ga je okradeni obrtnik iz Tricesima Pio Tullio spoznal za svoje .......................^ "J,,........................................... ^'.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. i < iv'vXvX* ..s Včeraj popoldne ob 16.15 so pripeljali v goriško bolnišnico 75-letno Maddaleno Spessot iz Gradiške Ul. Zorutti 11, ki je malo prej padla doma in si pri tem izpahnila desno roko v ramenu. V bolnišnici so jo pridržali za 15 dni. Medtem ko je Giuseppe Federico iz Kazermet, ki je prejšnji teden zbežal policiji v dramatičnih okoliščinah, še vedno na svobodi in se ne ve, kje se skriva, je policija ugotovila izvor enega dela blaga, ki ga je našla pri njem med hišno preiskavo. Kakor smo že poročali, je policija odpeljala iz njegovega doma večje število tekstila. Del tega blaga so ukradli tapetniku Piu Tulliu iz Tricesima kjer ima veliko mizarsko delavnico za izdelovanje pohištva. Pio Tullio je namreč prijavil videmski kvesturi tatvino, izvršeno v noči na 5. januar v kateri so mu odnesli za pol milijona lir blaga ter tri bale žameta, radio, pisalni stroj in še nekaj drugih predmetov. Dan kas- neje so neznanci okradli tudi Viljema Zussina in mu odnesli za približno 100.000 lir draguljev. Goriška policija je sporočila videmski seznam zaplenjenega blaga pri Federicu. Nekaj blaga je Tullio spoznal, ker mu je zmanjkalo v noči na 5. januarja, toda ni še ugotovljeno, če je med zaplenjenim blagom tudi Zussinovo. Preiskava je še v teku, da se pojasnijo očitne vezi med Fede-ricom in tatvinama v Tricesimu. Kakor se naši čitatelj; prav gotovo spominjajo, je kriminalna policija v Gorici hotela napraviti hišno preiskavo pri Federicu in je ugotovila kriminalno dejanje, o katerem ni imela v tistem trenutku na razpolago nobenih podatkov. m 4 * 9. DAN IX. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER n u c V smuku zmagoslavje Avstrijk: 1. HAAS, 2. ZIMMERMANN, 3. NECHER Francozinje za Nemkama Bieblovo in Hennebergerjevo miiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiUfitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiHiiiiiiiimmiiiiiimummuiiumuuumHiHHuiniHHHHHHHHHi IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Ustavljen je sodni postopek proti skuteristu iz Scednega Dva avtoprevoznika pred sodnikom, ker nista vodila knjigovodstva VERDI. 16.30: «Gli argo-.auti», T. Armstrong in N.Kovack. Barvni film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.15: «Sedotta e abbando-nata», Stefania Sandrelli in Saro Urci. Italijanski film režiserja Pietra Germija. VITTORIA. 17.00: «La grande pecca-tricea, J. Moreau in C. Mann. Francoski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «11 fantasma dei mari della Cina», David Brion in Lynn Bernay. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,8 stopinje ob 15.50, najnižjo 8 stopinj pod ničlo ob 7. uri. Povprečne dnevne vlage jc bilo 40 odstotkov. Včerajšnja razprava pred go-riškim okrajnim sodnikom se je kar dobro iztekla za 21-letnega Lucijana Mačusa iz Sčednega št. 10. Mačus se je moral zagovarjati kar zaradi treh prestopkov. Dne 3. avgusta lani se je namreč peljal po Drevoredu XX. septembra v Gorici s skuterjem, ki je imel ugasnjene luči, ter se ni ustavil na znamenje, ki ga je dal mestni stražnik, niti ne na njegov žvižg s piščalko. Povrh vsega tega pa je bil še brez predpisanega voznega dovoljenja. Kar se luči tiče je Mačus izja-1 moral zagovarjati 41-letni avto- vil, da je napeljava pomanjkljiva in da so se stalno prižigale in ugašale same od sebe. Izjavil