Miš
občinski___
poročevalec
OiASILO SOCIAlISTtCNI ZVtZI DfLOVNEOA UUOSTVM DOMZAU
Giarflo )a bito dna 25. 7. 1970 odlikovano « »taipaci-n* aMin* OomZai* n unprina tntarmlrant«. dn* M. 4 1974 pas internim Priznanjam Oavobodiln« front* r'n iiiilim nmođt n Mpatno informiranja dal ovnih ljudi in občanov občina Oomžak*.
D0M2ALE, 16. 8. 1982, Leto XXI, St. 10
DOMŽALSKO GOSPODARSTVO:
Kaj kažejo podatki polovice leta?
/Va ra/n/V se/7 Predsedstva 0K SZDL občine Domžale v juliju, so predstavili podatke o uspehih polletnega gospodarjenja v domžalski občini.
Ti podatki kažejo, da se je fizični obseg industrijske proizvodnje v II. polletju glede na enako obdobje lanskega leta povečal za 1,2 odstotka, pa to šele po sorazmerno ugodnih rezultatih v juniju; potem, ko so bili v prvih petih mesecih leta rezultati v fizičnem obsegu proizvodnje nekoliko slabši.
počasen dotok sredstev pri istočasnem nekoliko hitrejšem odlivanju sredstev. To nesorazmerje med prihodki in odhodki se bo
kasneje izravnalo, tako da do nesorazmerja ne bo več prihajalo.
Težave združenega dela
V zadnjem času je največja težava v pomanjkanju surovin in repromaterialov. tako domačih, kot tudi uvoženih. Te težave skušajo v organizacijah združenega dela reševati s kolektivnimi dopusti, vendar je to le začasen ukrep, saj v drugem polletju to ne bo mogoče. Pogoji poslovanja se bodo še poslabšali, saj predvidevajo, da se bo zaradi različnih negativnih okoliščin zmanjšal tudi fizični obseg dela.
V občini se s trenutnimi ugodnimi polletnimi rezultati ne slepijo, saj predvidevajo, da se bodo posledice različnih ukrepov zaostrovanja pogojev poslovanja pokazali takoj po dopustih.
Kakorkoli že, določeni uspehi so izkazani, delavci v združenem delu so pokazali visoko stopnjo zavesti, tako da z realnim optimizmom, vendar maksimalno odgovornostjo gledamo naprej.
MATJA2 BROJAN
v/////////// .-S S S\
s
S
Za prvo polletje ugotavljajo, da se je izvoz zelo povečal, vendar v zahodne države le za 6 %, na vzhod za 75 %, države v razvoju pa za 55 %. Ob teh podatkih se je uvoz zmanjšal za 2 %.
Prodaja je nominalno večja za 42 %, realno pa za 11 %. Ob teh podatkih je še posebej razveseljivo dejstvo, da v polletju v občini ne bodo imeli izgubašev.
Izgube sta izkazali le občinska zdravstvena skupnost in občinska izobraževalna skupnost. V prvem primeru gre deloma za stare neporavnane dolgove in vnovič presežene programe v zdravstvenih ustanovah, tako, da celotna izguba znaša že 37 milijonov dinarjev. V drugem primeru občinske izobraževalne skupnosti pa gre za pre-
BRALCEM
Kljub počitnicam smo se zaradi aktualne gospodarske problematike in zasedanj zborov skupščine občine odločili, da Občinski poročevalec izide tudi v avgustu. Tako v današnji številki lahko preberete:
o polletnem gospodarjenju o stabilizacijskih prizadevanjih o odpravljanju posledic neurja s točo
Uradni vestnik Še naprej prijetne počitnice
Koordinacijski odbor za družbeno planiranje
BISTVENE AKTUALNE DRUŽBENE NALOGE
Znano je da imamo v okviru frontno zasnovanega dela U K SZDL posebno telo — koordinacijski odborza družb, planiranje in stabilizacijo Ta organ sije zadal konkreten akcijski program za izvedbo kratkoročnega in dolgoročnega delovanja na področju stabilizacije. Glede na to, da celovitega in medsebojno zelo povezanega programa ne uresničujemo spontano, kot neko splošno zaznano objektivno potrebo, pač pa kot direktivo, je prav, da vnovič spoznamo tehtnosti zahtev v naši opredelitvi za stabilizacijo. Kaj v tej pomembni in aktualni družbeni akciji hočemo?
