Cena 1 Din
Leto V. (X!!.), štev. 16
Maribor, sreda 21. januarja 1931
Izhaia razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poštnem ček zev v Ljubljani it. 11 4-09 \Zeija mesečno Dre eman v upravi a! do oošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani, Preiemova ulica št. 4
Indija dobi samoupravo
RESEN GLAS ZA POPOLNO PREORIJENTACIJO DOSEDANJE ANGLEŠKE
POLITIKE NAPRAM INDIJI.
Piojačim dramske banovine
Včeraj je bilo v Ljubljani otvorjeno Prvo zasedanje našega banskega sveta v navzočnosti vseh imenovanih njegovih članov, izvzemši dr. Kramerja, ki je radi imenovanja poslanikom v Pragi odložil svoj mandat. Ban dr. Marušič je v obsežnem globoko stvarnem ekspozeju orisal položaj v Dravski banovini, program dela banske uprave in osnovna načela banovinskega proračuna. Glede tega je povdarjal, da se je uveljavilo pri njegovi sestavi načelo štednje, vendar pa so se v največji meri uvaževale narodrie potrebe zlasti glede dobrih cestnih zvez, glede Podpiranja tujskega prometa, pospeševala kmetijskega gospodarstva, pospeševanja zdravstvenih naprav in higijenske vzgoje naroda itd. Skušalo se je. obreme-mtev naroda in zlasti občin kolikor mo-g°če omejiti.
Banovinski proračun za 1. 1931-32 izruje 119,964.015 Din potrebščin in isto-t°liko dohodkov. Napram proračunu za 1. 1930-31 se je zniža' za 16,098.271 Din, to Pa radi tega, ker so se izdatki za vzdrževanje banovinskih cest preliminirali v posebnem proračunu cestnega fonda, ki zrtaša 27,350.000 Din. Od izdatkov splošnega proračuna odpade na centralni urad banske uprave 12,999 020 Din; izdatki za kmetijstvo znašajo 19,760.211 Din (17% celotnega proračuna) in so za Din 5,422.340 višji kot v lanskem proračunu; za pospeševanje prometa je določenih 13,460.308 Din (11% celotnega proračuna) in je to poglavje zvišano za Din 4.574.890; od celotnega tega zneska je določenih 6 mil. Din za podpore občinam Pri šolskih zgradbah; za tehnični oddelek je predvidenih 21,546.023 Din, od česar odpade 8,121.013 Din na plače cestarjem in cestnim nadzornikom za banovinske ceste 3,050.000 Din za hidrotehnična dela, 2 mil. Din za podpore za zgradbe vodovodov, dočim so izdatki za ceste — kakor že omenjeno — predvideni v posebnem proračunu cestnega fonda. Za na meravana melioracijska in regulacijska dela pa se bo najelo itivesticrsko posoji-
lo.	Z& socijalno skrbstvo in narodno zdravje je predvidenih 29,547.634 Din (25% celotnega proračuna). En milijon tega zneska je določen za podpore za zgradbe ubožnic in hiralnic, 14,568.532 za Vzdržeyan:e bolnic 6,036.682 Din za vzdr Sevanje zdravnikov in sester-pomočnic t*r za zdravila siromašnih oseb v smislu zakona o združenih zdravstvenih obči-hah. Za' podpiranje obrti, trgovine in Industrie je predvidenih 4.358.872 Din, od Česar odpade 1,894.000 Din na pospeševanje tujskega prometa. Za agrarne operacije je določenih 812.000 Din, za anuitete in obresti za odplačevanje dolgov bivših oblastnih samouprav 6,600.000 Din |h za novo investicijsko posojilo 1,400.000 ^>n. Za razne nepredvidene izdatke je Predviden kredit 9,473 000 Din.
Za kritje potrebščin banska uprava pri *estavi proračuna ni segla r>o novih dav-®ri,h obremenitvah, izvzemši uvedbe trošarine na one vrste brezalkoholnih pijač,
LONDON, 21. januarja. Povodom zaključka indijske konference so pričeli kon servativni listi ostro napadati vlado, kiji očitajo, da je popustila celo v najvažnejših vprašanjih, vsled česar je Anglija na najboljši poti, da Indijo definitivno izgubi.
Razliko delajo le »Times«, ki celo priznavajo, da sta Macdonald in Sarkey z veliko spretnostjo vodila razprave indijske konference. Pač pa napada list delavsko vlado radi njene socijalne in gospodarske politike v Angliji.
Zelo kratko in ostro odgovarja lordu Rothermeru poluradni organ delavske vlade, »Daily Herald«, ki izjavlja, da je poizkus lorda Rothermera, da bi ustvaril radi indiiskega problema paniko, skrajno nevaren in more celo ogrožati obstoj brit
Bratouske skladnice naj , ostanejo samostojne
BEOGRAD, 21. jan. V ministrstvu za šume in rude, oddelku za rudarstvo, se je vršila povodom razprave o načrtu novega zakona za socijalno zavarovanje konferenca. Po tem načrtu bi dozdajne samo stojne rudarske bratovske skladnice prišle pod Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Konferenci so prisostvovali pred stavniki rudarskih oblasti iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva in Splita, in sicer delegati rudarjev in delodajalcev, dalje predstavniki rudarske sekcije zveze industrijcev ter predstavniki rudarskih delavskih organizacij. Po vsestranski in podrobni razpravi je bila soglasno sklenjena resolucija, da morajo bratovske skladnice ostati samostojne In ločene od splošnega delavskega zavarovanja, pod nadzorstvom ministrstva za šume in rude.
Konferenca (Dale antante
BUKAREŠTA, 21. jan. Letošnja konferenca držav Male antante bo 20. maja v Rumuniji, in sicer po sklepu rumunske vlade v Herculaunnu.
Paincare' okreual
PARIZ, 21. januarja. Bivši predsednik francoske republike, Poincare, je po več tedenski bolezni že toliko okreval, da je včeraj prvič vstal iz postelje in se sprehajal po sobi.
5nežni zameti v Rumuniji
BUKAREST, 21. januarja. Po vsej državi divjajo veliki snežni zameti. Brzo-vlak, ki vozi v Constanzo, sploh ni mogel kreniti iz prestolice, ker je bila proga popolnoma zamedena. V okolici Predeala .ie snežni vihar potrgal telefonske žice in napravil tudi po hišnih strehah veliko škodo. Vsi vlaki vozijo z velikimi zamudami, obstoja pa nevarnost, da bo ustavljen sploh vsak promet, ako snežni viharji ne ponehajo.
mi —iimuii im iMuiiMniiinniiiiimmnii—“■
ki vsebujejo kemične sestavine. Taka trošarina — ki bi pa izdelkov Iz sadnih sokov in mineralnih vod ne zadela — bo uvedena na predlog ministrstva predvidoma tudi v drugih banovinah. Pač pa je
skega imperija. Politika, ki so jo dosedaj zasledovali nasprotniki, je dovedla do o-svobodilne vojne v Ameriki in je imela za posledico, da je Anglija izgubila Ameriko. Ista politika je izzvala stoletne boje na Irskem, ki so se končno morali končati s popolno samostojnostjo te dežele. V Indiji obstojate le dve možnosti: ali nasilno podjarmljenje ali samouprava. Kakšen uspeh je imela dosedanja politika v Indiji, ve vsakdo. Zato ostane odprta le druga rešitev.
Nasprotniki vlade pa sicer radi nove u-reditve upravnega sistema v Indiji za enkrat ne bodo izvajali nobenih posledic, ker položaj države nikakor ne dopušča, da bi se sedaj izzvala kabinetna kriza.