je tudi, da ni opazil odnosno slišal stražnikovega opozorila. Njegov zagovornik dr. Portelli je predlagal ukinitev sodnega postopka, ki ni bil pravilen, ker so poslali poziv lastniku skuterja, ne pa obtožencu, čeprav je bil znan njegov naslov. Sodnik je sprejel branilčev predlog in v resnici ustavil sodni postopek. Pri naslednji razpravi se je V SOBOTO 8. FEBRUARJA priredi goriška mladina v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 13 Igral bo odličen orkester. Vstop z vabili. Vstopnice in rezervacija miz na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1 ter pri poverjenikih po vaseh: za Steverjan Milena in Marija Koren od Ahčevih in Ivan Klanjšček z Valerišča; za Pevmo Marjan Sošol; za Oslavje Karlo Primožič; za Standrež Karlo Nanut; za Sovodnje Miro Kuzmin; za Gabrje Vid Primožič; za Poljane Bruno Lavrenčič; za Doberdob Janko Gergolet (v zadrugi); za Vrh Rožica Devetak in Severin Cotič. V Gorici poleg SPZ tudi v Dijaškem domu na Svetogor-ski cesti. iiiiiiiiiiiiiuiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifiiiiHiiiiiuiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiifiii Pri povratku mraza malo upanja za padavine Vodnj'aki na Krasu so se izpraznili - Malo snega na smučiščih da bo te dni deževalo, u višjih legah p a snežilo. V naših krajih Pa ttistho dočakali ne prvega ne drugega. Brez padavin smo že od božiča dalje, kar se najbolj občuti po nekaterih kraških vaseh in hišah, kjer še nimajo vodovoda. Vaščani so morali poklicati finančno upravo, da jim je s cisterno pripeljala vodo v vodnjake. Tudi s snegom je velik križ. Smučarji so nekoliko zagrenjeni, ker ga ni toliko, da bi se lahko podričali. Na Lokvah ga je še toliko, da pridejo na svoj račun samo najbolj neukrotljivi ljubitelji bele opojnosti in smučanja. Le-ti smučajo na Lokvah že od prvega dne, ko je sneg pobelil lokavske planote. Ce ne bo pritisnila odjuga, ga bo dovolj še za nekaj tednov, ker uprava žičnice sproti nanaša sneg na del proge, ki je najbolj izpostavljena kopnenju.t Dosti bolje ni niti v znanih smučarskih središčih. Vsepovsod molijo skozi plitvo plast snega skale, debla in veje, proge pa so že tako zdrsane, da se pri zavojih nabere pod smučkami več peska kot snega. Navdušene smučarje pa to ne moti, dasiravno si bodo morali za prihodnjo sezono omisliti nove «dil'ce». Kot vsak ima tudi ta šport svoje senčne strani. Samo izdatne padavine jih bodo odpravile. istočasno pa napolnile izsušene kraške vodnjake. Po dveh meglenih dneh se je včeraj ozračje spet razkadilo in sonce je sijalo že od samega ju* t ra dalje. Ozračje je neprimerno čistejše kot prejšnje dneve, kar je treba pripisati vetru, ki je včeraj pihal zlasti v severnih krajih mesta. Z razjasnitvijo pa je postalo tudi hladneje. Včeraj zjutraj so na goriškem letališču izmerili osem stopinj pod ničlo; bilo je za tri do štiri stopinje hladneje kot prejšnje dneve, ko se je temperatura sukala samo od 3 do največ pet stopinj pjd ničlo. Vse je kazalo in tudi vremenske napovedi so govorile za to, pustni ples prevoznik Virgilio Marega iz Moše, Ul. Dante 6, pod obtožbo, da ni vodil predpisanega knjigovodstva. Čeprav se je zagovarjal, da je njegovo podjetje zelo majhnega obsega in da mu zato knjigovodstvo ni potrebno, ga je sodnik obsodil na 6 mesecev zapora. Branil ga je dr. Portelli. Tudi pri tretji razpravi je šlo za podoben prestopek. Zagovarjati sta se morala 33-letni Orlando Pizzignacco in njegova žena 30-letna Maria Novacchi, iz Tržiča, Ul. 1. maggio 163. Tudi tu