Opredelili smo šestero področij, kamor usmerjamo naša prizadevanja. Želimo pospeševati izvoz, ohranjati proizvodnjo, zagotoviti sredstva za odplačevanja anuitet investicijskih kreditov, zagotavljati zaposlenost s smotrnejšo razporeditvijo delavcev in delovnega časa, omejiti gibanje osebne, splošne in skupne porabe v skladu z ustvarjenim dohodkom ter zagotoviti redno preskrbo.
Vse te temeljne naloge bomo lahko uspešneje uresničevali ob doslednejšem zavzemanju za razne varčevalne ukrepe. Ugotavljamo namreč veliko nedisciplino pri porabi v različnih družbenih dejavnostih, šolstvu, zdravstvu, hkrati pa razširjanje nekega neodgovornega prepri-čavanja, češ, mi smo svojo stabilizacijo že opravili, sedaj je čas, da se ji posvetijo tudi drugi. Tako škodljivo gledanje je vzrok, posledice pa se kažejo kasneje, ko ni rezultatov v tako-imenovani akciji za stabilizacijo-
Podobna neodgovornost se kaže v občini pri razraščanju družbene režije. Vsi smo se opredelili za to akcijo, vendar le načeloma. V praksi še kar naprej ustanavljamo neke nove družbene organe, organizacijo,
sklicujoč se na boljšo organiziranost, smotrnost izrabe sredstev, kadrov, prostorov. V bistvu še vedno razširjajo tisto, čemur smo že zdavnaj rekli „STOP. .."
Še bi lahko naštevali, zato akcija za stabilizacijo še vedno nima pravega odziva. Zlasti še, ker hotenja, uspeti v stabilizaciji, še nismo podružbili, ker še vedno ne prihaja od ,.spodaj" navzgor, ker se ne kaže skozi delovanje delegatskega sistema kot avtohtoni družbeni interes, pač pa" kot „kaprica" vodilnih, avtoritativnih, pristojnih družbenih delavcev in organov. Dokler tega ne bo, dotlej bo moč tudi našo skupno akcijo še lahko opredeljevati kot deklarativno, neuspešno, nedosledno, kot akcijo, ki zavezuje le malokoga.
Matjaž BROJAN
- 'i »1 »
Ukrepi za ublažitev
škode po toči v domžalski občini
Neurje s točo, ki je 29. junija pustošilo po Sloveniji od Gorenjske do Bizel/skega je močno prizadelo tudi kmetijstvo na področju naše občine. Polja, ki so obetala letos rekordno letino, so bila v slabih četrt ure uničena in obilna žetev se je zmanjšala za 40-80 %. Poleg žit, zlasti pšenice in jermena, ki sta bila v fazi zorenja, je bila zelo prizadeta koruza in okopavine, pa tudi sadje in vrtnine. Vrtovi in sadovnjaki okoli hiš v Domžalah in okolici so kazali ža-
lostno podobo. Kljub hudemu nalivu z močnim vetrom in točo, ki je ponekod imela velikost oreha, na industrijskih obratih ni bilo večje škode razen v To-sami, kjer je voda vdrla v skladišče repromateriala. Najbolj je bilo prizadeto kmetijstvo, saj je neurje bolj ali manj poškodovalo pridelke na okoli 35.000 ha obdelovalnih površin v Sloveniji. Zelo hudo so bila prizadeta področja v sosednji občini v okolici Brnika, Komende, Praprot ne police in češnjevka, ter na določenih področjih v občinah Celje, Žalec in Šentjur, kjer je bila zelo prizadeta letina hmelja ter na Bizeljsk m, kjer je dobesedno uničilo 450 ha vinogradov in bodo posledice vidne še čez leto ali dve.
Neurje s točo je v domžalski občini zajelo v dveh pasovih
Površine Agroemone TOZD oljedelstvo - Govedoreja, KPC Jablje, ter zasebna zemljišča na območju krajevnih skupnosti Velika vas, Vrnpolje, Krtina, Dob, Radomlje, Preserje, Homec-Nožice, Mengeš, Trzin, Ihan, Toma Brejca, Vir, Slavka Šlandra-Domžale, Simona Jen-ka-Domžale in Venclja Perka-Domžale v skupni površini cca 6000 ha.
