C. C. Poitala. — Etc* ofinl mmrcoltdi r »wnmrd 18 luglio Posam&zna itevilka 25 ttottnti Izhaja vaako sredo m petek xjutra}. Stan« za celo leto 15L » » pol leta 8» » * četri leta 4» 'La inozemstvo celo leto lit 40. Na naročila brez do ooslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmmdt št. 54 V Goricu v sredo 18. julija 1928 unoxi. Nefrankirana pisma t* /i« sprejemajo. Ogl«s> »t računajo po do^o- voru in se plačajo »¦ naprej. — List izdajf konsorci) »Gor. Strut iec — Tlsk Katoliik* tiskarne v Gorici, ÄI vu Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvo. ulica Mameli iitv, * St.post, (ek.rač. 11/1147. Teles, int. itev. 39b Brez pripombe »Corriere della Sera« od 14. t. m. prinsša pod naslovom »Un »puris; simo« paese italiano scoperto in Jugoslavia« (»Najpristnejša« ita; lijanska vi:s odkrita v Jugoslaviji) daljše poročilo iz vasi Mahovljuni v bližini Banjaluke v Bosni, kjcr se je pred dobrimi 40. leti naselilo ka* kih 40 italijanskih družin iz juzne Tirolske. Iz zsnimivega poročila posnemamo: Najprej opisuje dopisnik, kako je m. italijanskem konzulaiu v Beogrudu zvedel za itülijansko na- selbino v osrčju Bosne. Potem prU poveduje, kuko je skozi Bunjaluko, kjer je bil v tamošnjem trapisiov; skem scmostanu prijazno sprejet in pogoščen, srečno dospel do Mahovs Ijan. Turn je bil z veseljem in gosto; ljubno sprejet. Predstavljen mu je bil tudi vaški župan, Trentinec Giuseppe Classer, 35 let star kmet. Iz zgodovine Mahovljan pripove- duje zgovorni člankar sledeče: »ltalijanska vas je stara 45 let. Skoraj pol stoletja. In nihče ni do prvih dni letošnjega aprila nič ve* del o njej. Zdi se, da je bajka, pa je resnica. »Krivdo« nosijo Mahovs Ijanci, ker niso nikdar ničesar za> htevali od Italije. Zadovoljili so se, da so jo ljubili po tiho, bivajoči na svojem griču, in da so ostali dobri katoličani med pravoslavnimi in mohamedanci. L. 1883, torej pet let po zasedbi Hercegovine, je Av- sfrija presadila v Bosno kakih 40 »tridentinskih« družin in ustano- vila »tirolske« kolonije. Take drus zine iz nekaterih južnotirolskih kras jev so ustunovile »tirolsko« nn^cb bino v Mahovljanih. Zemljišče je Avstrija data zastonj. Tridentin.ski koloni so nasadili na griču, ki je visok kukih 200 m, vinsko trto in mnoga sndna drevesa. Bili so po* polnoma osamljeni. Majhna italijan? sku oii/.a v veliki bosanski puščuvi. Toda pusčava ni pogoltnila oaze, ki je ostala povsem čista. Niti lepe slovanske zene — in so zares lepe! — niso mogle očarati trideniinskih kmetov. 7.enili so se in se še ženijo doma. Z leti se je število družin pot množilo. Deines štejejo Mahovljani 120 družin, 850 prebivalcev in 87 hiš. Imi'jo cerkvico, majhno občin; sko hišo, skromno župnišče in me; šano šolo. Sola ima 4 mešane raz* rede. Avstrija je dovolila, da sme biti učni jczik itulijanski. Jugoslo? vnnska vlada pa je ukazala, da se morajo itnlijanski dečki poučevati v srbščini. Bila je tako velikodušna, da je dovolila . . . tri tedenske ure za pouk italijunskegči jezika. Vero* uk pa se še vedno poučuje v ita; lijanščini.« Poročevalec se je razgovarjal tudi z župnikom. Don Fiala tako se piše zupnik, je po rodu Čeh in se je izras zil o svojih duhovljanih takole: »Vsi se imajo radi. Nihče ne prekiinja. Nihče ne pijimčuje. Vsi hodijo v cerkev, kjer poučujem katekizem po italijansko, kjer pridigam po it as lijimsko, kjer spovedujem po ita? lijansko. Vsi govorijo italijansko.« Kaj se gods po svefu? Prcdzadnje dejanje vclike žalo« j igre na scveru se je zaključilo. Zgo* ; dilo vsc jc takole: Sovjetsiki lomilec ledu »Krassin,« je počasi a g-otovo lomil debel led in si d'elal pot pro til ponesrcčenccm. V četrtck 12. julija zjutraj je na* letel na skupino treh ljudi, ki jo je 'bil dan poprej opazi'l ruski letalec. Cuhnovsfci. Ti trije ljudje so bili švedski prof. Malmi^roen in italijan* iska nrornariška častnika korvctna kapltana Mariano in Zappi. Prof. Malm.L'rcen je bil mrtev. Umrl je že več kot pred enim mesccem. Ta sku pin a se jc kot znano napotila kmaki po nesreči proti trdni zemlji. Imeli so s seboj 40 kL živeža in eno ode jo. Ko so jih ruski mornarji nasli, sta bila Mariano in Zappi žc 13 dni brez živeža. Rusi so jih spra* vili na varno. Prva skupina, o ka* ten so vsi že iz^ubili upanje, je bila reš en a. »Krassin« je nadaljeval svojo pot. Še isti dan je prodrl do rdeoe« >ia šatora in vzel na svoj krov vse Clane skupine Vi^lieri. 48 dni so po> nesrečenci trpeli najhujše pomanj? kanje. Obupali niso. Njihove nade so se uresničile. Prispeli so ruski so= vjetski mornarji in jih rešili it, ob* jema večnc^a ledu. Sedaj ostaja še ena nalo^a. Pop Kskati jc trcba še tisto skupino, ki je odletela z ogrodjem zrakoplova. Ugo-toviti je treba, ali so še živi ali so podlogli v sirozni nesreči. Vse razpolozijive sile se bodo sedaj obrnile v tisto smer. In še ncko^a drujLje.aa j>e treba poiskati, namreč ¦stareißa tečajne^a raziskovalca Amundscna. o katerem ni glasu. Začclo jc prcvladovatt mnenje, da je Amundsen iztfubljen. Vsa sve* tO'vna javnost obžaluje njej^ovo smrt in povelieuje nje^ovo pi erne* nito dušo. An^leški »Daily Tele* j graph« — pasnemljcnioi po milan« rikcm »Corriere della Sera« — pra= vi: »Kar pa daja nesrečnemu kora* ku velikega raziskovalca še večji sijaj, je, da kot resničen vitez ni odlašal tvcgati življcnje za človeka, s katerim je imel ostre prepire.« Umrli Malmgreen je bil star 33 let. Znan je bil kot eden, najboljših poznavalcev vremenskih rammer v olbtečajnih pokrajinah. Vest o njo* govi smrti je vzbudila veliko žalost. Nekateri so zahtcvali, naj šveds^ka vlada začne preiskavo o resničnih vzrokih Malmgreenove smrti. Takii* sto na>j se preišeejo vsi dogodki od poloma »Italije« dalje. Ministrski predscdnik Mussolini se je načelniku sovjctske pomožne ckspcdicije prof. Samoiloviču brzo* javno zahvalil. Brzojavka se glasi: »Izvršili ste delo, ki bo ostalo zgodovinsko med teeajnimi pod* jotji in med ^dejanji plemenitega človečanstva. Zahvaljujem se Vam v imenu Italijanov. Prosim Vas, da sporočkc miojo zahvalo tudi vsem svojim sotrudnikom. * Mussolini.« »Krassin« je odplul proti Kralje* vemu zalivu, da obnovi svoje zalo* üc premoga. Nato se odpelje iskat skupino Alessandrini, to je tisto skupino, ki je odletela z ogrodjem zrakoplova. Poživilo se je namree upanje, da so tudi tisti ponesre* čenci še živi. Nekateri celo menijo, da je tudi Amundsen pri njih. Še malo easa in zavesa bo padla. Zaidnje dejanje bo končano. Na le* denih planjavah ob tečaju pa bo zopet zavladal mir in molk. ¦ * * Giolitti umrl. Italijo je zadela velika izguba. Včeraj ob eni uri po polnoči je v Cavourju umrl bivši minitrski predi* sednik Janez Giolitti, star 86 let. Janez Giolitti se je rodil 27. ok* tobra 1842. v Mondovi*ju v Piei* montu. Studiral je v Turinu pravo. Nato je vstopil v državno službo, kjcr je i'zrcclno hitro napredoval Ko je bil star 40 let, je postal clan Državnega sveta (Consiglio di Sta* to). Potem je prvič kandidiral v državni zbor. Izvoljen je bil v po<* krajini Cuneo. V marcu 1. 