imajo avtoprevozništvo in žena je izjavila, da je podjetje naslovljeno nanjo in da mož pri njem opravlja službo šoferja. Branilec dr. Portelli je zato predlagal, naj se aplicira v tej zadevi amnestija. Sodnik je predlog sprejel in tako ukinil sodni postopek. Sodnik: dr. Fabiani. Četrtkov sejem v Gorici Lepo vreme je včeraj dopoldne omogočilo precejšen obisk četrtkovega sejma za Ljudskim vrtom v Gorici. Med drugimi je včeraj razstavljal svoje blago in imel tudi precej obiskovalcev trgovec z raznim drobnim orodjem, ki ga je prodajal po enotni in zaokroženi ceni. Gospodinje pa so si z zanimanjem ogledovale jekleno in s porcelanom prevlečeno posodo, posebno še, ker je prodajalec cvrl v njih razne dobrote, da bi dokazal praktično vrednost svojega blaga. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi vse otroke in njihove prijatelje na otroško maškarado ki bo v torek, 11. februarja ob 16. uri v prostorih kluba »Simon Gregorčič«) na Verdijevem korzu 13 (poleg prosvetne dvorane). Na maškaradi bo ples otrok šole za ritmične vaje, prosto rajanje in zakuska. Zaželene so pustne maske Prireditev se bo zaključila predvidoma ob 18. uri. INNSBRUCK, 6. — Avstrijske alpske smučarke so se danes pošteno oddolžile za vse poraze, ki so jim v letošnji zimski sezoni zadale Francozinje. Danes so si na progi Lizutna osvojile v smuku vsa tri prva mesta in s tem tudi vse razpoložljive kolajne. V Innsbrucku je danes zaradi tega pravcati praznik. Avstrijke so zmagale z odličnim časom in so pustile Francozinje da- leč za seboj. Christl Haas si je da- 10. Marielle Goitschei (Fr.) 2’00”77 11. Giustina Demetz (It.) 2’01”20 12. Burgl Faerbinger (Nem.) 2’01”23 13. Patricia Du Roy De Bicquy (Belgija) 2’01”41 14. Starr VValton (ZDA) 2’01”45 15. Joan Hannah (ZDA) 2’01”88 16. Georgia Hathorn (VB) 2’02”20 17. Heide Obrecht (Sv.) 2’02”23 18. Pia Riva (It.) 2'02”25 19. Theres Obrecht (Sv.) 2’02”41 20. Ruth Adolf (Sv.) 2’02”59 itd. nes osvojila zlato kolajno. Sicer se je lahko že ponašala z naslovom svetovne prvakinje v smuku. Za njo se je uvrstila bolj stilistična Edith Zimmermann, medtem ko je tretje mesto pripadlo najmlajši od obeh Traudl Hecherjevi. Za avstrijskimi tekmovalkami sta se uvrstili dve stari znanki mednarodnega alpskega smučanja Nemki Heidi Biebl in Barbi Hennerberger. Zg tema končno Francozinja: sicer nobena od znanih, ali bolj znanih kot so Marielle Goitschei, niti Ter-raillon, ki je zamenjala Christine Goitschell in niti Annie Famose. Najboljše mesto v francoskih vrstah, je dosegla brez dvoma najslabša od že imenovanih francoskih smučark Madeleine Bochatay. Popolnoma pa je razočarala Američanka Jean Ssubert, ki se je znašla nič manj kot na 26. mestu, medtem ko je bila danes najboljša predstavnica ameriške celine Kanadčanka Nandy Greene, ki se je nepričakovano uvrstila na zelo častno sedmo mesto. Francozinje so danes popolnoma odpovedale, kar je razvidno iz njihove uvrstitve: Bochatay je bila šesta, Terrailon osma, Famose deveta, Marielle Goitschell pa celo deseta. Presenečenje tudi v italijanskih vrstah. V smuku je morala Pia Riva prepustiti boljše mesto mlajši Giustini Demetz, ki je prav danes dosegla brez dvoma svoj največji uspeh. Ta smučarka se je brez strahu pognala po progi, katero je izpeljala z odličnim časom, ki jo je pripeljal na enajsto mesto. Pia Riva, ki je bila zadnje dni zelo živčna, pa se je morala zadovoljiti z zanjo zelo slabim 18. mestom. Lestvica tekmovanja v smuku je naslednja: 1. CHRISTL HAAS (Av.) 1’55”39 2. Edith