Takoj naslednji dan zjutraj je bila sklicana izredna seja izvršnega sveta SO Domžale4na katero so bili poklicani tudi predstavniki vseh KS in družbenih kmetijskih obratov v občini. Na seji so obravnavali nastali položaj, si šli ogledat najbolj ogrožena področja in sprejeli prve ukrepe za oceno in omilitev' posledic toče. Na tej seji so bili sprejeti sledeči ukrepi:
- Imenovana je bila strokovna komisija za ocenitev škode, ki si je ogledalo škodo na terenu in izdelalo karto najbolj prizadetih področij in izvršila prvo grobo oceno.
- Predstavniki KS so bili informirani o ukrepih IS in dobili obrazce in navodila, po katerih bo zajeta škoda pri zasebnih proizvajalcih po posameznih krajevnih skupnosti.
- Prijave na obrazcih bodo služile tudi davčni upravi za izračunavo zmanjšanja katas-terskega dohodka ter za znižanje prispevka za starostno in zdravstveno zavarovanje.
- Informacijo o nastali škodi in možnosti prijave škode na
KS je bila dober teden posredovana preko RTV, za kar je poskrbel INDOK Center.
- Do 14.00 ure so bili zbrani okvirni podatki o nastali škodi na družbenem in zasebnem sektorju ter posredovani izvršnemu svetu SR Slovenije.
- Izdelana so bila na osnovi strokovnih nasvetov Kmetijskega inštituta Slovenije tiskana navodila agrotehničnih ukrepov, ter so bila posredovana kmetovalcem preko KS in pospeševalne službe.
- Sprejeti so bili ukrepi pri Emoni DO - Kooperacija za zagotovitev zadostnih količin gnojil in zaščitnih sredstev.
- Zavarovalna skupnost Triglav je takoj pristopila k ocenjevanju nastale škode.
- Pristopilo se je k popravilu škode na nekaterih makadamskih cestah, ki je nastala zaradi neurja.
Strokovna komisija za oceno škode po toči, ki jo je imenoval Izvršni svet občine, je v dobrem tednu ob prisotnosti področnega pospeševalca in predstavnikov prizadetih KS izvršila oceno škode na posameznih kulturah po posameznih rajonih. Pri oceni škode je komisija upoštevala predpisano enotno metodologijo za ocenitev škod od elementarnih nesreč (UR. 1. SFRJ št. 17/79) ter navodila in cene za poljščine, ki so bile dogovorjene na skupnem sestanku prizadetih občin v Celju, dne 5. 7. 1982. Iz poročila komisije je razvidno, da prizadeto območje zajema 6000 ha površin, in sicer:
Prizadete kmetijske obdelovalne površine:
škod n
Zasebni sektor 2-180 ha...........31.005,000,00 din
Družbeni sektor 1 058 ha..........24.933.000,00 din
Skupaj 3.238 ha..........55.988.000,00 din
Najbolj so bila prizadeta področja okoli Doba, Javorščice, Ihana, Homca, Nožic, ter dela Domžal in Vira, kjer so bile vrtnine uničene od 60-80 %, žita nad 50 % in sadovnjaki od
40-80 %. Iz teh krajev je bilo tudi vloženo največ prijav o nastali škodi. Zelo veliko je škode zlasti na dozorevajočem se-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Razprava o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na pro-
11. 11
Izvrsni svet
i esreanjčevanja delegatskega i v občini Domžale Predlog odloka o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Domžale ter razprava o varstvu okolja v občini Domžale Osnutek programa dela zborov skupščine za leto 1983
Predlog sprememb in dopolnitev družbenega
flana občine Domžale za obdobje 981-1985 Izvrsni svet
DECEMBER
Predlog sprememb in dopolnitev statuta
OK SZDL
Komite za urbanizem, gradb. in komunal, zadeve ter varstvo okolja
Predsedstvo SO
občine Domžale
Energetska bilanca v občini Domžale Ocena akcije NNNP ter ocena stanja za primer ogroženosti pred elementarnimi in drugimi nesrečami v občini Domžale
Obravnava osnutka odloka o zakloniščih