1889. je bil prviič minister v Crispijevi via* di. V maju 1892. je vrgel Crispija in sam postal ministrski predsed* nik, kar pa ni ostal dolgo. Že pri* hodnje leto je padel pod udarci opozicije, ki mu je očitala nepravil* na dejanja. Osem dolgih let je nato živel po* zabljcn. Bil je večinoma v inozem* stvu. Na površju se je zopet po* kazal v prvih letih tega stoletja. L. 1904. je že imel močno večino v par* fomentu in zaslombo med naro*1 dom. Od takrat se je skoro> nepre* trgoma držal na vladi tja do začett* ka svetovne vojnc, ko se je moral umakniti bojevitcjšim ose'bnostim. Po vojni je še enkrat pri j el za vladno krmilo. To je bilo 1. 1920— 21, ko je bila Italija razrvana na znotraj in zunaj. Stavke, zasedbe tvornic, nerešeno jadransko vpraša* nje, to je bila dediščina ki jo je Giolitti prevzel od prejšnjih vlad. Svojo nalogo je rešil. Sledile so mu vlade enodnevnice Bonomi, Facta, itd. in za njimi Mussolini. V Giolittiju je poosebljene ka* kih 30 let italijanske zgodovine. Vo* dil je Italijo in njene zadeve zelo velikopotezno in sJkoro vedno v miroljubni smeri. Ko je šlo za od*- ločitev ali naj Italija vstopi v sve* tovno vojno ali ne, je bil proti voj.* ni. To ga je takrat vrglo. Giolitti ie vedno vladal s parla* mentom. Bil je sploh eden najbolj* ših italijanskih parlamentarccv. Znal je dati parlamentu tisto moč in uglcd, ki mu v vsaki demokra^ tični državi grc. Brez parlamenta zanj ni bilo države. — Zato jc še letos, pair mesecev pred svojo smrt jo, üd'loono in glasno protesti* ral proti fašilRtovski uredbi držav* nega zbora. To je'bil njegov zadnji nastop v javnosti. Giolitti je bil po svojem prepri- čanju liberalec. TJk pred svojo smrt jo pa se je spravil z Bogom in prejd svete zakramente za umira* ioče. Z Giolitti j cm jc legla v grob ena največjih oscbnosti ltalijc iz pol* prctcklc dobc. Spomin nanj pa ne bo umrl. ¦ * * Kriza jugoslovanske vlade. Pretckli teden smo poročali, da bo bržkonc dobil nylogo za scstavo nove vlade dosedanji vojni minister general Hadžič. To se je medtem tudi zgodrlo. V čctrtek 12. julija je kralj nozval Hadžica na dvor in mu niirqcil, naj sestavi nadstrankarsko vlado. Ta vest je bila v javnosti prccej ugodno sprejefa. Radikalna sfrranka in sploh vladnc stranke so izjavi'lc, da bodo podpirale Hadži* ca v skupščini, ako bo v svoj pro* gram vzel tudi začeta a se nedovr* šcna dela scdanje vlade. Radic pa slej ko prej vztraja pri svojem sta* lišču, da se mora skupščina razpu* stiti in razpisati volitvc. Had^Jcu je kralj dal dve možno» sti: ali sestavi vlado dela s trdno dcločenim programom ali pa volil* no vlado, ki bi o>stala na krmilu, doikler se ne bi sestala novoizvolje- na skupšščina. V teh dveh točkah se loci jo tudi poslanci. Radikaili. de* mokrati, slovenski ljudovci in muslimani so za delo, radicevci in pri bice vice vci pa so za volitve. Ra* dikali in tovariša zahtevajo odobri* tcv ncttunskih dogovorov še pred razpustom skupščine, Radič in dru* gi so proti temu. Hadžič je poklkal v Belgrad Gju* ričiča. ki jc jugoslovanski poslanik v Londonu, in Rakiča iz Rima. Po* litični krogi sodijo, da bosta ta dva imela preccjšnjo besedo v novi via* di. Do njihovega. prihoda ne bo po* sebnih dogodkov. Vcrjctno pa je, da bo Gjuričič poročal o posojilu v Londonu, Rakič pa o ncttunskih dogovorih in položaju, ki bi utcgnil nastati, aiko bi se dogovori nc spre* jeli. Okno v svet. Pangalos prost. Bivšega diktatorja Pangalosa so na ukaz ministrskega predsednika Venizelosa i'zpustili iz ječe. Panga* los jc takoj nato obiskal Venizeloi* sa in ga prosil, naj izpusti tudi nje* gove zaprte tovariše. Med Grčijo in Jugoslavijo se zopet začenjajo' tcsnejši stiki. To jc poslcdi'ca Vcnizclosovega na* stoipa. Kažejo se že vidni znaki. Proti koncu tega meseca se bo pri Kilkisu (grška Macedonija) odkril sponienik rojakom, ki so padli v balkanski vojni leta 1913. Odkritja se bodo udeležili tudi zastopniki jugoslovans'ke armade. Razmerje med Turčijo in Bol^arijo. Bolgarski minister za zunanje za* deve Burov je javil sobranju, da je turška vlada predlagala Bolgariji pogodbo o razsodišču in o nevtraU nosti1. Bolgarska vlada je predlog sprejcla. Menda se bodo v kratkem začela pogajanja. Atentat v Belgradu. V pctck 13. julija se je pri bel* grajskcm policijskcm ravnatelju Zilku Laziču javil ncki Momčilo Ivanov. Lazič ga je sprejel. Ivanov je kmalu nato potegnil revolver in uetrelil par'krat proti policijskemu ravnatelju, ki jc težko ranjen. Nato jc šc samega sebe hudo obstrclil. 'Momčilo Ivanov je bolgarski dr* žavljan, ki jc prišel v Belgrad z na«= ročilom maccdonskega revolucio«* narne'ga odbora, naj ubijc Laziča. Zopet žrtev. Po zadnjih vestch so v Sofiji ubili voditclja macedonskih revolucioc: narjev Ivana Mihailova. Obdolžili 9O ga, da je on odredil atentat na generala Protogerova. Opozicija se seli. Kmctskosdemokratski poslanski klub jc prcložil svoje pisarne iz Belgrada v Zagreb. Tudi Svetozar Pribičcvic, ki jc že osem let bival v Belgradu, sc bo preselil v Zagreb. Za izpraznitev Poienja. Fran.coski socialisti so na svojem kongresu v Parizu z veliko večino spreicli sklep. naj se zahteva od vlade, da takoj izprazni zasedeni levi breg Rena. i in l • GOR1SKA STKA2A« DNEVNE VESTI. DIJAŠKI ZAVOD »ALOJZIJEV1ŠGE« V GORICL Odbor »Alojzijevišča« v Gorici sporoča, da bo v prihodnjem sol* skem letu 1928/1929 sprejel v zavod proti plac.lu: 1. UČKNCE, ki so z dobrim uspe* horn dovrš.li četrti razred ljudske sole in ki bi se želeli pripraviti za SPREJEMNI IZPIT v I. razred ka* terekoii srednje sole z italijanskim učnim jezikom (gimnazije, realke, učiteljšča in komplementarne so* le). Tudi prihodnje šolsko leto bos mo v ta namen otvorili v zavodu pripravnico za srednje sole, v ka* teri se bodo gojili predvsem oni predmeti, ki pridejo v poštev pri sprejemnem izpitu. 2. Sprejeli bomo tudi gotovo šfce* vilo vzornih LANSKOLETNIH (jOJENCEV, ki nameravajo obis? kovati tukajšnje javne srednje sole PROŠNJ1 za sprejem v zavod naj se priložijo sledeče LISTINE: 1. krstni list (pravilno kolkovan); 2. zadnje šolsko spričevalo; .3. spričevalo o cepljenje koz (na nekolkovanem papirju); 4. spričevalo dušnega pastirja o nravnem vedenju prosilca. Bivši zavodovi gojenci naj vlo* žijo sanio prošnjo brez priiog. Prošnje je treba poslati do 31. AVGUSTÄ t. I. na naslov: OD, BOR ALOJZIJEVIŠČA (ALOI* SIANUM), GORICA, VIA PON« TE ISONZO 3. Ustmena pojasnila daje vodstvo zavoda vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne, izvzemši nedelje in praz« nike. Osebna vest. Dr. Mihael Toroš, profesor bo* gcslovja v Gorici, je bil te dni v Rimu nromoviran za doktorja obo* jega prava. Našc častitke! Romanja. Podpiisano vodstvo sporoča na razna vprašanja, če pojdemo letos kam romat, sicdeče: 1. V Padovo pojdemo, ako sc oglasi najmanj 50 oseb, eno nede* l[o meseca avgusta. Voziijii stane tja in nazaj približ* ; no 50 lir. Med pot jo si ogledamo tu* j di Bcnetke. Odhod zjutraj v soboto } ob 6. uri iz južnega kolodvora in se , vrnemo v nedcljo zvečer. j 2. Na Sv. Višarje pojdemo 4. av* I gusta, to je v soboto zjutraj z auto* korijcro iz Gorice ob 5V& in se vr* nemo v node!jo zvečer. Vožnja sta* ne 40 lir. 3. Na Barbano pojdemo 2. sep* tembra, to je v nedeljo zjutraj ob 5. uri in se vrnemo