Zimmermann (Av.) 1’56”42 3. Traudl Hecher (Av.) 1’56”66 4. Heidi Biebl (Nem.) 1’57”87 5. Barbi Henneberger (Nem.) 1 uro 58 ”03 6. Madeleine Bochatay (Fr.) 1’59”11 7. Nancy Greene (Kan.) 1’59”23 8. Christine Terraillon (Fr.) 1’59”66 vodi Victor Emery. Danes je bila 9 Annie Famose (Fr.) 1’59”86 'najhitrejša posadka Seigia Zardini- iiitiiiimiiiiiiitiiiiiiumiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimifiiiiiimtutiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii Za Antsona (SZ) zlata na 1.500 m Nizozemec in Norvežan na častnih mestih INNSBRUCK, 6. — V hitrostne n drsanju na 1500 m zopet zmaga sovjetskega predstavnika Antsona, medtem ko je njegov bolj znani rojak Grišin precej zaostal in se je moral zadovoljiti z 11. mestom Za sovjetskim drsalcem se je z malenkostno zamudo uvrstil Conrelis Ver-ker, ki je osvojil za Nizozemsko 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 34,82 točke 40,11 43,13 58,76 70,40 92,50 109,11 115.33 130,58 140,36 172,99 177,83 179,82 197.33 205,80 Kanada še v vodstvu v tekmovanju štirisedežnib bobov Montijeva posadka zdrknila na tretje mesto INNSBRUCK, 6. — Proga za tekmovanje v bobu je bila danes zaradi nizke temperature tudi v odličnem stanju. Ker je bila dodobra zaledenela, je dovoljevala zelo hitre vožnje. Kljub temu so organizatorji sklenili izvesti samo tretjo vožnjo, medtem ko bo četrta jutri. S tem šo dali možnost gledalcem, da bodo lahko tudi jutri prisostvovali vratolomnim vožnjam štirise-dežnih bobov, a so istočasno izrabili priložnost, da prodajo nove vstopnice in s tem spravijo v blagajno še nekaj denarja. Današnja vožnja je še izboljšala položaj kanadske posadke, katero srebrno kolajno, medtem ko je bronasta pripadla Norvežanu Haugenu. Lestvica je naslednja: 1. ANTS ANTSON (SZ) 2’10”3 2. Conrelis Verker (Hoi.) 2’10”6 3. Villy Haugen (Norv.) 2TI”2 4. Jouko Launonen (Fin.) 2’11”9 5. Lev Zaicev (SZ) 2’12”1 6. Edvard Matuševič (SZ) 2’12”2 7. Ivar Eriksen' (Norv.) 2T2’’2 8. Juhani Jaervinen (Fin.) 2’12”4 9. Magne Thomasen (Norv.) 2'12”5 10. Rutgerus Liebrechts (Hol.) 2'12”8 11. Evgen Griin (SZ) 2’13”3 21. Renato De Riva (It.) 2’15”7 35. Eiio Locatelli (It.) 2'19”0 NOGOMET V VIAREGGIU KOŠARKA CLARK H0WARD ___DOBRA ZAMENJAVA Ob treh zjutraj sta dva policaja pripeljala Georgea Carterja v preiskovalni zapor. Celica. v katero so ga potisnili, je bila prazna. Ko so se vrata za njim zaprla, je legel na e-no izmed štirih ležišč in si prižgal cigareto. «Kakšna smola,» je grenko premišljeval. «Kako skrbno sem pripravil načrt, zdaj pa je splaval po vodi». Pred nekaj urami, ko so trgovci zaprli svoje lokale, je vdrl skozi zadnji vhod v neko trgovino z žganimi pijačami. Lastnika je zvezal, mu zamašil usta ter ga potisnil v stranišče z zamreženim oknom. Odnesel je čedno vsoto tri tisoč dolarjev in mimogrede pobral še tri steklenice najboljšega škotskega whiskyja. Do tod je šlo vse v redu. In bi šlo tudi naprej, če se ne bi iz trgovine grede zaletel v trgovčevega brata, ki je bil policaj ... Samo zaradi njega sedi zdaj v zaporu. «Prekleta smola,» si je dejal in globoko zavzdihnil. Kako uro, preden se je začelo daniti, so pripeljali v celico novega zapornika. Bil Je skrbno oblečen, približno istih let kot Carter in nosil Je naočnike. Videti je bil ves iz sebe. «Kaj ste storili, da so vas zaprli?