Statutarno-pravna komisija Izvršni svet
OK SZDL Sekretariat za LO
ZZD. ZKS. DPZ Predsedstvo SC
ZZD. ZKS. DPZ
ZZD, ZKS ZZD, ZKS, DPZ
ZZD, ZKS. DPZ
ZZD. ZKS. DPZ ZZD, ZKS. DPZ
ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS. DPZ
Obravnava poročila o izgradnji zaklonišč v občini Domžale Predlog odloka o pogojih za priključevanje na javno kanalizacijo in centralno čistilno napravo
7. Predlog odloka o upravljanju 1 zevanju javne kanalizacije
8. Predlog odloka o gradbenih delih, za katera ni potrebno lokacijsko in
Sadbeno dovoljenje In o gradbenih ilih, za katera se Izda samo gradbeno dovoljenje
9. Predlog odloka o preskrbi s pitno vodo
10. Predlog resolucije za leto 1983
11. Rebalans proračuna za leto 1982
12. Predlog proračuna za leto 1983
13. Predlog programa dela zborov skupščine
SKUPŠČINA OBČINE DOM 2 A LE Številka: 020-41/82-11 Datum: 15. 7. 1982
Sekretariat za LO
Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja
Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja
Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja
Izvrsni svet Izvrsni svet Izvrsni svet Izvršili svet
Predsedstvo SC
ZZD, ZKS. nrz
ZZD, ZKS
ZZD, ZKS
ZZD, ZKS
ZZD, ZKS ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ ZZD, ZKS, DPZ
ZZD, ZKS, DPZ
PREDSEDNIK skupščine občine Demzade Karel K USA*. I r
Na osnovi 235. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7/80 in 4/82) je Skupščina občine Domžale na 4. ločenem za sedanju Zbora združenega dela, na 4. ločenem zasedanju Zbora krajevnih skupnosti dne 15.7.1982 in na 4. ločenem zasedanju Družbenopolitičnega zbora dne 14.7.1982 sprejela na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve naslednji
SKLEP
V komisijo za odločanje o zmanjšanju in oprostitvi prispevkov za starostno zavarovanje kmetov se imenujejo stalni člani:
— Marjeta LENIČ, Vir, Sončna ul. 4, predstavnik Uprave za družbene prihodke;
— Stanko GRĆAR, Dob 88, predstavnik Skupno-starostnega zavarovanja kmetov;
— Ivan OCEPEK, Emona — .Kmetijska kooperacija ZE Moravče, predstavnik Kmetijske zemljiške skupnosti;
— Mateja KRAŠEVEC, Ljubljana — Moškričeva 42, predstavnica socialnega skrbstva;
— Martin ŠTIFTAR, Brezovica 2, Dob, predstavnik ZZB NOV ter nestalni člani komisije, ki jo sestavljajo člani iz vsake krajevne skupnosti:
KS BLAGOVICA,
KS VENCLJA PERKA DOMŽALE,
KS SIMONA JENKA DOMŽALE,
KS SLAVKA ŠLANDRA DOMŽALE,
KS ČESTICE,
KS DRAGOMELJ,
KS DOB,
KS HOMEC—NOŽICE,
KS KRAŠNJA,
KS KRTINA,
KS LUKOVICA,
KS TRZIN,
KS PEČE,
KS PRESERJE,
KS PREVOJE,
KS RAFOLČE,
KS JARŠE—RODICA,
KS ZLATO POLJE,
KS MENGEŠ,
KS MORAVČE,
KS VIR,
KS TROJANE.
KS RADOMLJE,
KS ROVA,
KS VELIKA VAS,
KS VRHPOLJE,
KS IHAN,
Avbelj Janez, Zlatenek 4
Pirnat Valentin, Ljubljanska 29
Ložar Franc, Študljanska 75
Cerar Srečo, Ul. padlih borcev 1
Burkeljca Maks, Selce 5
Banko Anton, Dragomelj 26
Gaberšek Jane/, Cešenik 3
Prešern Ana, Bolkova 11
Čebuli I van, Krašnja 36
Kržan Miha, Žeje 1
Oražem Franc, Trdnjava 7
Jemc Janez, Jemčeva 9
Levičnik Franc, Pretrž 1
Zupan Janko, Pelechova 12
Primožič Jože, Prevalje 3
Dolinšek Vinko, Dupeljne 9
Krivec Anton, Zg. Jarše 9
Pavlic Franc, Mala Lašnja 3
Aleš Leopold, Topole 8
Krulc Jože, Češnjice 28
Mahkota Franc, Vir, Šaranovičeva 33
Leve Ernest, Log 3
Nastran Ivan, Prešernova 19, Radomlje Hribar Viktor, Rova 27 Zupančič Albin, Dešen 17 Merela Štefan, Dole pod Trojico 4 Anžič Janez, Bišće 13
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka. 020—43/82 -11 Datum: 15.7.1982
PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Karel KUŠAR, l.r.