zvečer. Vožnja s korijcro in s parnikom stane 20 lir tja in nazaj. Med pot jo si oglcdamo Oglcj. Ča.s priglasitve je do 30. julija pri podpisanem vodstvu. Via Molino štv. 9. Vodstvo Apostoistva molitve. Sirotišče sv. Družine v Gorici. (Slovensko sirotišče.) V minulcm šolskem letu so bili uspehi v Siroti* šču prav do'bri. Vsi gojenci in vse gojenke razen enega so izdelali svoj razred in prestopijo v prihodnj.cm šolskem letu v višji razred. Dva go* ienca sta delala izpit za srednje so* le in sta ga tudi naredila s prav do* brim uspchom. Tri gojcnkc so izde* lale tretji razred kr. ueiteljišea in prestopijo dru:.;o leto v četrti raz* red. Med gojenci se jih je šest učilo rokodelstva, izmed gojenk pa ste dve obiskovali delavnico za šivilje. Celo leto so gojenci in gojenke bile v najboljšem zdravju. V zavodu ni* smo imeli nobene bolezni. Skrb za zdravje jc imel naš vclecenjcni g. dr. Baear, za kar mu izrekamo naj* lepšo zahvalo. Vseh gojenccv in gojcnk jc bilo 78. Eno leto ogromnega del a je za nami! Bogu bodi srčna in ponižna zahvala za obilni blagoslov. ki ga je prejemal naš zavod vse leto! Naj* lcpšo zahvalo izrekamo čč. šolskim sestram, ki so se požrtvovalno tru* dilc za kršeansko vzgojo gojencev in gojenk. Srčno hvalo tudi vsem naširn dobrotnikom in podporni* kom! Usposobljenostni izpiti za zdravstvene pomožne poklice. Goris'ka prcfektv.ra javlja, da je ro'k za vlaganje prošenj za pripusti* tev k usposobljenostnemu izpitu za zdravstveno pomožno službo, ki je bil določen do 30. junija, podaljšan do 20. julija. Pravilni'k za izvrševa* nje take službe je bil objavljen v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale, 4. julija). Angleški lordi in narodne manjšine v Italiji. Lord Parmoor je v višji zbornici načcl vprašanje ncmške narodne manjšine v Italiji. Zahteval je več svobode za manjšinc. Izjavil je, da bi se Italija morala raynati po ob* ljubah, ki jih je senator Tittoni dal leta 1919. Vladni zastopnik je lordu odgovoril, da sc Anglija ne more mešati v notranja vprašanja Italije. Jubilej. Dne 20. t. m. potece 25. let, odkar vrši g. Franc Bitežnik, predsednik konzorcija našega lista, zvesto in vztrajno svojo službo pri »Central* ni posojilnici« v Gorici. üb tej pri* liki kličemo g. Bitežniku: Na mno* ga lcta! Bog živi! Stroški za mrtvaške oglede. Od raznih strani prejema uredni* štvo našega lista vprašanja in pri* tožbe proti obeinskim zdravnikom, ki izvrsujejo po'leg svojega zdrav* niškega poklica tudi mrtvaške ogle* de v slučaju smrti. Ljudje se prito* zujejo radi tega, ker si zdravniki zaračunajo te mrtvaške oglede več* krat precej viso'ko. Mnogokrat se zgodi, da si morajo ljudje v naj* vecji nagiici denar izposoditi, ker ga nimajo doma. Ljudje se v mno* ßih slueajih strastno prepirajo z zdravniki, ki na razlicne naeinc utemeljujejo svoje zahteve po de* narju. Mnenja smo, da bi morali občinski zdravniki izvrševati mrtva* ške oglede zastonj, ker dobivajo od občine letno odškodnino za svoje delo; ee naj bi pa pritikala obs einskim zdravnikom za mrtvaške oglede posebna odškodnina in pred* vse.m poravnava prevoznih stro* Skov, ic in mora biti to dclžnost cbčmc in ne pesameznih strank. ki so žc dovo'ljno prizadete s tern, da morajo žalovati za ljubljenimi raj* niki. Ponekod se občinski zdravniki tudi spozabijo in računajo za mrt* vasU^e O'glede premastno, tako da pO'Vzrocajo v mrličevi hiši in v celi vasi pravcato razburjenje. Poziv? ljamo prizadete, da naznanijo take slueaje naravnost prefekturi, ki bo v tcm tiotovo napravila red. Od dru.ge strani pa mislimo, da je nujno potrebno, da odredi pre* fcktura enotno za vso dezclo, da morajo obeine nositi morebitne stroške pri mrtvaških ogledih in ne posamczne prizadete stranke. S tern bo zadoščeno pieteti do rajnkili; be pa tudi pravieno, ker je mrtva* ški ogled potom zdravni'ka oblast* veno in zakonito ukazan in ne od* visi od proste volje prizadetih strank. Sprememba voznega reda. Na avtomobilni progi Gorica*Po* stojna vozijo avtomobili sedaj ta* kole: Korijera odliaja iz Postojne ob 7.28, ker ca'ka ljubljanskega via* ka. Iz Gorice pa odhaja ob 19.10 in ima zvezo z vlakom. ki odhaja v Ljubljano. Ta korijera je do sedaj vozila samo ob delavnikih. Od 22. julija naprej bo vozila tudi ob ne* del j ah. Vode zmanjkuje. V Gorici zmanjkuje pitna voda. To se že več let ni zgodilo. Ako bo suša še dalj easa traiala bo prebi* valstvo res v zadregi. Elektr.čne naprave in vprašanje odškodnine. Od raznih strani (z Vipavskega, Kobariškega in drugod) je prejdo naše uredništvo vse polno pritožb proti tvrdkam, ki aradijo ali vzdr* žujejo električnc naprave. Tvrdke sc za lastninske pravice malo ali prav nič ne zmcnijo, postavljajo in prestavljajo drogove po svoji volji in povzrocajo lastnikom znatno škodo. Če jih prizadeti vprašujejo po odökodnini, sc jim zastopni'ki tvrdke smejejo ter izjavljajo, da imajo tozadevno dovoljenje od pri* stojnih oblastev. Zato vlada po deželi radi takega nedopustnega postopanja prizadetih tvrdk po* sebno med kmeti veliko nezado* voljstyo in razburjenje. To je po* polnoma razumljivo. Saj so znani slučaji, ko je tvrdka pokvarila s postavljanjem drogov po'sameznim kmctom cele travnike in po'lja. Nujno potrebno je, da pozove pre* fektura prizadete tvrdke na odgo* vor in da jih prisili, da izplačajo prizadetim lastnikom cimprej do* govorjeno odškodnino. Sovjeti in prostozidarji se ne morejo. Sovjetska policija je v Lcningradu razpustida precej pro* stozidarskih loz. Svoj ukrep je po* licija utemeljila s trditvijo, da so lo* že protirevolucionarne. Potres v Turčiji. V Mali Aziji je divjal hud po* tres, ki je porusil mesto Torbalu in več okoliških vasi. Potres so zazna* movale tudi opazovalnice v Smirni. Zavod sv. Hieronima v Rimu. Med jugoslovansko vlado in Va* tikanom je od prevrata dalje trajal spor radi zavoda sv. Hieronima v Rimu. Ta zavod jc bil namenjen hrvatskim bogoslovcem iz Avstri* jc. Po vojni je jugosiovanska vlada hotcln dobiti pri zavodu enakc pra* vice, kot jih imajo druge države pri pedobnih zavodih. Vatikan se je dolgo upiral. Sedaj x t. se je vdal in sprejel vse zahteve jugoslovanske vlade, ki bo imenovala ravnatelja in! vse učne moči'. Pouk v zavodu se bo vršiil v slovenščini in srbohrvaš* čini. Pevski prazniki. Od 17. do 31. julija se bodo na Dunaju vršili pevski dnevi. Udelež'* bo je prijavilo 140.000 pevcev. C. Doyle — Milan: Plesoci mozicki. (Uctcktivsku doj<()dba.) »No, gospod Holmes, kaj menite k temu?« je vzkliknil z izrazitim glasom. »Pripovedovali so mi, da so vam take zagonetne reči v zabavo, in jaz skoro dvomim, da bi moralo biti kaj zagonetnejšega. Listek sem poslal naprej, da ga zamorete pred mojim prihodom proučiti.« »V resnici, čudovita pisava je to,« jc odvrnil Holmes. Na prvi pogled bi elovek vzel to za otroško packa* rijo. Obstoja iz ncšteto majhnih podobic, ki plešejo preko papirja. Čemu pripisLijete tej neumni reči sploh kak poscben pomen in tako veliko važnost?« »Jaz bi nikakor na to ne prišel, toda moja žena. Ona je radi tega na smrt prestrašena. Nc reee sicer nič, a jaz ji čitam grozo iz oči in radi tega bi rad prišel stvari do dna.