Samomor madžarskega ministra
BUDIMPEŠTA, 21. januarja. Bivši notranji minister Edmund Beniczky si je včeraj pognal krogljo v glavo in obležal takoj mrtev. Njegov samomor je izzval v vseh političnih krogih veliko pozornost. Beniczky je postal notranji minister po padcu Kunove boljševiške vlade. Zadnja leta se je popolnoma umaknil iz političnega življenja ter se je udeleževal le monarhističnih akcii. V dinastičnem vprašanju ni poznal nobenega kompromisa ter je bil zato tudi oster nasprotnik sedanje provizorične vlade.
Razsajanje hripe na Španskem
MADRID, 21. januarja. Še nikdar ni razsajala hripa v Madridu tako usodno kakor sedaj. Približno 300.000 oseb je že obolelo na njej. Vsi javni uradi in tvorni-če so morali do skrajnost j omejiti svoje obrate. Številna gledališča so zaprta, ker je tri četrtine osobja zbolelo. Tudi iz drugih mest Španske prihajajo podobna poročila.
Lauina zasula dua smučarja
INOMOST, 21. januarja. Že od nedelje pogrešajo dva nizozemska smučarja, ki sta odšla na Arlberg. Vsa poizvedovanja so ostala zaman. Domneva se, da ju je zasula lavina. Ker neprestano sneži, so opustili nadaljno iskanje.
Tudi u Franciji hripa
PARIZ, 21. januarja. Hripa zavzema po vsej Franciji vedno večji obseg in je zah tevala že številne žrtve. Večina šol je zaprtih. Radi obolelosti sodnih organov so bile za enkrat preložene vse razprave za osem dni. V tvornicah v Grenoblu je o-bolela za hripo skoro polovica delavstva.
Inomlnlalte
znižana drVada k neposrednim davkom od 40 na 35%. V ostalem so predvideni oni viri dohodkov, ki so bili že v proračunu za 1. 1930-31. Proračun dohodkov je torej povsem realen.
Naval krvi,
tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, ne-spanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz ,Tosefova» grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Portnlna ofsčans v eotovfn!
modernizacija republike Rndore
Vsa znamenja kažejo, da streme tud! v mali pirenejski republiki Andori, ki je bila dosedaj takorekoč odrezana od kulturnega sveta, po modernizaciji. Te dni so namreč tamkaj otvorili prvi kino. Dobili so tudi že novo banko, ustanovljeno s španskim kapitalom. Izrabiti nameravajo dalje domače vodne sile in zgra diti celo malo letalsko pristanišče. Da pa kljub temu stare dobre običaje še vedno zelo čislajo, so pokazali te dni, ko so po-setili svojega škofa, ki je obenem državni poglavar ter mu izplačali kot podani-ški davek: 6 krač, 24 sirov in 12 kapu* nov.
Rnekdote
Znanemu priljubljenemu berlinskemu komiku Beckmannu je nekoč neki igralec potožil svojo stisko:
»Vsekakor ne bom več igralec, ako bi zopet prišel na svet.«
Beckmann ga je resno pogledal in potem pripomnil:
»Zdi se mi, da ste že v drugič prišli na svet!«
* *
Talma je sedel nekoč ob nekem jezeru v Bretagni in lovil ribe.
Nenadoma se je pojavil mož postave in zamrmral:
»S kakšno pravico pa ribarite tukaj?«
Talma ga je zaničljivo pogledal in odgovoril:
»S pravico vzvišenega genijalnega duha nad nizkotnim strahopetnim bitjem.«
Redar se je prestrašil in je uljudno odvrnil:
Oprostite, končno res ni mogoče poznati vseh novih zakonov.«
43.000 dinarskih milijonarjev
je glasom statistike, izdane od urada državnega zaklada Zedinienih držav, bjlo lansko leto v USA. Oseb, ki so prijavile nad 1 milijon dolarjev (56,000.000 dinarjev) dohodkov, je 311, oseb pa, ki so prijavile nad 50.000 dolarjev (2 in pol milijona dinarjev) dohodkov na leto, je 43.0(0. Finančne katastrofe lanskega leta so vrste ameriških milijonarjev napram stanju v 1. 1929 nekoliko zredčile.
Potresno leto
Preteklo leto je bilo nedvomno eno najbolj usodnih let. Poleg številnih pri-rodnih katastrof, kakor težka neurja, viharji itd., so predvsem potresi zahtevali na tisoče človeških življenj ter napravili strašno Škodo. L. 1930 so našteli nič manj kakor 322 potresov. Torej je bilo le 33 dni v letu brez potresnih sunkov, ki bi bili zabeležbe vredni. Seveda pa je bilo le malo potresov tako močnih, da so se razvili v katastrofo. Obe potresni katastrofi, ki ste 23. julija in 30. oktobra zadeli Italijo, spadate med najtežje potresne katastrofe v potresni zgodovini.
Lepo delo naiega obrtništva
ZA DOBRO VZGOJO OBRTNEGA NARAŠČAJA. - OBSEŽEN PROGRAM ZA BLIŽNJO BODOČNOST. — VAŽNOST DELA Z DRŽAVNIH IN NARODNIH
VIDIKOV.
Mariborsko obrtno društvo si je za tekoče poslovno leto začrtalo delovni program, ki se bistveno razlikuje od vseh prejšnjih v tem, da temelji v glavnem na spoznanju velike važnosti dobre vzgoje obrtnega naraščaja. Po neštetih posvetovanjih, pri katerih so poleg obrtnikov z nasveti sodelovali tudi razni činitelji iz neobrtniških krogov, je društvo izdelalo obširen načrt, ki se zaradi pomanjkanja sredstev baš ne bo mogel v celoti izvesti, čegar izvajame pa zanima tudi širšo javnost in je že dosedaj rodil dobre sadove.
Načrt se praktično izvaja šele od srede novembra 1. 1. in se je doslej moglo pri rediti le nekaj izletov in predavanj: dva izleta v Kamnico in Radvanje pod vodstvom g. Jagodiča, patrijotična manifestacija dne 1. dec. s predavanjem gosp. Založnika, predavanje istega gospoda dne 7. dec. o važnosti duševne in telesne vzgoje, predavanje g. dr. Vrtovca dne 14. dec. o škodljivosti alkohola, predavanje g. Zotterja dne 18. dec. o telovadbi in predavanje gdčne. Herme Bračičeve o gospodinjstvu. Udeležba je v splošnem dobra in dosega številko 200 in več vajencev in vajenk, ki na ta način najkoristnejše izrabijo svoj prosti čas. Predavanja so take vsebine, da bi bila zanimiva in koristna tudi za odrasle. Posebno velja to med drugimi o izredno lepem in praktičnem predavanju gdč. Bračičeve, ki se bo nadaljevalo tudi naslednje nedelje.
Mladina, ki je bila doslej vezana izključno na delavnice in ni bilo človeka, ki bt ji nudil tudi kako razvedrilo, je za to pozornost vidno hvaležna in prav pridno sodeluje. Društvo zaradi tega odslej ne bo le prirejalo predavanj, ampak ustanavlja poseben pevski zbor obrtniškega naraščaja, v kateri se je priglasilo že 53 vajencev in vajenk. Pripravlja se tudi tamburaški zbor. Lep uspeh društvene akcije se kaže tudi v tem, da se je za vstop v sokolske telovadne organizacije na novo prijavilo okrog 30 vajencev. Kakor čujemo, se bo tudi letošnji obrtniški praznik — 19. marca — praznoval v znamenju dela za obrtniški naraščaj.
Ako upoštevamo, da malo obrtništvo današnjo gospodarsko krizo, visoke davščine in socijalne dajatve prenaša težje kakor katerikoli drugi stan, bomo tembolj cenili popisano nesebično delo zaved nih vodilnih obrtnikov. To delo je dvakrat važno, ker se vrš? v Mariboru, ob tisti državni meji, preko katere prihaja toliko inozemske kon^r^ce k nam za--?rii porr^mki.iive izobrazbe ter pomanj-kur’' samozavest* in pi.d?etnostl domačega obrtništva. Dolžnost poklicanih či-nit&1;ev in vse narodne javnosti je, da posvetijo temu de'u vso pažn!o in ne puste na seH— rekli bi - sramote, da "-y aj-manjši človek ne le z delom, ampak tudi z žrtvami sam vrši delo, od katerega bo on sam šele v zadnji vrsti imel korist.