« se je pozanimal George, ki je sam že tretjič tičiil v zaporu. «Ničesar nisem storil. Pričati bi bil moral na sodišču, pa sem jim pobegnil«. George je nagrbančil čelo. «Tega ne razumem, prijateljček« «Vse je zelo preprosto,« mu j 3 začel razlagati mož. »Imenujem se Harold Craig. Do pred kratkim sem bil v službi v nekem knjigovodskem biroju v Kansas Cityju. Eni od družb, za katere smo vodili knjige, je načeloval neki Alfred Tulo. Morda ste že slišali o njem?« George je debelo pogledal, če je že slišal o Alu Tulu? To je bil vendar kralj gangsterjev na srednjem zahodu. «Že vem, koga imate v mislih,« je dejal in se zarežal. »Nadaljujte«. Harold Craig se je odkaš-ljal, «Za njegovo knjigovodstvo sem bil zadolžen prav Jaz. Kaj je družba pravzaprav počenjala, ne vem. Brigal sem se le za številke in imena. Nekega dne sta dva kriminalistična uradnika prinesla v biro zame in mistra Tula vabilo na sodišče. Do tega pa kajpak ni prišlo, ker je še isto noč izbruhnil v pisarni požar in so vse knjige zgorele. Čudno naključje, kajne? Drugo jutro sta prišla k meni dva Tulova človeka in me povabila k svojemu gospodarju. Mislil sem, da želi Tulo rekonstruirati z mojo pomočjo, tisto, kar je bilo v knjigah. Ko sem mu dejal, da se spomnim imen v njegovih knjigah, mi je ukazal, da moram nemudoma zapustiti mesto in naj si ne drznem pričati na sodišču. Rekel sem mu, da tega ne morem storiti, ker je to prepovedano in me bodo kaz-novali. Po teh besedah je ukazal svojim fantom, naj mi obtežijo noge s cementom in me vržejo v reko. Pomislite, natanko tako jim je ukazal! In mislim, da bi to tudi storili, če ga ne bi eden od njegovih fantov opozoril, da bi bilo to prenevarno zanj. Tako se je zadovoljil z mojo obljubo, da zapustim mesto, in mi Izročil pet tisoč dolarjev. Pred tremi dnevi sem pri- šel v to mesto. Danes ponoči, ko sem se vrnil iz nekega bara, pa so me čakali v hotelski sobi trije policaji in me pripeljali semkaj. Dejali so, da bo jutri zjutraj prišel neki policijski u-radnik iz Kansas Cityja in me odpeljal tjakaj. Prav zato sem si želel govoriti z advokatom. Ea bi preprečil svoj povratek«. s Zdaj je prepozno, Craig. Noben advokat vam ne more več pomagati. Edini človek na svetu, kj vam lahko pomaga iz stiske, sem jaz«. Pol ure pozneje Craig še vedno ni bil prepričan o tem. «Vem zagotovo, da se bo vse dobro izteklo, »je silil vanj George. «Razložil vam bom. Najprej bova zamenjala obleki. Dali ml boste tudi svoje naočnike. Po zunanjosti sva si dokaj podobna. Ko bo prišel tisti uradnik iz Kansas Cityja, bom šel z njim, vi pa boste ostali v celici. Prepričan sem, da nihče ne bo opazil zamenjave. Odpeljal se bom torej v Kansas City in šele tam jim bom razkril prevaro. Ker me na tamkajšnji policiji nimajo zabeleženega, me bodo morali po zakonu izpustiti«. Craig še vedno ni mogel razumeti. »Toda saj jim bodo od tod sporočili, kdo ste«. «Ah, kaj,« je odvrnil George z narejeno mirnostjo. »Tukaj bodo dovolj dolgo verjeli, da ste vi George Carter. Ostanite lepo v celici, in ko vas bodo odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki vas bo obtožil roparskega napada, recite, da ste nedolžni. Šele naslednji dan, ko vam bodo dali branilca, pridite z vso resnico na dan«. «In kaj se bo zgodilo z menoj? Gotovo me bodo kaznovali, ker sem vam pomagal pobegniti«. «Kje neki!« Je z veselim glasom vzkliknil George. «Recite, da sem vas do nezavesti premlatil in ste šele mnogo pozneje opazili, da ■sem zamenjal z vami obleko. Malo neumnega se naredite. Ko bo branilec u-gotovil, da res niste George Carter, vas bodo izpustili iz zapora«. «Hm... ne vem. Bojim se, da iz vsega tega ne bo nič dobrega«. «Ali bi se raje odpeljali v Kansas City in se spustili v borbo s Tulom?