« Holmes jo vzel listek in ga držal proti dnevni svetlobi. Bil je list iz dnevnika. Vrste so bile napisane s svinčnikom in so zgledale približno takole: Holmes je motril list precej časa, ga zvil nato skrbno sku.paj in ga položil v svoj zapisnik. »Obeta se nam izredno zanimiv in nenavaden slučaj,« je reikel. »V pis* mu ste mi sicer že navctlli nekaj bližjih podatkov, prijetno mi pa bo, če bi hotcli, v interesu mojega pri* jatelja tu, drja Watsona, vso stvar v pravilni zvezi še enkrat pripove* dovati.« »Jaz nisem nič manj kot sijajen govornik,« je rekcl najin obiskova*. lee in si nervozno mcl velike, krepke roke: »Vprašati pa me morate, če vam stvari zadostno ne razjasnim. Začeti moram z mojo poroko, ki je bila pretečeno leto. Vnaprej pa mo* ram pripomniti, da, čcravno nisem bogataš, so vendar moji prednilki že pred pet sto leti bili stalno namešče* ni v Ridingu in moja družina je zelo poznana v celi grofiji. Lanskega leta sem prišel ob jubileju v London in se nastanil v neki hiši ob Russlje* vem trgu, ker je župnik naše občine, pastor Parker, tudi tu bival. Tarn je bila tudi neka mlada Američanka — z imenom Patrik — Elza Patrik. Se* znanila sva se in predno je pretekel mesec, sem bil tako zaljubljen va* njo, kot 1c mož zamoie biti. Poro* čila sva se brcz posebnega hrupa in se vrnila kot mlad zakonski par v Norfolk. Vam se bo zdelo kot skrajno lahkomiselno, gospod Hoi* mes, da si mo/ iz dobre, stare dru* žine vzame na ta način ženo, to se pravi, ne da bi o njeni rodbini in preteklosti kaj vedel; ko bi jo pa videli in bližje poznali. bi vam stvar bila dovzetna. »V tern oziru je bila zelo odkrita, namreč Elza. Ni hotela nieesar taji* ti, ko sem jo vprašal; »doživela sem zelo neprijetne razmere v svoj em življenju,« je odvrnila, »skušamjih pozabiti. Ne govorim rada o tern, kajti to vzbuja v meni vsako* krat muene spomine. Če me vzamevš za ženo, dobil boš tako ki ne bo imela nicesar na vesti, kar bi jo osebno sramotilo: toda ti se moraš z mojo besedo zadovoljiti in mi za? gotoviti, da me ne boš o tern, kar se je godilo do moje poroke, nik* dar nicesar vprašal. Ako sodiš, da nc boš mogel držati te obveze, to* daj odideš raje sam nazaj v Nor* folk in me pustiš nadaljevati to sa* motno življcnjc, kakor sem ga vodi* la doslej!« Sele na dan pred poroko je govorila na ta način z menoj. Jaz sem odvrnil na to. da jo pod tern, od nje same postavljenim pogojem, hočem vzcti, in sem svojo besedo tudi doslej vedno držal. »Poročena sva že eno leto in ŽU vela sva srečno skupaj. Toda pred komaj enim mesecem, koncem ju* nija, sem opazil prve znake neke iz* premembe v najinem življenju. Ne» kega dne je dobila moja žena pis* mo iz Amcrike. Spoznal sem ame* riško znamko. Postala jc mrtvaško bleda, prcbrala pi'sanje in je vrgla v ogenj. Tega ni pozneje omenila z nobeno besedo, jaz pa tudi nisem silil van jo, kajti obljuba ostane ob* ljuba. Ali ona ni imela od onega casa nobene srečne ure več. Njeno o'blicj-'e čosito ilzdaja neko gotov/o grozo, ona izgleda, kakor bi se bafa' pred ne'kim zlom. Bolje bi bilo, ko bi se mi zaupala. V meni bj našla svojega najboljšega prijatclja. To* da, če sc sama ne -odloči govoriti — jaz ne smem začeti. Vcrujte mi, ona je zvesta žena, gospod Holmes, in naj se je prej pripetilo kar že bodi, ona gotovo ne nosi krivde na tern. »Sem navaden poscstniik v Nor* folku, toda v celi Angliji ne ceni nihče višje svoje družine kot jaz. To ona prav dobro ve, in vedela je to že pred najino porcko. Ne ho* tela bi mojega imena nikdar oma* deževati — v tern sem gotov. Prilüßa »Goriške Straže« št. 54 »GORISKA STRAŽA« Stran 3. Peto žrebanje Beneških obveznic. Dne 14. maja t. 1. se je vršilo pcto žrebanje benešikih olbveznic prve serije. »Gazzetta Ufficiaile« od 23. jun. prinaša izžrebane številke, katerc priobčujemo v naslednjem: Nagraido v znesku 100.000 lir dobi obveznica št. 226960. Pct nagrad po 10.000 lir odpade na številke: 1235631 1314205 1557606 1603657 1927401 Deset nagrad po 5000 lir dobe obveznice s številko: 99990 774658 793516 1453235 1624380 325960 781547 837541 1538136 1636682 Sto nagrad po 1000 lir dobe obveznice s številko: 22193 191720 453182 608340 905546 1042296 1327150 1483164 1709700 1893474 25912 195165 460106 617276 927460 1119174 1346746 1503375 1724208 1914986 29159 300747 466350 . 649580 929315 1143062 1354445 1544037 1739736 1934502 43751 320740 482847 709070 943389 1144563 1363266 1574049 1771936 1939549 62985 325782 504434 774282 949387 1178086 1380006 1576209 1796936 1958000 84457 392197 545946 774695 961309 1180997 1416156 1603535 1836357 1974622 95002 399984 555333 791047 1007033 1269645 1418735 1624619 1857050 1979065 102030 403838 580185 834035 1022899 1286138 1441061 1646014 1875170 1984833 120320 436127 588312 835989 1035495 1297329 1447755 1653584 1885888 1994832 152560 446289 600677 " 881693 1038490 1313236 1460829 1688962 1892965 1998624 58.900 obligacij, plačljivih v celotni vrednosti od 1. julija 1928 naprej: odl do odl do od do od do odl do 5901 6000 237001 • 237100 466301 466400 668101 * 668200 935701 935800 7601 7700 243301 243400 474501 474600 671201 671300 937501 937600 12701 12800 256801 256900 474701 474800 673401 673500 940601 940700 14501 14600 257301 257400 476001 476100 676101 676200 942101 942200 15401 15500 259101 259200 477201 477300 676301 676400 945201 945300 18101 18200 260001 260100 478401 478500 685101 685200 948001 948100 20801 20900 266001 206100 481001 481100 688801 688900 955301 955400 21101 21200 267501 . 267600 481701 481800 689601 689700 960601 960700 21701 21800 269201 269300 490901 491000 691201 691300 964601 964700 22501 22600 274401 274500 491701 491800 692201 692300 978501 978600 24701 24800 280901 281000 495901 496000 692701 692800 980701 980800 26601 26700 287401 287500 497301 497400 693301 693400 981901 982000 44901 45000 293701 293800 500301 500400 693501 693600 984101 984200 49601 49700 297801 297900 500601 500700 695301 695400 984901 985000 51401 55200 . 305201 305300 502401 502500 . 708701 708800 989001 989100 53501 51500 306401 306500 503001 503100 711101 711200 990001 990100 55701 53600 307601 307700 503401 503500 715001 715100 997801 997900 55101 55800 317901 , 318000 508001 508100 718001 718100 1001201 1001300 56801 .16900 319601 319700 510801 510900 718901 719000 1005701 1005800 62001 62100 321501 321600 517101 517200 720801 720900 1015901 1016000 67701 67800 321701 321800 518301 518400 723501 723600 1016601 1016700 71201 71300 322101 322200 520301 520400 729101 729200 1018501 1018600 71701 71800 322801 322900 523101 523200 732501 732600 1021401 1021500 74701 74800 323101 323200 524401 524500 735401 735500 1021501 1021600 78201 78300 324201 324300 526701 526800 739201 739300 1035001 1035100 78401 78500 340501 340600 528601 528700 739501 739600 1050601 1050700 81101 81200 340801 340900 532101 532200 744601 744700 1051001 1051100 81901 .82000 344501 344000 533801 533900 752901 753000 1051101 1051200 87501 87600 350601 350700 536101 536200 753401 753500 1053201 1053300 91401 91500 357001 357100 537301 537400 753601 753700 1059001 1059001 91501 91600 357501 357600 538701 538800 760501 