(Tlariborsko glečaližre
REPERTOAR:
Sreda, 21. januarja. Zaprto.
Četrtek, 22. januarja ob 20. uri »Grof Luksenburg« ab. C. Kuponi.
Petek, 23. januarja. Zaprto.
Sobota, 24. januarja ob 20. uri »Duh zemlje«, ab. A. Kuponi. Zadnjič.
Nedelja, 25. januarja ob 15. uri »Grof Luksenburški«. Kuponi. — Ob 20. uri »Odgodena noč«. Kuponi.
Baletni i/ečer
gč£. Olge Soloujoue
Plesna umetnost se ne goji pri nas v toliki meri kot drugod, vendar pa imamo tudi mi plesalke svetovnega slovesa kakor n. pr. Rut Vavpotlč-evo in Lidijo Vi-siak-ovo itd. V tej panogi umetnosti gre prvenstvo gotovo Rusom, ki so dvignili balet, vsporedno z veličino njim lastne odrske umetnosti do onih viškov, ki jih Evropa nikdar ni poznala.
Gdč. Olga Solovjova, bivša članica beo grajskega opernega baleta, ki se nahaja sedaj na turneji po Jugoslaviji, je priredila sinoči v našem gledališču baletni večer z zanimivim sporedom. Plesalka ima nekatere prav dobre strani, naj omenim lepo izdelano tehniko v gibih rok. Pomanjkljiv in nepravilno pojmovan se mi je zdel ritem v nekaterih plesih kakor n. pr. v Korzakovem »Feniksu«, Čajkovskega »Jesenskem listju« in Drigovi »Polki«. Dobra je bila plesalka v: Saint-SSens-ovl »Beračici« in »Škotskem plesu«. Ugajali so tudi sledeči plesi: Griegov »Hieroglif«, »Biblijski ples« in posebno še plesalkina lastna sestava »Siamskega dvojčka«. Vse svoje vrline pa je pokazala gdč. Solovjova v Saint-S5enso-vem »Umirajočem labudu«, ki ga je morala na željo občinstva tudi ponoviti. Navdušiti pa ni mogel indijanski bojni ples »Ritem v bronu« kot sklepna točka.
Kakor rečeno, ima plesalkina umetnost dobre in šibkejše strani. Predvsem se pri plesalki opaža gotova ritmična nesigur-nost, katero bo plesalka še morala izgla-diti. Gdč. Soloviovo odlikujeta: krasno razvito telo in dober okus pri izbiri plesnih kostimov.
Godba je bila precej šibka (klavir, violina, čelo in tolkala). Z uvodno uverturo Rossinijevega »Tankreda« nas je skoraj dolgočasila. — Publika je zasedla gledališče precej slabo, vzrok tiči gotovo v tem, ker je ta umetnost v naših provincialnih mestih precej nepoznana. Maloštevilna publika je plesalko po vsakem plesu nagradita z aplavzom. — K. P.
Uasilij (Dirk: Deset pesmi za glas in klauir
(Založila mariborska Glasbena Matica. Cena 40.— Din.)
Naš znani skladatelj in dirigent pevskega zbora Glasbene Matice, prof. V. Mirk, je našo glasbeno literaturo obogatil zopet z eno glasbeno zbirko. Tokrat z zbirko solospevov, ki bo brez dvoma vzbudila v naših glasbenih krogih veliko zanimanje.
Zbirka obsega deset pesmi, ki so si po slogu dokaj različne. Tako srečamo v tej zbirki starejši, modernejši in celo zelo moderni način obravnavanja solospeva. »Kateri kerub«, »Otožno temno« in »Pravijo ljudje« so bile že natisnjene v »Novih akordih«. Novejši način obravnava skladatelj v:	»Sam«, »Moja ljubav« in
»Morje«. Zadnjo odlikuje klavirska sprem Ijava, ki krasno posnema valovaaie morja. V pesmih: »Mati poje« (posvečena skladateljevi soprogi), »Sneg«, »Kitajski motiv« in »Kondotir«, se poslužuje skladatelj večinoma sredstev, ki so na razpolago skladatelju modernega okusa, predvsem bogate harmonike, drznih prehodov, orijentalske lestvice z zvišano kvarto (Mati poje) itd. Pri delih g. Mirka opažamo v zadnjem času sploh preorijen-tacijo v moderno smer, kar moram še posebej podčrtati. V solospevu polaga važnost bogati klavirski spremljavi, ki ni samo lepa temveč tudi zanimiva. Nič ni brezmiselno nametanega; vsako mesto, Se tako drzno, je skrbno preštudirano, da dvigne smisel besedila in drži spev, ki zaide večkrat v atonalne sfere. Naši pevci bodo našli v zbirki gotovo mno^o prvovrstne umetniške hrane in prepričan sem, da bomo te samospeve slišali kmalu na naših koncertih. Kaj zato, če so tudi skladbe težke — trud se bo pevcu gotovo izplačal.
Pesmi je prevedel v srbohrvatski jezik dober poznavate!j našega jezika, g. prof. Ribarič in s tem dal zbirki tudi možnost, da se v čim večji meri razširi tudi med naše brate Srbe in Hrvate. Lepo je spisal note g. H. O. Vogrič, čedno pa natisnila Mariborska tiskarna. Pohvaliti moram Glasbeno Matico, ki je izdala to zbirko in upam, da bo z izdajaniem dobrih mu-zikalij tudi nadaljevala. Našim pevcem in 1'uhlteljem dobre glasbe toplo priporočam zbirko, ki se dobi v vseh trgovinah z muzikalijami.	K.	Pahor.
aribarski in dne a ni drobi.
v
jr
4?
— Kam pa tako hitiš?
— Na brzojavni urad.
— Kai boš tam?
= Dobil sem dopis, da so mi poslali brzojavko. Grem vprašat, če je brzojavka že prišla.
Sodniška imenovanja.
Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru sta imenovana Cvetko Aschman, doslej sodnik sreskega sodišča v Ptuju in dr. Srečko Grmovšek, doslej sodnik v Dolnji Len* za sodnika v Dol. Lendavi dr. Mirko Dev, za sodnika v Kozjem Alojzij Trampuž, za sodnika v Maren-bergu Mirko Kezar in za sodnika v Šoštanju Zdenko Verstovšek, vsi sodniški pripravniki pri okrožnem sodišču v Mariboru. —
Smrtna kosa.
V Mirnu na Goriškem je umrla 16. tm. gospa Alojzija Faganeli, posestnica, trgovka in gostilničarka, mati znanega solista mariborske Glasbene Matice, učitelja g. Faganelija. K večnemu počitku so jo položili v nedeljo. Bodi vrli slovenski materi ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje.
Davčna uprava v Mariboru ponovno opozarja vse one delodajalce, ki plačujejo uslužbenski davek v markicah, da morajo v smislu pravilnika zakona o neposrednih davkih predložiti svoje davčne knjižice za uslužbenski davek do 31. januarja 1931 pri davčni upravi soba št. 10 v pregled Nasprotno pa morajo vsi oni delodajalci, ki niso zavezani pobirati dav ka v znamkah in itnaio povprečno nr?ko 20 nastavljencev, to prijaviti do 25. januarja 1931 davčni upravi, da jih vpiše v kn'igo deloda;alcev. ki izročajo uslužbenski davek v denarju. Če tega ne storijo v gornjem roku, se jim predpiše najvišja kazen po zakonu.—
Poroke.