« je vprašal George z grozečim glasom. Craig je odrevenel od strahu. «Ne, ne, saj nisem bedak. Ne bom se dal ubiti«. Ob osmih in trideset minut je prišel policijski uradnik po Craiga. Premeteni Carter, ki je imel na sebi njegovo obleko, mu je rahlo pomežiknil, preden je zapustil celico. «Moje ime je Downer,» se mu 'je predstavil policijski u-radnik iz Kansas Cityja. Iz žepa je potegnil lisice. «V Kansas se odpeljeva z jutranjim vlakom. Potovanje bo trajalo štirinajst ur. Od vas je odvisno, kako bo potekalo«. George se je nasmehnil, ko so zaškrtale lisice. «Z menoj ne boste imeli sitnosti,« je dejal vljudno. «2elim samo to. da bi bilo vse skupaj že za menoj«. «Rad verjamem,« je policist odvrnil s hladnim glasom. «Pojdiva torej! Vlak odpelje čez pol ure«. «Kdaj prispemo v Madison?« je vprašal sprevodnika, ki je prišel mimo njunega oddelka. «Deset minut pred postajo me, prosim, obvestite. In skrbite, prosim, da naju med vožnjo nihče ne bo motil«. V roko mu je stisnil dolarski bankovec. Ko Je sprevodnik odšel, je Downer snel Craigu lisice. Dovolil mu je sleči suknjič in mu pritrdil desno zapestje ob naslonjalo sedeža. Tudi sam si je slekel suknjič. «Vi ste pa knjigovodja, mar ! ne?« ga je vprašal Downer. j «Da, da. Knjigovodja sem«. Skoraj bi se bil izdal. «Slišal sem, da knjigovodje dobro zaslužijo«. «0, da! še kar dobro«. «Posebno, če delajo za ljudi, kot je na primer Alfred Tulo«. George se je spomnil, kaj mu je pripovedoval Harold. »Poslušajte, mister Downer,» je dejal izmikajoče, «Za Tula sem delal le posredno. Bil sem pač zaposlen v biroju, ki je vodil knjigovodstvo za njegovo družbo«. Downer je pokimal. «Potem gotovo veste, kaj je bilo zapisano v knjigah, če se Tulo tako trudi, da bi vam preprečil pričevanje na sodišču«. «Morda». Cez nekaj minut je sprevodnik potrkal na vrata. »Deset minut do Madisona!« «Hvala za uslugo,« je dejal policaj in mu stisnil v roko še en dolar. »In — kot rečeno. Pazite, da naju nihče ne bo motil«. George je presenečeno gledal, ko si je začel Downer o-blačiti suknjič. «Ali boste izstopili,« Je vprašal. «Da, v Madisonu bom izstopil, vi pa se boste peljali na prej,« je dejal začudenemu Georgeu, medtem ko mu je kazal hrbet in brskal v svojem kovčku. Ko se je spet obrnil, je George opazil, da drži v rokah revolver. «Ali ste mislili, g°" spod Craig, da bo mister Tulo res dovolil, da bi pričali na sodišču?« George je glasno požrl slino. «Tako torej,« se mu je posvetilo. «Downer sploh ni bil p°* licaj, temveč poklicni ubijalec-S ponarejenimi dokumenti s® je izdajal za policijskega uradnika, da bi prehitel pravega in preprečil Craigu pričevanje na sodišču«. Nenadoma mu je prišlo, da bi se začel na ves glas smejati. «Poslušajte me, gospod,* je dejal hlastno. «Jaz nisem Harold Craig, temveč George Carter. 8 Craigom sva zamenjala obleki. Ponoči —» Downer se mu je zarežal-«Nehajte, Craig! Nehajte s temi pravljicami!« Napel je revolver. «Prisegam, da je resnica, kar govorim. Zaprli so me zaradi vloma v neko trgovino. Verjemite mi, za božjo voljo!