760600 1061001 1061001 98501 98600 360601 360700 538801 538900 763201 763300 1071001 1071001 102301 102400 363101 363200 539801 539900 767801 767900 1076401 1076500 104701 104800 365401 365500 541701 541800 768301 768400 1080701 1080800 105601 105700 367801 367900 542101 542200 775501 775600 1083601 1083700 107101 107200 370001 370100 542201 542300 776501 776600 1085101 1085200 112301 112400 371701 371800 542801 542900 781601 781700 1086501 1086600 116401 116500 373701 373800 544601 544700 785301 785400 1088701 1088800 118501 118600 374601 374700 545301 545400 793401 793500 1092901 1093000 ü^oSJJ 119700 3761()1 376200 552601 552700 796601 796700 1094701 1094800 ^ocnl 122900 378Ü()1 378100 555301 555400 797201 797300 1100801 1100900 128501 128600 380101 380200 557201 557300 800601 800700 1105201 1105300 129001 129100 380701 380800 563201 563300 804401 804500 1109601 1109700 133001 133100 384301 384400 563601 563700 813101 813200 1110901 1111000 137101 137200 385901 386000 570801 570900 820101 820200 1111401 1111500 139101 139200 388101 38S200 574701 574800 824601 824700 1112701 1112800 146301 146400 391601 391700 583001 583100 831801 831900 1113601 1113700 151801 151900 393701 3938O0 583901 584000 832401 832500 1115101 1115200 153201 153300 394501 394600 585501 585600 832501 832600 1116201 1116300 1^6701 156800 400^0} 400600 587801 ¦ 587900 833801 833900 1118101 1118200 157501 157600 403001 403100 589601 589700 834601 834700 1124701 1124800 139301 159400 408501 408600 592801 592900 835601 835700 1130201 1130300 159601 159700 412601 412700 601401 601500 845901 846000 1131201 1131300 161001 161100 413301 413400 609101 609200 846401 846500 1137601 1137700 174501 174600 419501 419600 610401 610500 858901 859000 1139001 1139100 179401 179500 420501 420600 613701 613800 879601 879700 1142501 1142600 184301 184400 426701 426800 615401 615500 882101 882200 1145601 1145700 188301 188400 429601 429700 623501 623600 883601 883700 1145901 1146000 189101 189200 432101 432200 637701 637800 884801 884900 1146001 1146100 189301 189400 434001 434100 637901 638000 889201 889300 1146101 1146200 193301 193400 436701 436800 639701 639800 890401 890500 1146401 1146500 195001 195100 437801 437900 645201 645300 890501 890600 1146801 1146900 198701 198800 440101 440200 645401 645500 894101 894200 1147801 1147900 201501 201600 442501 442600 645901 646000 894501 894600 1150901 1151000 214701 214800 445801 445900 652001 652100 901501 901600 1154801 1154900 215501 215600 454001 454100 654301 654400 903201 903300 1157501 1157600 219801 219900 4.56801 456900 654401 654500 909401 909500 1169501 1169600 226801 226900 459801 459900 659101 659200 918101 918200 1170001 1170100 229201 229300 . 460601 460700 660501 660600 919501 919600 1173901 1174000 234201 234300 461501 461600 660901 661000 928901 929000 1176601 1176700 235701 235800 463901 464000 661001 661100 929901 930000 1178701 1178800 236001 236100 465801 465900 662001 662100 932101 932200 1179901 1180000 St ran 3 ¦ GOKISKA STRA2A« od do od do od do od do od do 1180301 1180400 1357801 1357900 1523901 1524000 1700601 1700700 1855601 1855700 1182801 1182900 1358001 1358100 1532601 1532700 1702201 1702300 1864001 1864100 1183701 1183800 1358701 1358800 1534801 1534900 1706301 1706400 1867701 1867800 1184301 1184400 1368601 1368700 1538301 1538400 1707801 1707900 1869101 1869200 1184801 1184900 1374401 1374500 1545301 1545400 1712001 1712100 1870201 1870300 1193701 1193800 1376001 1376100 1547001 1547100 1716401 1716500 1873801 1873900 1199601 1199700 1378601 1378700 1561001 1561100 1720801 1720900 1879101 1879200 1200301 1200400 ' 1379001 1379100 1570401 1570500 1723101 1723200 1880701 1880800 1204401 1204500 1380701 1380800 1573701 1573800 1732901 1733000 1880801 1880900 1205201 1205300 1382601 1382700 1577001 1577100 1733601 1733700 1881701 1881800 1207301 1207400 1384101 1384200 1580901 1581000 1746801 1746900 1885801 1885900 1208701 1208800 1389701 1389800 1583101 1583200 1747101 1747200 1889001 1889100 1210201 1210300 1391301 1391400 1587301 1587400 1753701 1753800 1891201 1891300 1214301 1214400 1406401 1406500 1598301 1598400 1756801 1756900 1891401 1891500 1215101 1215200 1406901 1407000 1600701 1600800 1763601 1763700 1896901 1897000 1215401 1215500 1413601 1413700 1602101 1602200 1769501 1769600 . 1898401 1898500 1216801 1216900 1421201 1421300 1605801 1605900 1772301 1772400 1902301 1902400 1217301 1217400 1424501 1424600 1608301 1608400 1773101 1773200 1912701 1912800 1218701 1218800 1424701 1424800 1609101 1609200 1775001 1775100 1913501 1913600 1233601 1233700 1426201 1426300 1615001 1615100 1783701 1783800 1919701 1919800 1236401 1236500 1431201 1431300 1620701 1620800 1785501 1785600 1924901 1925000 1238601 1238700 1432001 1432100 1622201 1622300 1785701 1785800 1929701 1929800 1241201 1241300 1456701 1456800 1624701 1624800 1792901 1793000 1932201 1932300 1241901 1242000 1456901 1459700 1627301 1627400 1793401 1793500 1932301 1932400 1242101 1242200 1459801 1459900 1628901 1629000 1795701 1795800 1937801 1937900 1242201 1242300 " 1462301 1462400 1639101 1639200 1795901 1796000 1939701 1939800 1247301 1247400 1472801 1472900 1639901 1640000 1796401 1796500 1944201 1944300 1250701 1250800 1474801 1474900 1643601 1643700 1798601 1798700 1946501 1946600 1253501 1253600 1479101 1479200 1649401 1649500 1800001 1800100 1948001 1948100 . 1254101 1254200 1479901 1480000 1650701 1650800 1800401 1800500 1953601 1953700 1265801 1265900 1484601 1484700 1652001 1652100 1801601 1801700 1955601 1955700 1266101 1266200 1484901 1485000 1656901 1657000 1802401 1802500 1956401 1956500 1269101 1269200 1487501 1487600 1664801 1664900 1804201 1804300 1959601 1959700 1271701 1271800 1488101 1488200 1667201 1667300 1809401 1809500 1965801 1965900 1284401 1284500 1488601 1488700 1671401 1671500 1818101 1818200 1969301 1969400 1289401 1289500 1489501 1489600 1674601 1674700 1819601 1819700 1971201 1971300 1294201 1294300 1489901 1490000 * 1675701 1675800 1822301 1822400 1971501 1971600 1298701 1298800 1493101 1493200 1677101 1677200 1822501 1822600 1974301 1974400 1300701 1300800 1495401 1495500 1678201 1678300 1824101 1824200 1978901 1979000 1303001 1303100 1495601 1495700 1684601 1684700 1827601 1827700 1985001 1985100 1326401 1326500 1499901 1500000 1685001 .1685100 1834301 1834400 1989901 1990000 1326501 1326600 1505001 1505100 1686101 1686200 1835001 1835100 1995801 1995900 1332501 1332600 1515001 1515100 1691001 1691100 1838301 1838400 1996101 1996200 1338901 1339000 1515101 1515200 1693101 1693200 1842201 1842300 1997801 1997900 1356201 1356300 1521101 1521200 ., 1698701 1698800 1843101 1843200 1999701 1999800 1356501 1356600 1523601 1523700 1699301 1699400 1855101 1855200 GOSPODARSTVO. Odgovor na odgovor. Citateljem sc bo zdel ta naslov euden, ali vcndar odgovarja rcsnici. Na moj članek v »Gor. Straži« z dne 4. maja pod naslovom »Ali se izplača pri današnjih razmerah re* diti živino« je odgovoril v »Straži« najprvo g. inžcnir Kustja, v »Edino* sti« z dne 13. maja g. J. F., v junije* vi št. »Gospodarskega vestnika« pa njegov