V zadnjem času so bili poročeni v Mariboru: Henrik Knuplež, pleskar, z gdčno. Katerino Ravnjakovo, tkalko; Josip Dolenc, trgovec, z gdčno. Marijo Ulrichovo, blagajničarko; Janko Zabavnik, natakar, z gdčno. Rozo Podjaveršekovo, proda-!alko; France Črnoea, čevljar, z gdčno. Genovefo Pijavec, služkimo; Josip FIu-her, zidar, z gdčno. Ivano Ma'etovo, kuharico; Martin Flis, sprevodnik, z gdčno. Aloizijo Neu^nrt, šiviljo; France Tr”v’k, poštni služitelj z gdčno. Justino Babičevo, hišno posestnico. —
' "-nje šivcrst v Prekmurju.
Sr??vo načelstvo v Murski Soboti je vinogradnike, da mor'’!o vsi. ki imajo šmarnico, še letos izvršiti cep-'jenje s plemenito trto, sicer ,,o bodo mo-ra!i drii°:o leto izsekati. Vsak vinogradnik lahko kupi plemenito trto, ki ima že kCi-'^'e. iz	"	n za
komad iz banovinskih razsadnikov.
»Batja« modern' -zril podružnico.
Poročali smo že pred meseci, da namerava »Bat:a« svojo mariborsko podružnico temeljito modernizirati. Kljub zimi so s tozadevnimi deli začeli v pondeljek. »Batja« bo svojo mariborsko prodajalno pri Turadovi veletrgovini na Aleksandrovi cesti preuredil čisto velemestno, po istem načinu, kakor ima urejene vse svoje prodajalne z velikimi izložbenimi okni ter enotno notranjo opremo. Ker mora biti hiša enotno prezidana, bo na ta način predelana Turadova veletrgovina na obeh straneh, t. j. v Prešernovi ulici in na Aleksandrovi cesti Zunanje lice Maribora bo s tem znatno pridobilo.
Pod avtom.
Na križišču štirih cest pri hočki farni cerkvi je neki osebni avtomobil povozil 17letnega ključavničarskega vajenca Leopolda Verliča. Fant je dobil več poškodb in so ga morali odpremiti v bolnico. —
Nezgoda otroka pri sankan’«.
Pri sankanju na kamniškem klancu je padel petletni Josip Binder, sin železničarja, tako nesrečno, da si je nalomil levo ključnico.
Smrtna kosa.
V pondeljek sta umrla: v splošni bolnici pomožni delavec Ivan Holzknecht, v Studencih, Aleksandrova c. 27, pa zasebnica Rozalija Ber'ič. —- Danes pa je umrla v Mlinski ulici zasebnica Jožefa Vol-ker, stara 75 let.
Dva tihotapca s Saharinom sta padla v roke mariborski policiji, sinoči 31-letni Franc Veber z Dravskega polja, danes dopoldne pa na Glavnem trgu 48-letna Maria Pongračič iz Maribora. Pri obeli so našli večje količine saharina.
Do vključno pefka: RICHARD TAUBER NE VERUJEM NOBENI ŽENI! Od sobote dalje:
LAŽNI FELDMARŠAL!
ss—-- Union:
Od nedelje dalje:
VESELA SRCA
100% zvočna opereta v nemškem jeziku. Poje Heinz Bollmann, tenor opere Dresden.
Predstave v obeti kinih ob delavnikih ob 17 19. 21 uri: ob nedellah in praznikih ob 15 17. 19 in 21 nrl Predorodaia dnevno: od 10. do 12 ure na blaeainl. XXVI
V soboto In nedeljo: VSTAJENJE,’
Po TOLSTOJU.
Vlomilec Honigmann se udejstvoval tudi na Sušaku.
Mariborska polici-a je prejela od pred* stojništva mestne policije na Sušaku do-Pis, da zasleduje Honigmanna radi suma prevare in vloma. Pravi, da se je Honig* mann koncem decembra mudil — obla« stim neprijavljen — na Sušaku in je osum 'jen, da se je zdravniku dr. Bonetiču laž* no legitimiral kot Hochmtiller in dobil na to one recepte, ter da je v noči 29. dec vlomil v stanovanje prof. Grohovca in ukradel novo zimsko niknio, 2 para čevljev, razno perilo, brivski aparat in samokres, vse skimaj v vrednosti 4450 Din.
Pretep.
19. t. m. zvečer so se fantje v Zgornjih ?or.„ah c " rr.-je zadoH13"' ‘-ii posestniški sin Jos. Šramel bodljaj v 'e-vo lice. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico v Maribor.
R *2či kHz v LaUerspergu pri Mariboru ima v nedeljo 25. t. m. ob 14. uri v prostorih gorti't’3 Račič (Dreis-ger) ” Vdh svoj II. redni občni zbor Potrebna je točna udeležba vseh.
Kavarn*! »Astoria« prired* v četrtek 22 t. m. elitni koncert, Pojačen umetniški orkester. —
Strele! pozor!
Danes, sreda, strelska vaja na keglji-šču v Narodnem domu ob običajni uri. — •Vi sto že zCdežiii
V r *	••	-rj	-J-	•	-• a;j.
arja: »Planinski ples« — Union?!
■> c*’0rska . _?3njača« v i.	ima	30. t. m. ob 20. uri v mali
dvorani (lovski sobi) hotela Orel svoj II. redni obxni ?bor. Opozarjamo na današnji c:.'~s! —
Pri zastavljalnici v Mariboru se bodo 11. februarja t. I. dražbeno prodali zastavljeni predmeti in sicer od efek tov številke od 11.895 do 13.551 in od d ra gocenosti številke 22.805 do 24.828 ako se ne bodo ..ajkasneie do 7. februarja ali podaljšali ali pa dvignili.
Občni zbor Udružema vojnih invalidov v Mariboru bo v nedeljo dne 25. januarja ob 9. dopoldne v dvorani Zadružne banke v Mariboru, Aleksandrova c. št. 6 z običajnim dnevnim redom. Pravico prisostvovati ima'o vsi oni redni člani, ki so poravnali članarino za leto 1930 in so zaščiteni po invalidskem zakonu. Dolžnost vsakega posameznega člana in članice je, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. — Vsem civilnim In vojaškim upoko*encem.
Da se preprečijo nepotrebne reklamacije, :;vlja Dravska finančna direkci!a v Liubljani civilnim in voiaškim upokojencem svojega področja, da se jim bo v smislu razpisa finančnega ministrstva z dne 24. junija 1930, odkupnina za osebno delo za leto 1931 (kuluk) odtegnila od februarske pokojnine Kuluk znaša tridnevno pokojnino, to je eno desetino mesečnih pokojninskih prejemkov brez dravinjskih doklad. —
vr/»enMiP T.,?ra
■naMUH nasnMMMi
Zgodbe Nasredin-hoJže
1.) Nasredin-hodžino prokletstvo.
V šoli, kjer se je šolal Nasredin, so bili štirje učenci:
Nasredin in še triie njegovi tovariši. Nekega dne ukrade ona trojica svojemu hodži janca. Prvi ga zakolje, drugi odere, a tretji speče. Nasredin, ki je povsod videl samo šalo, se je od srca nasmejal početju trojice.
Ko vidi hodža, kaj se je zgodilo, se raz jezi, pokliče k sebi Nasredina, ter ga vpraša, kako se je to zgodilo in kaj je ka teri izmed četvorice dela!.
»Ta je jagnje zaklal,« pravi Nasredin, »oni ga je odrl. a oni spekel.«
»Kaj si pa delal ti?« ga vpraša hodža. »Prav nič drugega, kakor samo smejal sem se,« odgovori Nasredin.