* »Seveda vam verjamem, Harold Craig,« je dejal Dovvner ledeno. Georgeu se je še vedno zdelo, da bi se najraje smejal, ko mu je mladi mož pognal kroglo v glavo. Marielle Goitschei svetovna prvakinja v alpski kombinaciji INNSBRUCK, 6. — Po današnjem zadnjem nastopu alpskih smučark, so prireditelji sestavili lestvico kombinacije, ki ne pride v poštev za dodelitev olimpijske lovorike pač pa za dodelitev naslova svetovne prvakinje. Tega si je osvojila Marielle Goitschei pred Christl Haas in Edith Zimmermann. Preseneča 6. mesto Italijanke Pie Riv® in še najbolj odlično 15. mesto Jugoslovanke Majde Ankele. Končna lestvica alpske kombinacije je naslednja: 1. MARIELLE GOITSCHEL (Francija) Christl Haas (Avstrija) Edith Zimmermann (Avstrija) Jean Saubert (ZDA) Barbi Henneberger (Nemčija) Pia Riva (Italija) Patricia Du Roy De Blicquy (Belgija) Nancy Greene (Kanada) Heide Mittermaier (Nemčija) 10. Liv Jagge (Norveška) 11. Theres Obrecht (Švica) 12. Joan Hannah (ZDA) 13. Linda Crutchfield (Kanada) 14. L. Barbieri - Sacconaghi (Italija) 15. Majda Ankele (Jugoslavija) V UMETNEM DRSANJU Sehnelldorfer novi prvak INNSBRUCK, 6. — Nemec Manfred Sehnelldorfer je osvojil zlato kolajno v umetnem drsanju za moške. Srebrna je pripadla Francozu Alainu Calmatu, bronasta pa Američanu Scottu Alienu. iiiiiuiiiiiiiiiuiuiiiuuuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiuiiiuiuuiuiiiuiinmmiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii«* HOKEJ NA LEDU Jugoslavija 4 Madžarska 2 INNSBRUCK, 6. — Izidi današnjih tekem B skupine olimpijskega turnirja v hokeju na ledu so naslednji: Jugoslavija - Madžarska 4:2 (2:2, 1:0, 1:0) Avstrija - Italija 5:3 (1:1, 1:1, 3:1) Norveška - Romunija 4:2 (1:0, 1:2, 2:0) Japonska ■ Poljska 4:3 (0:0, 1:1, 3:2) ja, ki si je za dve mesti izboljšala položaj v lestvici, vendar je Emery ohranil prvo mesto, ker je zabeležil le za 5 stotink sekunde slabši čas od Italijana. Eugenio Monti pa si je zapravil priložnost za končno zmago. V današnji vožnji je zagrešil napako, ki ga je stala precej dragocenih sekund in ker tudi na zaključnem delu proge ni znal vsiliti svojemu vozilu pravo hitrost, se je po končanem današnjem preizkusu znašel na tretjem mestu za kanadsko in tudi avstrijsko posadko. Jutrišnja vožnja, ki bo odločilna za dodelitev kolajn, bo brez dvoma izredno zanimiva in napeta. Ce ne bo posebnega presenečenja, bi moral Emery s svojimi tovariši o-svojiti zlato kolajno, medtem ko se bodo za srebrno in bronasto potegovale posadke Avstrijca Thalerja, Italijanov Montija in Zardinija ter Nemca Schelleja. Po današnji tretji vožnji je lestvica naslednja: 1 KANADA 1 (Vic Emery, Doug Anakin, John Emery, Perter Kir. by) 3’10”45 2. Avstrija 1 (Erwin Thaler, Josef Nairz, Reinhold Durnthaier, Ol-fakoxeder) 3’11”35 3. Italija 2 (Eugenio Monti, Beni- to Rigoni, Gildo Siorpaes, Ser-gio Siorpaes) 311 ”52 MILAN, 6. — V prvi tekmi tur- 4. Italija 1 (Sergio Zardini, Roma-. nirja za košarkarski pokal evrop- no Bonagura, Sergio Mocellini, skih prvakov je Simmenthal Pre' Ferruceio Daila Torre) 3’11”64 | magal finski Toverit 99:70 (49:35). SKLENJENO V INNSBRUCKU 1966. v Ljubljani svetovno prvenstvo v hokeju na ledu INNSBRUCK, 6. — Na današnji seji mednarodne zveze za hokej u» ledu so sklenili, da se organizacij* svetovnega prvenstva v tej panogi za 19b6. leto poveri Jugoslaviji. Iz jugoslovanskih krogov se j® izvedelo, da bo prvenstvo zelo ver-jetno ob koncu februarja in začetku marca, tekme pa bodo igrali 7 Ljubljani, Zagrebu in Celju. Predvidevajo, da se bo svetovnega Pr" venstva udeležilo nad 16 reprezentanc. VIAREGGIO, 6. — Današnji četrtfinalni tekmi mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja sta se končali z naslednjima izidoma-Roma ■ Inter 4:3 (0:0, 0:0) Bologna - Juventus 6:5 (1:1, š:ll V obeh tekmah so enajstmetrovke določile zmagovalca. o^^c>o>c>c>oo-oo<^oc>o<^c>o>o<^0'c>oo-oo>oci>c)c>oo>ooc>o<3>oci>o<^oc>oo>c)c>0'0oc}c)c>oc>oc^(x^ooo>c>ooo>o