urednik. Poznam osebno vse tri gospodc. Želel sem, da bi se ogla* sil tudi kak pristen kmetovalec*ži* vinorejec, in v »Straži« z dne 27. junija se je oglasil moj sotrpin F. .1. — Ž. Skoda, da jih ni vcč. Saj razpravljanje in debatiranje je zelo potrebno in koristno, posebno pa v gospodarskem oziru. Tako se pred* met obdeluje in spopolni, obdrži sc vse dobro in slabo opusti. To bi bil moj uvod. — Preidem k zgorajšnje* mu naslovu »odgovor na odgovor«. A. G. inž. Rustja: G. inž. se v ve* eini strinja z moj im izvajanjem, pri* pominja pa, da bi bilo malo za tele staro 1 in pol leta 6 kg sena. Ome* njam, da sem raeunal samo 6 kg na dan vpoštevaje prve 4 meseee, ko sploh tele malo ali nie nc porabi se? na, ker takrat pije mleko. Da sem se pri cenitvi oziral na razmere, je g. inženir nekoliko priznal, vendar pravi: skoenina je previsoka. Jaz pa pravim, da je iz mojega dnevnika, katerega vodim redno zc nad 20 let razvidno, da moram kravo za vsako tele po 3 krat spustiti. in če torej > plačam 3 krat po 20 lir in delavec, ' je torej 75 lir. Priznava mi tudi ne, da sem pri dohodkih visoko cenil in i pri stroških zelo nizko; ee bi se dr= ' žal faktiene cene kakor mi tukaj prodajamo in kupujemo, bi pokazal še veejo razliko y zgubo. Nadaljc piše, da ima krava 1500 1 mleka let' no, saj sem tudi jaz to poudarjal. Seveda v raeunu sem pisal samo 1200 1, ker pa porabi tele 400 do 500 litrov mleka, za kar bi bilo po rao- jem raeunu v skupilu za tele L. 400. B. Na odgovor v »Edinosti«: J. F. mi dokazuje s številkami čisto dru* gaeno stanje. V zaeetku pravi, da je živinoreja neobhodno potrebna. Tega mnenja sem tudi jaz, pa ravno zato sc mora poskrbeti, da bo tudi koristonosna. Saj jaz kot kmet vem, da nam ni ostati brez živine, ali tu pri nas in pri današnjih razmerah je vendar zguba očitna. G. J. F. naj mi to eisto drugaee dokaže, in sieer naj kupi sam kmetijo in naj sam dela, potem naj govori. Glede tega, da mi negujemo živino kakor pred 100 le* ti, naj bi se g. J. F. preprieal, da sem nieunal z mojimi razmerami. Zidal sem novi hiev, ki me stane L. 15 ti* soe, živina je odlikovana, za hiev sem dobil nagrado in srebrno sveti« n jo. Glede pripombe, da se more ras čunati z raeuni, mi ne gre v glavo. Saj ravno zato sem zaeel s tem problemom, ker sem računal z ra* euni, kakor računa dober trgovec. Nadalje prosim g. J. F., naj mi po* kiiže kravo, ki bo imela 3000 1 mle* ka pri samem senu, kajti tele spije od take krave gotovo več kakor 500 1 mleka, torej bi morala imeti po njegovem računu krava 3500 1 mleka. Jaz sem z garaneijo do 100 tisoč lir g. J .F. na razpolago, če mi on zagotovi, da born mleko pro* dajal po L. 1 franko tu. Sem v stanu g. J. F. dnevno dobavljati 20 hl mle* ka tudi po 0.80 L. Pri nas se pla* euje mleko po L. 0.60. Če bi g. J. F. vpošteval našc razmere, t. j., da pri nas ni krav z 2500 oziroma s 3000 1 mleka. posebno ob samem senu ne in da mleko prodajamo le po 0.60 L.t bi gotovo popolnoma odobril moj raeun, ee ne bi pokazal še veejo zgubo. C. G. uredniku »Gosp. vestnika«: Poslal sem moj prvi dopis tudi »G. vestniku« kot strokovnemu časopi* su. Uredništvo me je vabilo, naj se oglasim ob priliki, da se pogovori* mo na mojo eventuelno kapitulaci* jo. Nisem se pa oglasil, ker me je jezilo, da me noeejo razumeti, t. j., ; da ne razumejo mojega namena. j Ker pa je koneno vendar prišel vsaj potvorjen dopis tudi v »G. V.«, | moram odgovoriti. Kar pravi o g. J dopisniku J. F., pustimo. Jaz odgo* | varjam samo kar se mene tiče. Pred* vsem vztrajam pri mojem prvot* nem dopisu, odgovarjam pa samo na citiranih 14 tQek. Toeka 1: Da lahko pripustimo kravo k biku, je prvi pogoj: imeti kravo. Ce je n'u inami), jo moramo kupiti in potem tudi vzdržcvati devet meseeev in zadnje meseee, ko krava nima mleka, skoraj brez vsakega prihoda. Torej, če hoeemo popolnoma pra* i vilno napraviti raeun, ki bi pokazal v koli* | ko je živinoreja dohičkonosna ali zgubo* I nosna, moraine; vzeti za podlago raeun na* kupa telice. Odgovor: Jaz sem raeunal za tak slučai, kakor je v rcsnici in ne teoretično, ampak praktično. Devet in devetdeset odstotkov kmetov je, katcri kmetijo podedujejo po star* šili in jim ni treba nikakega osnov* nega kapitala. Sprejmejo travnike in živino itd., ravno to sem jaz vpo* števal. Torej nikakih umetnih kme* tij, ampak, takih, kakor so v res* nici. ToČka 2. Stroški /a oplajanje so previ* soki. Odogovor: Že nad 20 let bilježim vsaki trošek in dohodek, sem vsa* kemu na razpolago, tudi cenj. ured* ništvu »G. V.«, da mu dokažem, da sem pri vsakem rojenem teletu pla* eal 3 krat skoenino, t. j., so bolj S'lucaji, ko sem samo enkrat plaeal, so pa tudi slučaji, in sicer 90%, da sem plaeal po 3 in tudi 4 krat. Med rnojim dnevnikom je tudi slueaj, ko sem junico 10 krat gnal k biku. Sta* ra je bila 3 leta, ker pa je bila lepa in ker sem se hotel prepričati, ali se sploh vbreja, sem nadaljeval in koneno dobil pri 3 leta in 7 mesecih vendar tele. Točka 3. Pravilno je vsekakor pustiti te* leta sesati 12 tednov, ali pri nas se to ne dela, ker se tele pri 6- 7 tednu navadno od* stavi. Če bi pa pušeali tele sesati 12 ted» nov, bi pa glede mlečnosti in teže dosegli boljše uspehe, kakor jih navaja dopisnik. Odgovor: Pri nas pustimo vsi po 10 tednov sesati tele. Glede vspeha je uredništvu dovolj, če bi pomislili, da se le v redkih slueajih pride v 5. letili z govedom do 700 kg žive teže. Toeka 4. Zelo važno je za pozncjše uspe* vanje živine, da se junei in junice v prvem lctu svoje starosti zelo dobro krmijo ter da dobivajo redno tudi ovsa, jeemena ali pa tudi kake druge močne krme poleg sena. Tega dejstva dopisnik v svojih računih ne upošteva in zato je tudi razumljiv neuspeh niegove živinoreje. Odgovor: Vspeh je omenjen zgo* raj. 700 ku teže sem tudi jaz v ra* eunih vpošteval. Toeka 5. Količino potrebnega sena ras euna kar z dano številko, neračunajoč na njegovo redilnost. To pa ni pravilno, ker vrednost sena odvisi od mnogih okoliščin (iz kakšnih je trav, na kakSnih tleh je rastlo in kdaj je bilo koseno, če morda ne pre« kasno, ko je žc olesenelo). Odgovor: Seno se je računalo 20 L. stot ter vpoštevalo, da stane nekaj tudi druga krma (tropine, pe* sa. repa, slama, sol, razrio soeivje in drugi odpadki). Tako, da ne ce* pimo dlake. Toeka 6. Krmljenje živinc s skoraj sa* niim senom, kakor je pri nas v navadi, je nepravilno. Živina mora dobivati poleg sena in močnih krmil tudi nekaj slame, repe ali pesc. Izkušnje so dokazale, da je to neob* hodno potrebno, ee hoeemo doseei veejo mleenost in težo ter tudi boljšo kakovost mesa. Odgovor kakor pod 5. Toeka 7. Izpustil je v svojih raeunih ob* resti naložene glavnice za živino, hiev in potrebne stroje, kakor tudi vsoto za obrabo istih. Odgovor kakor pod 1. Toeka S. Vožnjo je raeunal za enega vo* la samo z L. 1.50 na dan. Kdor ima samo toliko vožnje, temu se ne izplača držati vo* lc, vsaj eelo leto ne. Vol mora biti vsak dan vsaj 4 ure vprežen. Odgovor: Res, da se je malo ra« čunalo vožnjo z volom, ampak je le resnica, da ne gre vee. Ce imam »GORISKA STRA2A« Stran 5, kmetijo, moram imeti tudi vprežno živino, kajti pri nas v hribih ne gre s