Hodža dvigne roko ter govori »Ti, ki si klal, naj tudi tebe oderejo; ti, ki si ga odrl, naj tudi tebe oderejo; ti ki si ga pekel, naj tudi tebe spečejo; a ti, Nasre-din, ki si se smejal moji škodi, naj se tudi tebi^ smejejo, dokler čas teče!«
Hodža reče in tako se tudi zgodi. Od one dobe, kadarkoli in kjerkoli se o Na-sredinu govori, se ljudje smejejo.
2.) Nasredin-bodža ne trguje z dnevi.
Nekoč sreča očanec na ulici Nasredina ter ga vpraša: »Hodža. katerega dne smo danes?«
Odgovori mu Nasredin-hodža:	»Niti
dneve kupujem, niti jih prodajem kaj Sete štejem; odkod naj potem znam?«
3.	Nasredinu-hodžl gori hiša.
Jniel je Nasredin-hodža hudobnega soseda, čegar hiša se je držala Na-sredinove. Misli in tuhta sosed, kako in kje bi škodoval ubogemu Nasredinu.
Nekega dne si le izmisl« veliko hudobijo in zažge lastno hišo z namenom, da ko istočasno zgorela tudi Nasredinova. Ko to napravi, se odpravi na polje, da bi sum ne padel na njega.
Ko objame plamen že obe hiši, pritečejo k ognju vsi vaščani, a namesto da bi gasili, so začeli nositi z obeh hiš stvari kolikor in kakor ;e kdo mogel.
Ko obvestijo l'udje Nasredina, da mu gori hiša, vzklikne Nasredin-hodža: »Škoda, da me to ni doletelo doma, da kj si tudi jaz kaj nagrabil. Ker mi pa že
uspe!o, da si kaj nakradem, pohitim k °šnju, da se, ako že nič drugega, pri ^Snjii vsaj malo pogre:em.«
4.	Nasredin-hodža ie dobil darilo.
Prišel ie seljak in prinesel Nasredinu-“Odži zajca v dar. On ga sprejme, se zahvali, povede seljaka v hišo, ga pogosti •n prenoči.
Ko se sel;ak po enem tednu zopet vrne, ga Nasredin-hodža zopet lepo sprejme in pogosti.
Ni preteklo mnogo dni, ko pridejo k Nasredinu-hodži zopet gostje. Ker pa jih ni poznal, jih vpraša: »Kdo ste, dobri ljudje?« Razložijo mu, da so vsi sorodniki seljaka, ki mu je podaril zajca. Nasredin-hodža si ne zna drugače pomagati in goste lepo pogosti.
Ni prošlo za tem mnogo časa in na pragu Nasredinove hiše se pojavi zopet kopica ljudi. Vpraša jih Nasredin-hodža: »Kdo ste vi, dobri ljudje?« Odgovorijo mu oni: »Mi smo sosedje onega, ki ti je podaril zajca.« Popraska se za ušesom Nasredin-hodža in reče: »No, zelo lepo, drago mi je, da ste prišli. Sedite!« Tudi njih pogosti.
Malo za tem, glej, polna hiša ljudi. Sedaj pa je bilo tudi Nasredinu-hodži preveč, vendar jih kljub temu vpraša: »Kdo ste pa vi, dobri ljudie?« Oni mu odgovorijo: »Mi smo sovaščani onega seljaka, ki ti je prinesel zajca v dar,«
»E, pa dobrodošli!« reče Nasredin-hod ža. »Sedite!«
Za tem odide Nasredin, pa se kmalu vrne s polnim vrčem vode in žlicami ter Postavi vse pred goste na mizo. »Kaj pa ie to hodža?« vprašajo gostje. A Nasredin-hodža jim odgovori: »Da znate, to je Voda od one vode, ki je ostala od juhe °nega zajca, katerega mi je vaš seljak Prinesel v dar.«
o.) Nasredinove gosli.
Neke noči se odpravi Nasredin krast. Tako pride do neVe trgovine, ki je bila zaprta z zapahom. Izvleče pilo in začne Piliti zapah. — V tem trenotku pridejo mimo stražarji in ga vprašajo: »Kaj pa delaš, hodža?« A on na kratko:	»Go-
ljem«, Nadaljujejo stražarji: »Toda, ka-*oda se gosli ne slišijo?« Hodža odvrne:
»Slišale se bodo jutri.« — Dan napoči, a v trgovini je vse pokradeno.
6.) Hodža in nespreten brivec.
Nekoč se napoti Nasredin-hodža k brivcu, da se obrije. Naleti pa na zelo nespretnega brivca. Kadarkoli potegne z britvijo, ga vselej nekoliko poreže. Na-sredin-hodži postaja že od velike muke slabo. Po licu mu tečejo solze, a iz oči mu krešejo iskre.
V tem se zasliši od zunaj čuden glas in velik hrup. Nasredin-hodža vpraša brivca, kaj pomeni hrup na ulici. Brivec pogleda na ulico in reče: »Nedaleč od tu se nahaja kovačnica, pa ravno sedaj podkujejo nekega vola.« — »A tako, mislil sem, da nekoga brijeio,« odvrne hodža.
7.) Nasredin-hodža in njegov osel.
Nasredin-hodža je v neki soteski podiral bukev. Ko vidi, da se bo bukev zvrnila navzdol po rebri, priveže od zgoraj k bukvi svojega osla, da jo potegne navzgor. Toda bukev pade navzdol in odnese s seboj tudi osla, ga razmesari ob pečinah, da ne ostane od njega niti kost cela.
Ko Nasredin-hodža to vidi, si zadene sekiro na ramo in se napoti proti domu.
Na poti dohiti nekega ’ človeka in ga vpraša, če ni morda videl njegovega o-sla. Človek, ki je od nekod videl, kaj je Nasredin napravil s svojim oslom, mu odgovori, da je nedolgo tega sreča! osla, ki ie nesel flomov tovor drv. Tedaj pravi Nasredin: »Dal Bog! Toda, kolikor jaz znam, ne nosi on več drv.«
8.) Nasredin-hodža in zdravnik.
Nasredin-hodža pade po stopnicah ter se močno pebije po hrbtu in na obeh rokah, pa pošl:e hitro po zdravnika.
Ko pride zdravnik in ga hoče pregledati, ga vpraša hodža: »Najprej mi povej, če si kedaj padel po stopnicah?« — Zdravnik mu odgovori, da ni še nikoli padel in da ga Bog tega tudi varuj. Nato pravi hodža: »Ne, ne! Ti me ne moreš pregledati, ker niso še padel, nego se vrzi takoj po stopnicah, kjer sem padel jaz, a’i mi pa poišči drueega zdravnika, ki je že padel po stopnicah kot jaz.«
Sarča Orusti/a naročen;
V palačo Društva narodov v Ženevi se pride po velikih stopnjicah, ki vodijo v prostore tajništva. Ako hočete pregledati palačo in pridete pri tem preveč na večer, boste zapazili vrh stopnjišča postavnega psa. To je pes Luiu, ki čuva palačo. Čim opazi, da ste prišli na dvorišče v nepravem času, se dvigne in vam gre nasproti. Kdor je miren, temu se približa čisto mirno, kdor pa hoče naglo naprej, mu takoj zia stavi pot.
Lulu je policijski pes ter predstavlja armado Društva narodov. Pozorno vas gleda, dokler stojite pred njim, zavedajoč se svoje moči, kar je že ponovno dokazal. Kmalu nato se pojavi še čuvaj Bochy, na čegar znak se pes takoj preneha zanimati za vas ter odide zopet na svoje mesto.
Njegov delovni čas je od 8. zvečer do
7.	zjutraj. Ko so v Ameriki usmrtili Sacca in Vanzettija, je bilo mnogo hrupa po vsem svetu in tudi v Ženevi. Množica je hotela napasti palačo Društva narodov, v kateri ste bili tedaj le dve živi bitii: pes Lulu in čuvaj Bochy. Ko je pričelo pada*i v palačo kamenje, je Bochy takoj telefoniral po pomoč in pustil nekaj časa psa samega. Množica je imadala vedno hujše, vendar pa Lulu ni odnehal. Nikogar ni pustil v palače, čeprav je bil že ves krvav.
Navidezna smrt
Iz Konstanze poročajo: V Konstanci ob Bodenskem jezeru se je pripetil nenavaden primer navidezne smrti. Izvršene so bile že vse priprave za pogreb, ko se je navidezni mrlič, neki 23 letni mhdenič, nenadoma prebudil, skočil kvišku in razbil krsto. Slišal je sicer vse razgovore 0 Pogrebu, veti dar pa se ni mogel tiiti ganiti, kaj šele izpregovoriti kako besedo. Po ugotovitvi zdravnikov :e 5 o v tem primeru za izredno močen srčui krč. Mladeniča so prepeljali zopet v 'idI-nico in se je njegovo staiije znatno izbclj šalo.
Ha „Koncu sueta ‘
Zadnja železniška postaja za »konec sveta« je T;umen v Sibiriji. Odtod vozi parobrod po Obu do Obdorska, ki leži na polarnem krogu. Tu preneha XX. stoletje, a proti severu daleč, daleč proti severu se razprostira Ja-Mal, kar pomenja v samojedskem jeziku »konec sveta«. Severneje od Obdorska je v zalivu Oba parobrodna postaja pri Nidi. Do te pride letno hamburška »karijska trgovska ekspedicija«. Redki raziskovalci so prodrli v notramost Ja-Ma a. Pred 300 leti so po enem delu tega kraja šli Jermako-vi kozaki, a šele 1. 1908. je delno preiskala ta polotok neka večja ekspedicija. Sedaj se je vrni'a od tam zopet večja ekspedicija pod vodstvom raziskovalca Orlovskega, ki je prevozila na 6 samojed-skih nartah (sani) s krdelom sobolov ta pusti kraj. V brezkončnih tundrah so naleteli na samojedske obitelji, ki so šle s čredami sobolov na poletno pašo. Vsaka teh obitelji ima določeno področje, na katero pride vsako leto. Eno taborišče je lahko oddaljeno od drugega po 80 do 100 km. Med posameznimi skoraj gotovo ni zveze, in govori vsako pleme drugo narečje. Na Ja-Malu je prej živelo 17 plemen, a zadn:a leta so se združila v štiri zveze: Čudi, Okoteto, Vamito in Esin-gi. Ja-Mal je velik kot Danska.in kljub pusti prirodi daje še vedno dovolj hrane za nekoliko stotin samojedskih obitelji. Živi pa poleti na njem čez 100.000 sobolov.
Pri Samojedih je žena mati in suženj, ki dela. Kamor se presele, tam mora napraviti žena čum — šotor, vzdrževati o-genj, nositi vodo, kuhati hrano, šivati, pripravljati velik del orodja in poleg tega se brigati za deco. Možje lovijo sobo-!e in divjačino ter paziio na sobole. Zen ie mnogo manj kot moških. Zato velja žena pri njih za dragoceno delovno moč, pa jih pravzaprav ne poročijo, temveč prodajajo. Oče in mož se pogodita za ceno, ki jo izplačajo s krznom ali s sobo-
li.	Samojedi se znajo prilagodit vsaki situaciji, če imajo mnogo, jedo mnogo, če pa ni, gladujejo dneve in dneve ob vročem čaju !n mrvici zmržnjenega mesa. Ko imajo vsega dovolj, jedo meso sirovo, ker ne morejo dočakati, da bi se skuhalo, ali speklo.
Podnebje na Ja-Malu ni preostro: poleti doseže temperatura do 25“, pozimi pa pade tudi na 30°. Morrire izednačuje ekstreme, tako da je še daleč na severu najti jagode. Velika nadloga Samojedom so mase komarov. Borba proti tej nadlogi igra pri sibirskih narodih važno vlogo in se omenja v njihovih junaških povestih in pesmih. Finec Kai Donner je zapisal pesem o liji, ki se bori proti božanstvu Pineguse in ga pobije, pa Pineguse zopet oživi. Končno zopet ubije božanstvo, ga takoj zažge in pepel raztrese. Iz tega pepela so nastali strašni komarji. Orlovski je našel, da so bili Samojedi nekdaj ljudožeri. To je dognal po nekih religijoznih. obredih in običajih, ki jih pri današnjih Samojedih ni več ali pa so znatno preoblikovani. Trdi tudi, da je ime Samojed karakteristika ljudožerstva.
Banket reuoluci|onar|eu u
ječi
Madridski »Ljudski dom«, srediSče socialističnih strokovnih organizacij, je priredil voditeljem zadnje španske revolucije ki so zaprti v madridskih ječah, banket. Ves menu je bil spravljen v ječo na veliki deski. Glavni del gostije je tvorila torta, obložena s 4 marcipanskimi goskami, postavljenimi okrog simboličnega ma lega kipa španske republike. Ena izmed gosi je imela na glavi kraljevsko krono, druga klobuk politične policije, tret a ministrski klobuk in četrta vojaško čepico. Na torti je bil iz sladkornega poliva napis: »V Španiji zapovedujejo gosi!« O dobrem humorju Šnanccv Driča dejstvo, da ie uprava dopustila prenos torte v ječo. Drugod v Evropi bi menda kaj takega ne bilo dovoljeno. Med političnimi jetniki v madridskem Carcel Modelo je kakih 140 dijakov. Vlada ne ve, kaj bi začela z n!i-mi, ker na univerzi grozi izbruh dijaške stavke, če ne bodo dijaki takoj izpuščeni.
Nesporazum.
Stražnik ustavi avtomobilistko radi prenagle vožnje.
— Najmanj štirideset, je bila moja misel, ko sem vas zapazil.
= Motite se, ta klobuk me dela tako '‘"taro!
Sokolstao
Občni zbor Sokola Maribor I.
V soboto se je vršil v telovadnici inže-njerske podoficirske šole dobro obiskan prvi občni zbor Sokola Maribor I. Po nagovoru starešine brata dr. Pivka so podali pasamezni upravniki svoja skrbno izdelana letna poročila, iz kojih je posneti, da šteje društvo koncem leta 737 članov, članic, naraščaja in dece; med temi je 420 telovadečih. Blagajna je imela 37.342 Din dohodkov, čisti prebitek znaša 4018 Din, ter se je odpisalo kot prvi prinos za Sokolski dom 3000 Din. Društvo je priredilo akademiio, javen nastop, 7 dobro uspelih družabnih večerov, več predavanj, predstav itd. Društvo je imelo svojo streho iz dobrotljivosti komandanta pukovnika brata Božo Putni-koviča v telovadnici podoficirske šole, zadnji čas tudi v telovadnici deške šole na Ruški cesti. V novi odbor so bili izvoljeni z malo izjemo vsi upravniki prejšnjega odbora.
Redna seja župne uprave SKJ
bo jutri, 22. t. m., ob obiČa'.u (19.) uri v župni pisarni. Na dnevnem redu so poročila o društvenih občnih zborih ter določitev dneva za župni občni zbor. Prosim za čim številnejšo udeležbo. — Zdravo! Starosta.
C>koisko društv6 Hoče
bo imelo svoj redni letn; občni zbor v ne deljo 25. januarja ob 15. (3.) v dvorani Društvenega doma. Dnevni red običajen. Udeležba za člane in članice obvezna! Odbor prosi, da se članarina za pretečeno leto poravna.
Sokolsko društvo Maribor-matica
ima jutri 22. tm ob 20. v društveni sobi odborovo sejo z dnevnim redom: maške-rada in občni zbor. Pridite vsi! Starosta,
Šport
Drsalne tekme za p/venstvo Dravske banovine
se bodo vrnile prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Tekme bodo gla/ne in edine pre-
ir!-:*n’'e za velike mednarodne tekme v Bohinju.