kravami. Tudi nc gre, da bi vole kupil in spet prodaial, ker potcm je to nevarna špckulacija in ne več živinoreja. Za nošnjo pa nimamo dovolj moči in men da tudi g. ured* nik ne. Nositi moramo tarn, kamor se ne more z vozom. Točka 9. Srcdnja krava s~\ iearske sive pasme bo dajala vsaj 2000 litrov mlcka na lcto. Kravc s 1200 litri so prav slabe mleka* rice. Kmct, ki ima take krave v hlevu, jih mora z ncjjo in krmljenjem pripraviti do vcčje mlečnosti; čc pa to ne gre, jih mora oddati mesarju. Splošno se pa čudim, da dopisniku da« jejo kravc tako malo mleka kljub temu, da dobivajo vsak dan po 1 kg orehovih tropin in kljub temu, da so bile v svoji telečji do« bi dojene 12 tednov. Jaz svetujem dopisni« ku, da skuša ugotoviti vzrok tej tako slahi mlečnosti svojih krav in naj potem nemu« doma ukrene potrebno, kar mu bo zagoto* vilo boljisi uspeh. Odgovor: Dobra krava švicarskc pasme ima lahko 2000 1 mleka, pra* vi uredništvo. Pa poglejmo. Tele ga spije 500 in 1200 je 1700, kar sem tudi jaz pisal. Jaz redim živino ta* ko, da je vedno lepe reje in to naj bo dovolj vsakemu; če je krava le* po rejena, ima tudi mleko. Toeka 10. V stroških pri reji krav manj* kajo stroški za izrejo treh telet (mleko, skoenina itd.). Odgovor: Stroški pri rcji telct so tudi vpoštevani v mpjem računu, saj sem dodal, da spije tele 500 1 mleka, kar pa stane 252 lir, ter skoč* nina je tudi v raeunu (75 lir). Tu se vidi, da je uredništvo le površno prcgledalo moj račun, kajti sicer bi kaj takega ne pisalo, da ni računje* no mleko in skočnina za rejo telet. Torcj giej stroški pod 1. in 2. moje* ga prvotnega dopisa. Toeka 11. K skupilu v slueaju prodaje pripominjam, da bi krava, ki bi imela nad 2000 litrov mlcka na leto, dosegla gotovo večjo ceno od 1200 lir. Odgovor: Se vidi, da urednik ni* ma easa biti na sejmu, kcr drugače bi uvidel, da je redka krava, ki bi brez teleta dosegla ceno nad 1200 L. Toeka 12. Seno je računal po 20 cent, kg. V resnici bi pa moral raeunati seno sa« mo toliko, kolikor stane seno pridclovalca samega. Če ütane seno pridelovalca toliko ali še več, pa mora ukreniti potrebno, da ga bo seno manj stalo. Sredstva za to so: gnojenje, negovanje travnikov in morebitna naprava umetno zasejanih travnikov. Na takih travnikih je košnja radi večjega pri« delka enega voza sena veliko cenej.ša ka* kor na pustih in zancmarjenih travnikih. Odgovor kakor pod 5. Toeka 13. Izpustil je stroške za steljo. Odgovor: No, nekaj imate, g. urednik, vendar prav. Steljo sem spustil iz računa, misleč, da je že itak preveč stroškov. Sicer pa stane stelja le malo. Toeka 14. Če bi si v istcm razmerju za« računal dclo v vinogradu, kakor si je zara* eunal delo oskrhe za 1 glavo živine, bi do« kazal, da je vinogradništvo mnogo bolj zgu* bonosno kakor živinoreja. Isto bi se zgodilo tudi pri sestavljanju raeuna /a mnoge dru* ge panoge kmetijstva. Zato in radi dcjstva, da vclika veeina naših kmetovalcev opravi vsa dela in opravila z lastno družino, in tu« di iz razloga, da bi morala družina, ako ne bi našla dela na lastnem domu, ostati radi pomanjkanja povprašcvanj po delu brezpo* selna, je najbolje, da se stroški za oskrbo izpuste iz raeuna. Ko potem kmet sklenc račun, smatra v slueaju, da je raeun izka« zal dobičck, ta dobieck kot nagrado za svoje delo in trud. Odgovor: Tudi po istem razmer* ju računjeno vinogradništvo, ni vedno zguba. Cc je cena L. 2 liter, kakor je vedno po vojni izvzemši enkrat. se bolj izplaea vinogradni* štvo kakor živinoreja. Saj pozna g. urednik našo dolino in tudi posa* mczne kmetovalce; priznati. mi pa le mora, da vsi dobro stoječi so po vecini vinorejei in ne zivinorejei. H koncu kratka opomba: Ni bil moj namen odtujiti kmetovalca od živinoreje. Opozoriti sem le hotel merodajne kroge na ncvarnost, ki preti kmetskemu stanu od te strani in da bi se pri določevanju cen mle* ku, maslu, siru in mesu to vpošteva* lo, posebno pa, da bi se živinorejo pustilo prosto vsakega davka. S tern bi se najbolje pokazalo kmetovalcu, da se želi. da bi bil njegov trud pri* memo plaean. Končno me vendar vcseli, da sem spravi'l s svojim elankom to važno vprašanje v prctrcs, ker tudi to ne* kaj velja. Selo, 20. junija 1928. Jos, Mermolja. Tržne cene 17. julija 1928. Česnik L 0.60 do 0.80; sveže zelje L 1.30 do 1.50; koren je L 1 do 1.20; kumarce L 1.70 do 1.90; čcbula L 0.80 do 1; pesa L 1.40 do 1.80; fižol navaden L 1.80; fižol koks L 2.60; solata L 1.60 do 1.80; krompir L 0.40 do 0.50; paradižniki L 1.60 do 2.40; «rah L 2 do 2.20; redič L 2 do 4; špinača L 1.20 doi 1.40; fižol v I stročju L 2.40 do 3; vrzote L 1.20 i do 1.40; bučice L 1.60 do 2.80; ma* relice L 3.20 do 4.60; svežc fige L 1 do 1.40; smukvice L 8 do* 8.60; Ikno* ni L 0.30 do 0.40 kos; jabolka L 1.20 do 1.70; hruške L 1.60 do 2.40; brcskve L 2.40 do 4.80; slive L 1.20 I do 2; sveže maslo L 14; prcsno ma* slo L 17 do 18; mleko L 1 do 1.10 1; skuta L 4; jajca kos L 0.50 do 0.55. šimi pobalinskimi spremljevalci kdo, ki «a bodo ti naši izrazi po* polnega zaničevanja zadeli, vam sporočava. da sva pripravljena na vsak kakršenkoli boj. Nie nama ne bo žal, ako boste poslali proti nama kakega najetega pretepača, kot je navada pri nekih strahopetnih fran* coskih listih. Prisegava, da Vas bova cklofutala takoj, ko nama bo mo* goče. Mario Carli in Emilio Setti* mclli.« — Zelo krepke besede! Javnoist napeto eaka, kaj poreče ravnatelj »Matin*a«. Odmevi s severnega tečaja. Sovjetski lomilec ledu »Krassin« je bil zf>ra;en leta 1909. Ima 10.800 ton in jc 93 m dcl.i>. Prcj se je imeno* val »Jermak« po> tistem kozaku, ki je osvojil Sibirijo. Boljševiki so ^a prckrstili. Uničeni filmi. General Nobilc je v raz^ovoru s poročevalccm milanskega »Corrki* re dell a Sera« Cescom Tomaselli* jem povcdal. da so ponesrečenci poknrili vse filme in foto^rafije, ki so jih naredili pri zadnji vožnji z zračno ladjo »Italia«. To so naredili radi te^Ja, ker jim je zmanjkalo dru^e^a kuriva. Požgali so tudi fil* mo s tcčaja. Poziv na dvoboj radi Nobileja. Pariški list »Matin« se je nekam dvomliivo izrazil o Nobilcjcvcm pogumu in o vrednosti njegove ekspedicije sploh. Emilio Settimelli, ravnatelj rimske^a lista »Impero«, in Mario Carli sta radi tega pozvala ravnatelj a »Matin*a« na dvoboj. Zanimivo je pismo, ki sta ga po< slala v Pariz. Glasi se: »Nepleme* niti pisun! Ne zamenjujeva z »Ma* tinhorn« irancoskega ljudstva, ki se prav gotovo ne strinja z vašim mnenjem, ki je mnenje prašiea v U'noju. Francosko ljudstvo se je ro* dilo omiki s pomočjo Rima, ki ga je stoletja podpiral z umom in zna* cajem. Mi smo ga 1. 