Krmarske vožnje.
Zimskošportni odseT* SPD Maribor prt* redi v nedeljo dne 25. !anuarja krmarsko vožnjo iz Klopnega vrha na Pesek, Roglo, .Vitanjsko planino po Volovci v Mislinje;
dne 7. februarja pa krmarsko vožnjo iz Klopnega vrha, čez Roglo, Jezerski vrh v Ribi.ico.
Zbirališče v soboto -večer na Klopnem vrhu. S r ličarji naj vzamejo s seboj planinske legitimacij. ’'ntric,T ::u leto 1931. rr .‘1 polovične vožnje.
”"i —"iMfi	snnrta so vab-
ljeni, da se po možnosti udeležijo teh izletov.
Ustanovni občni zbor SK Maratona
se je vršil včeraj v hotelu »Orel«. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Vank-
mišller, :;n tajnika pa g. Kramberger.
Zanimiua Hapoleanoua listina
Moskovski listi prinašajo zanimivo vest, da je ruski zgodovinar Vasilij'Ko-raganov daroval armenskemu narodnemu muzeju listino, katero je Napoleon L 1814 podpisal v Fontainebleau in s katero se je odpovedal francoskemu prestolu. Čudno je seveda, da se je ta važna zgodovinska listina nahajala v rokah privatnika in so zato tudi sumili v njene pravilnost. Ker pa je znani strokevrrak v proučevanju Napoleonove dobe, francoski zgodovinar Masson, potrdil pravilnost te listine, ni izključno, da erre res za pristno Napoleonovo listino. K?kor piše-io moskovski Usti, je car Nikrttai I. vzel to listino iz arhiva svo e knjižnice ler jo daroval svo:emu zaunnlku '"evt», rločim Jo ie prof. Kora°anov kupil 1. «010 v TifHsu o'1 fvfi^ovHi notomsev. -Vss skupai pa bo končne naibrže la navadna časopisna rr>—:, katerih je zl?c+’ ‘ -f-sko časopisje v pomanjkanju drugih v-sti vse polno.
|L ZeTiccot
V senci
Zgodovinski roman.
48
»Z Bogom sir,« je dejala Žileta z globokim glasom.
'»Pazite skrbno na vojvodinjino zdravje,« je ponovil kralj.
Madam De Sein-Alban je namignila, da razume: in še tisti dan se je razneslo po Luvru, da se potrjuje govorica, da boleha nova kraljevska metresa na umu.
XXV.
Tribulet.
Vse je spalo v Luvru: samo molčanje in tema sta odevala oreško noslopje.
Ura v zvoniku Sen Žermen 1’Okseroa je bila pravkar udarila enajst.
Po hodniku, ki je ležal v globokem mraku, sta se vlekli dve senci •.. počasi, z neskončno opreznostjo...
Obstali sta ob vsakem koraku, šli nato spet par korakov dalje, ustavili se iznova in porabili tako pol ure, preden sta dospeli na konec dolgega hodnika..,
Tam so se odprla neka vrata.
Senci sta stopili v šibko razsvetljeno sobo.
Ob luči sveče, ki je gorela v kotu za senčnikom. sta se spogledali.
Ena izr""'■, njiju dveh je bil Tribulet.
Druga je bila ena izmed častnih dam vojvodinje Fontenbloške.. gospodična Ivana De Kroazij.
Soba. kamor sta b;1a nri?1a, le bila predsoba stanovanja vojvodinje Fontenbloške.
»Pričakuje vas!« je zamrmrala Ivana De Krc-azij. »Ah. gospod niti sama si ne morem predstavljati, kakšni nevarnosti se izpostavljam!... Toda nisem je mogla dalje gledati tako žalostne .•. Saj vem sama — kaj so srčne bolečine...«
Tribulet ji je sočutno pokimal.
Ni ga bilo spoznati. Zadnji teden ga je bil spremenil popolnoma. Porogljiva guba okrog ust je bila izginila. Njegove oči, ki jih Je bila bolest nekako izprala in očistila, so izražale neizmerni nepokoj bitja, vprašajočega se, kakšna nesreča visi nad njegovo glavo ....
Nestrpno je zrl proti vratom v ozadju.
»Treba je počakati polneči,« je dejala dvorna dama, ki je prestregla ta pogled. »O polnoči odidejo vsi skozi vrata na drugi strani- Ta vrata bi morala biti zaprta... A jaz imam njihov ključ.«
»Uboga Zileta!« je zamrmral Tribulet. »letnica si! Nadzorujejo te! Zaklenjeno te imajo!...«
»Nič hudega^ ji ne bi bilo, da ni gospe De Sein-Alban • . .«
»Gospa Sain Albanska! Ta izmozgana coper-nica, ki se ne more utolažiti. da je sama že Jara in sovraži smrtno vsakogar, komur ie manj od 50 let, ter izliva v divji ljubosumnosti žolč, ki ga je nakopičila v svojem oroženelem srcu!«
Sedel je, naslonil glavo med dlani in zamrmral:
»Ali ne bo nocoj nikoli polnoči!«
Gospodična De Kroazij, mična osemnajstletna temnolaska, ga ie gledala sočutno.
»Ampak«, je povzel Tribulet, »kako ste se mog’i tako zavzeti za ubogega otr^i-n 'a ste se spustili v takšno nevarnost, gospodična?«
»Saj sem vam rekla, gospod, da trpim tudi
jaz.«
»Tudi vi trpite? Torej trpe na tem svetu samo dobri ljudje! In ta prokleti dvor vidi samo zmagoslavje in srečo zlobnih! Oh. če bi mogel' Oosnndičm dgi bi d^set 1et zb irna <'-'^0 d? bj se nehala bolečina, ki je kriva žalosti v vaših lepih očeh. Ali ne smem vedeti, kaj vas je potrlo?«
»Ah, gospod, bila sem zaročena z Luko De Bervje!«
»Ubogo dete! Uboga otroka!«
Ivana De Kroazij si ie bila za^Ma oči z roko, da bi Tribulet ne bil videl njenih solz.
Ta hip pa je udarila ura v bližnjem zvoniku polnoči.
»Tiho!« je šepnila častna dama in ugasni'a svečnik.
Minilo je nekai m'’-"*.
Nato je nriiela Ivana De Kroazij Tribu'eta za roko in mn dmala:
>-.Pnidife z mano!«
Tribulet se H je da] voditi s trpne^r.x|m sr('.em.
Ivana De Kroazij je prekoračila dve dvorani, pogreznjeni v temo.
V drugi je odorla vrata.
Obiela in ie svefinha 7 rnUUmi zorki.
Tn v tej dvorani je zagledal zmedeni Tribulet Žileto. ki ie stala pokonci, v beli obleki, podobna svetnici z avreolo okrog glave. Žileto, ki se mu* je smehljala, vsa takšna, kakršno jo je pomnil iz hišice pri Trahoarju.
»Hčerka! Otrok predragi!« je zajecljal.
»Oče! Oče!« je deiala Žileta. dajoč tmuu imenu še slajši, še nežnejši zvok. kakor, da bi hotela pokazati, da se ni nič izpretnenilo v njenem položaju.
V nasledejem trenutku ie sedel Trib"l<*t v udobnem naslanjaču Žileta pa na mehovih ko’ -nih, ovijajoč norcu kraka Franca roke okrog vratu.
»Daj, da te vidim!« je ponavljal Tribn'et. prijema je plavolaso dekličino <»1avo v obe roki. »Daj. da te gledam in občudujem! Da. res si ti! Ne sanja se mi! Tu si, tako lepa kakor prejšnje čase. in še vedno ti igra na ustnicah smehljaj, ki me očaruig. Toda bleda si in shujšana. Kaj ne. da si trpela, bilo ti je hudo, ker so te ločili od tvojega starega očeta. Plakala si. olakala zaradi mene! (Žileta je zardela.) Plažena bodi zlobnost ljudi, ki mi je naklonila tdiko veselje!«
»Oče!«
»Da dn' Imenu? mm tako. Poe; ;ni rta s'•'m tvoj oče! Ali si more človek misliti bolj čudno prigodo! Moi otrok izve. da N. kraljevska hči pa kliče z imenom oče mene. Tribuleta, mene kraljevega dvornega norca! Ah kai sem storil, s čim
sem si zaslužil tolikšno srečo!«
»Ubogi oče! Tako dobri ste!«
• »Torej ti ni bilo nič, ko si izvedela, da sem tvoj reditej jaz, Tribulet, jaz zaničevano bitje, jaz grbavec, ki se vse jezi radi moiega zle^a jezika!
Da sem jaz toliko preklinjanj in zasmehovani dvorni norec, izpostavljam vsem zbadljivim opazkam! Vse to te ni dirnilo do mene, ti krotki an-gelj!«
»Oče, zgolj dobrota vas je: takšnega vas poznam od nekdaj.«
»Zgolj dobrota naoram tebi: zgolj zloba na-
opravičbo! Ti ne veš, kako strašna je ta norče,v-ska služba, ti ne veš, kako pof,li so ljudje, ti n« veš, koliko mečev je znns;'o nad mojim srep— zaradi moiih šivpncHb z^ndlipiev.«
»Oče, dragi oče. Kaj mi je treba vedeti vse
to!«
^ »Strašen posel je to! In ti ne maraš, da ti ga opišem? Ah. kako sem trpel, koliko sem prestal!«
»In vse to zaradi mene! Zato, da me vzgojite in storite gospodično, ki ji skoraj vse mesto zavida njeno srečo!«
»Žileta. z blaženim srcem sem vršil svojo nizko in poniževalno službo, ker mi je nudila možnost, osrečiti tebe, in ker je bila sleherna žalitev, ki sem jo moral pogoltniti, plačana z darežijivost-jo, ki mi je omogočila, izpolniti tvojo željo. Trpel in pretrpel sem le zato Žileta ker sem živel v neprestani grozi. Če se zgodi, da ti sooznaš v meni Tribuleta, sem si mislil venomer. Ta misel, vidiš, me jo morila. A zdaj je konec bojazni, ko se mi smehljaš ti. sladko d^te moD' Končan je strah, ti moj zaklad! Oh, daj, da si oddahne moje ubogo srce. Kadar sem imel priliko priti domov, sem stal po dve uri pred zrcalom, hoteč se popraviti in izbrisati iz svojega obraza porogljivo črto. ki so mi jo vtisnile zlobnosti moie službe. A kljub temu se mi je zdelo na ulici ob slehernem koraku, da poreče kdorkoli pride mimo mene:
»To je tisti slavni Tribulet z modrasjim jezikom !«
Žileta pa se je še krepkeje oklenila Tribuleto-vega vratu.
»Ali se spominjaš nekega dne? Marcelina je govorila vpričo tebe in vnričo mene o Tribuletu. Rekla je, da ga je videla! In nazadnje je dejala: Grbast je, kakor gospod! Ali se spominjaš? Obrnil sem se stran, oči so mi bile polne solz, in obraz mi je nrcPVrif,] r>a m-nze.«
»Očka, ne mislite več na te reči! Saj pravite sr mi. da je končano.«
»Da. končano. Poslušaj! Tebi je hudo, kajne da? Duši te zrak v tej pozlačeni kletki?«
»Da očka « ie vzdihnila Žileta.
»Pa kralj? Kralj, tvoj oče, zakaj tvoj oče je. •.«
Z neizmerno tesnobo je čakal Tribulet dekličinega odgovora.
Žileta pa je vztrepetala.
»Groza me je pred njim!« je odgovorila tiho.
(MofinlinvTnio n^iP )
KOKS,
Mejovšek.
Tattenhachova 13. tel. 2457.
Zakonca brez otrok
iščeta stanovanje dveh sob in kuhinje. Naslov pustiti v upravi »Večernika«.
182
Oddam sobo
solidnemu, boljšemu gospodu. Vprašati Jože Vošnjakova ulica 21, II. 181
Prodam ceneno
dobro ohranjen šivalni stroj za Din 670, moško kolo za Din 460, pisalno mizo, ročni voz in druge razne reči, even-tuelno tudi zamenjam za pohištvo. Kupim gramofone in razne obleke. Makor, Studenci, Aleksandrova c. 1.	180
Oddam dve sobi s kuhinjo,
parketirane, I. nadstropje, največ 4 odraslim osebam. Koroška cesta 41, Čre-šnar. _________________________________ 179
Gostilno z Inventarjem
oddam v najem s 1. februarjem v Mariboru. Naslov v upravi lista. 178
Lokal, primeren za pisarno,
v pritličju, tik glavnega kolodvora oddam takoj v najem. Aleksandrova cesta 48.	  183
Veseličnim prireditvam
izposojujem dekoracijska lavorjeva drevesa ter nabavljam cvetje nageljnov. Društvenim prednaročilom znižane cene. Ivan Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica.	110
Prazne odol steklenice
kupuje galanterijska trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul.	78
Kolesarji pozor!
Sezona za vožnjo s kolesi ie končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodme leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba!
Spalne sohe,
politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Ale-ksandrova c. 48._____________________ 3106
Sobo in črkoslikanje, vedno nainovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Učenko
za šivanje perila sprejme atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 159
Stanovanje 2 sobi s kopalnico
ali 3—4 sobe v tem slučaju v pritličju v bližini Gosposke ulice išče se v najem. Ponudbe na Poldičelik, M. Jarc, Gosposka 44.	165
Hlapec pri konjih,
zanesljiv in trezen, dobi stalno službo pri tvrdki M. Berdajs, Maribor. 170
Tovorni avto
radi preselitve zelo ugodno na prodaj do 25. t. m. Poizve se pri Mariji Mohorič, Spodnje Hoče 6, pri Mariboru.
173
Prodam ceneno
dobro ohranjeno štrapacno preprogo 4.80 in 3.50, sliko madone in 40 gostilniških stolov iz trdega lesa s polituro. Vpraša se Tattenbachova ulica 2 I.
Poljedeljski sejalni stroj In 130 kg modre pamučne tkanine se bo prodalo na lavni licltac je dne 23. ianuarja ob 10. uri v tovorem sklad>šču na postaji Maribor glavni kolodvor.	18(5
Inseriraite
v
..Veterniku14
I
Vabilo
na
II.	REDNI OBČNI ZBOR ZADRUGE »POHOR-SKA VZPENJAČA«, r. z. z o. z. v MARIBORU,
ki se bo vršil dne 30. januarja ob 20. url v mali dvorani (lovska soba) hotela »Orel« v Mariboru, Grajski trg I.
DNEVNI RED:
L Predsedniško poročilo.
2. Blagajniško poročilo-
3. Poročilo o denarnem poslovanju.
4. Posvetovanje in sklepanje o graditvi »Pohorske vzpenjače«.
5. Volitev oziroma izpopolnitev načelstva zadruge.
6. Volitev oziroma izpopolnitev nadzorstva zadruge.
7. Poročilo o dospelih ponudbah gradbenih tvrdk.
8. Slučajnosti.
Po § 29. zadružnih pravil, se za slučaj nesklepčnosti vrši pol ure pozneje istotam in z istim dnevnim redom občni zbor, brez ozira na število udeležencev.
Vsak član se mora legitimirati s potrdilom, da je plačal vsaj en delež, sicer nima pristopa. POHORSKA VZPENJAČA. R. Z- Z O. Z.
v Mariboru.	185
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: FRAN BR'' 7.HVIC v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.