1915. rešili pred popolnim unicenjem. Vendar ima franco>sko ljudstvo obcudova* nja vredno prcteklost in sedanjost. ki si jo je ustvarilo z lastno močjo. Kljub temu se ne moreva zdržati, da vam ne bi povedala, da vas za* ničujeva radi tega, kar nameravate storiti Italiji, izrabljajoč Nobileje* vo nesreco. General Nobile, o sle* par, ki zaslužite bič, je in ostane junaški zmagalec tcčaja, tisti veliki junaik, ki ga je plemeniti Guiliand (letalec, ki je spremljal Amundse* na, ur.) skušal rešiti. Vaše ča.snikar? ske zvijače, ki so gotovo bogato plačane, si nerodno prizadevajo, da bi zadele italijanski »pogum«, tisti »po'gum«. ki se jc vedno izkazal kot neprekosljiv in ki je mehkuž* nim Franco-zom že večkrat povzro^ Čil grenke solze. Vi ste siotovo sta* ro, trebušnato babše, nezmožno vihteti orožje. Ako pa je med va* Kaj je novega na deželi? Solkan. Dolgo časa je že minulo, odkar se nismo nič oglasili v naši ljublje* ni »Straži«. Javnost gotovo misli, da se nam prav dobro godi. Dovo* lite nam, .g urednik, samo skromen kotiček, da sc boste preprieali o nasprotnem. l'udi pri nas se sliši tarnanje, da je več slabe(4a ko do* brega. Kot povsod se tudi pri nas kaže zelo slaba letin^. Scna smo pridelali komaj polovico kot lani. Krompir jc droban; fižol, koruza, zclenjava in drugi pridclki se bodo posušili, ako Bog nam ne da dežja. Zadnjo nedeljo smo imeli process jo, da bi nam Vsemogočni dal po* trebnega dcžja. Mnogi smo sc je udclcžiili, nckateri so pa tudi ta dan opravljali hlapčevska dela. Ljudje, spametujte se že vendar enkrat! Ali nc vidite, kako se pohujšujejo otroci! Doberdob. V sredo 11. t. m. zjutraj okrog 7. urc je umrla po kratki a mučni bo* Iczni. previdena s svetimi zakra* menti, gospa Antonija Zužič, sopro* ga našcga obč. naeelnika g. J. Zu* žiča. Rajnki naj sveti večna luč. ža* lujočim naše sožalje. Gorenji Lokovec. V soboto 22. junija jc pri nas umrl Anton Leban, star 80 let. Bil jc vse svoje življenjc vdan Bogu. l.judem je dosti pomagal. Bog mu bo v nebesih vse poplačal. Večna luč naj mu sveti! Sorodnikom našc sožalje! Lokovec. V zadnjem poročilu o proslavi farnega patrona sc je vrinila nelju* bo pomota, in sicer glede g. pevovo* dje ter organista. Latinsko sv. ma* so je vodil in spremljal velec. g. An* drej Vendramin, ki je tudi pevee preje tcmcljito vežbal, da so zamo* gli nastopiti s težko skladbo. Rav* notako je on vodil petjc pri proce* siji ter sprcmljul na harmoniju svo* je pevce pri popoldanski službl bo* žji, za kar znsluzi vso pohvalo in odkrito priznanje! G. kurat Stefan Podbršeek je spremljal samo solo* pevca. Požrtvovalncmu g. pevovo* dji in organistu A. Vendraminu in niegovemu cerkvenemu zboru kli* čem: Le vztrajno in složno naprej po začrtancm potu in prcpričan sem, da se bo zbor spopolnil v še boljšega, kcr je prožet dobre voljel Sosed. Bilje. V čctrtek 12. t. m. je bil pogreb šcstnajst*lctne članicc Mar. dru* žbe Ize Čukove, ki je utonila v Vi* pavi pri kgpanju. Pod jezom bli* zu mlina je namreč bredla in zašla ; med tolmune. Jako čudno sc zdi j domačinom, da je utonila kljub te* mu, da je bilo prccej ljudi pri vo>* di. Truplo so iskaili pol urc, ker ni nihče vcdcl, kje se je pogreznilo. Ko so mladenko potcgnili iz vode, so jo skušali obuditi k življenju, pa je bilo že prepozno. Na mesto je prišel tudi zdravnik, ki je ugotovil i smrt. Potoče. V četrtek dne 12. t. m. se je uto* I pil v Vipavi dcvct*letni sin tukaj* šnjega vaščana, g. Batagelja, po do* mace Bržoka. Pokopan jc bil v so* boto n.i pokopaJišču v Kamnjah. Udeležba pri pogrcbu jc bi'la obil- • na, postbno od strani solskih otrok, | ki v sedan jih dneh v obilni meri j darujejo sv. obhajilo v korist duše ' pokojnega sošolca. ! Čepovansko. Kakor znano posečajo naše gore kaj radi letovičarji, ki potrcbujejo oddiha in si krepijo svoje zdravje. V tcm oziru so znane posebno Lokve, čijih leiga sredi gozda narav? noist vabi na poset. To dejstvo je dalo tudi pobudo znancmu gostil* ničarju g. Ferdinandu Winklerju, da je zgradil na Lokvah moderen hotel, ki bo v kratkem dokončan. Enako je otvoril tudi gostilničar Peter Šavlc, Tesno, lep salon in se« paratno prenočišče za letovičarje. Opažamo že nckoliko lclovičarjcv, a glavni dotok se obeta šelc v me« secu avgustu. — Kakor preti suša, da uniči vse pridelkc v dolini, tako jc zagospodarila z vso silo tudi v gorah. Na Dolenji Lokovec in Pu* stale je že tako pritisnila, da ni mo* goče več kositi, dokler ne bo dežja. Žito je v teh krajih unieeno in že gi'Gzi suša glavnemu pridelku, krom* pirju, iiko nc bo v kratkem ncbo poslalo dežja. Ljudstvo zre s stra? hem v prihodnjost in bo skupno zaproisilo za odpis ali zmanjsanjc davkov. /^alostcn pogled sc . nudl potniku, ko vidi, kako rumene drc* vesa, ki bi morala najlepše zelcneti. Skrilje na Vipavskem. V nedeljo, dnc 15. julija smo ob* hajali naš cerkveni praznik sv. Marjcte. Iz vseh okoličanskih vasi je prišlo ta dan v Skrilje obilo lju*= di. Ccrkvena slavnost je lepo izpas dla, seveda duhovnikov ni bilo to* lilko, kot v dobrih prcdvojnih letih. Jih je pač malo in tudi naši sosedni Stomažani so zgubili svojega du« hovnika. Isti dan bi se moral vršiti v bliž* njem Sv. Križu pies, za katerega je vložil prošnjo en krčmar, da tako dobi priliko prodati vecjo ko'licino vina. Takih krčmarjev bi moralo biti sram in kdor je pics prepove* dal, je prav naredii. Niso namreč vec časi za plese, veseljačenje in zapravljanjc, naj? manj pa dancs, ko na polju vse pro>* pada. Suša žge in žgc. Fižola ne bo, krompir ja malo, drcvesa se sušijo, del pridelkov bi mogcl rešiti samo hiter in izdaten dež. Trta se šc upira suši, a bojimo sc, da bo tudi ta ope* šala. Za živino ni nič svežega, pre* šiče jö težka krmiti. Kaj bo z nami. Od česa bo-mo živcli? In v takih časih naj plešemo? In v ncdcljah naj se vrtimo, mesto da bi molili Boga, naj se nas usmili. Ali nirna ljubi Bog prav, da nas te* pc, če sprcminjamo njegov dan ravno v nasprotnc namene. Ljudje spametujte se! Bog ne pllaiča vsako soboto, a kadar plača, plača po zaslužku. Zato pa Skriljani, proč z onim plcsom, s katcrim vas hoče 1baje osrečiti domači oštir. Kdor se hoče razgicti na plcsu, naj grc raje ko«* sit ali žct Pod Čavcn ali v Caven, da bo imela krava dovolj krme. Marijino Celje. V torek dne 10. t. m. predpoldne so kosci sredi leskovega grmpvja na senožeti, imenovani »Hraštje«, na kanalski strani Marijinoceljske cei^kve, našli na pol segnilo truplo mlade, čedno opravljenc ženske. Nc dalcč od trupla, proti višini strsP^it^.»^;Sv--'r:^"^ Temeijita izraba nileka doira, v ntle- \&m - |^ karni in na planini je mogoča edino ^^Es ''j s pomočjo posnemalnika ^^"^Ss^Sr. ^l ^e Prvovrs^en Švedski svetovni <^^^fc:^^^ izdelek, trpežen. priprost. ^Bl^ PlnčujeSBIshkouohrohih. <^S"v :?I^j^^ Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- «r^^^i^^^^W njkj se j§cej0 Cd-jiki jn katalogi so brei- Pojasnila prebiualccni goriške Plačno na razpoiago pokrajinc dajejo zastopnik tvrdke: KMT JOKSON, BOLZIKO Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalle 4-H. in Josip Kovačič, trgovina, Idrija pri Bači 94 PQDftUZfllCA Ljubljenslie hreditne kmz y Eonci Corso Vercil „TruovslcS Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bank« Din. 50,000.000 EGIflPSli LjUdLJHbIR Dhi. 10,000,000 Podružnice in agenclje : Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj Maribor, Metkovič» Novi Sad, Novomcsto, Ptuj, Rakek, Sarajt-vo Slovenjgradec, Split, Sibenik Trst.------------- Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatiaa. Vloge na knjižice po 4 % Vloge v tekočem raiunu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov( deviz in obliganij vojnc odskod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.