(Nadaljevanje z 2. strani)
menskem ječmenu, pa tudi pšenici in rži Kmetijskega poskusnega centra Jablje in Agroemo-ne, saj se bo iz poškodovanega klasja še pred žetvijo ali ob samem spravilu izgubilo še precej zrnja.
Komisija je poleg poročila o škodi izdelala tudi predlog ukrepov za omilitev posledic škode po toči. Poročilo je izvTš-ni svet SO Domžale obravnaval na svoji seji dne 13. 7. 1982 in sprejel sledeče ukrepe: 1. Zavezanci davka od dohodka iz kmetijstva bodo lahko uveljavljali davčne olajšave v skladu z zakonom o davkih občanov na podlagi prijave škode in odstotka škode, ki ga je določila komisija za ocenitev škode po toči imenovana s strani izvršnega sveta. Izvršni svet priporoča Upravi za družbene prihodke, da o davčnih olajša-
vah odloča po skrajšanem postopku.
2. Prispevki za starostno zavarovanje kmetov, za zdravstveno zavarovanje kmetov ter za celovito pokojninsko in invalidsko zavarovanje kooperantov naj se za leto 1982 znižajo sorazmerno z znižanjem katastrskega dohodka oz. dohodka. Pri tem naj se upošteva ista prijava oz. seznam zavezancev kot za znižanje davkov na dohodek iz kmetijstva.
3. Izvršni svet predlaga skupščini, da iz sredstev sklada za elementarne nesreče dodeli skladu za pospeševanje kmetijstva za odpravo posledic po toči znesek 1.500.000.- din. Obenem predlaga, da se kmetom omogoči, da pri Ljubljanski banki -Banki Domžale ali Hranilno kreditni službi Domžale, najetje ugodnega namenskega kratkoročnega kredita za nabavo reprodukcijskega materiala za sana-
cijo kmetijske proizvodnje. Del obresti od teh kreditov v višini 50 % bo regresiral občinski proračun prek sklada za pospeševanje kmetijstva.
4. Izvršni svet bo proučil možnosti uvedbe in sofinansiranja splošnega zavarovanja kmetijskih posevkov proti toči in neurju za vso družbeno organizirano — kooperacijsko proizvodnjo poljščin na območju občine.
5. Izvršni svet skupščine občine Domžale podpira pobudo za postavitev enotnega sistema obrambe pred točo na območju osrednje Slovenije.
6. Izvršni svet bo obravnaval problematiko izpada kmetijske proizvodnje in dohodka v družbenem sektorju kmetijstva. V primeru negativnih rezultatov ob zaključku poslovnega leta bo dal priporočilo za izvedbo sanacijskih ukrepov preko sklada skupnih rezerv gospodarstva
občine Domžale in SR Slovenije-
7. Izvršni svet se bo zavzemal za uveljavitev enotnih kriterijev do obveznosti prizadetih kmetov, ki jih imajo do Žitne skupnosti po pogodbah za proizvodnjo in oddajo pšenice.
Na zadnji seji skupščine občine Domžale je bil sprejet predlog IS za dodelitev 1.500.000 din iz sklada za elementarne nesreče kot nepovratnih sredstev za nabavo gnojil, semen, zaščitnih sredstev ali krmil za prizadete kmetovalce. Prav tako je bil na kreditnem odboru ljubljanske banke Domžale sprejet sklep, da se omogoči za prizadete kmetovalce kredit v skupnem znesku 3.000.000 din s 4% obrestno mero in odplačilnim rokom enega leta. Odplačilo obresti za ta kredit bo poravnal 50%
(Nadaljevanje na 9. strani)
(Nadaljevanje z 8. strani)
sklad za pospeševanje kmetijstva in 50 % IS SO Domžale.
Skupna sredstva, tako dotacija kot ugoden brezobrestni kredit, bodo lahko dobili kmetovalci kooperantje proporcionalno glede na orno površino in obseg škode. Kmetje bodo uveljavljali ta sredstva za sanacijo kmetijske proizvodnje v obliki nakupa mineralnih gnojil, semen, zaščitnih sredstev ali krmil pri svoji organizaciji Emo-ni-Kmetijski kooperaciji Domžale. Le-ta bo vse kmetovalce, ki so vložili prijavo, o možnostih in obsegu teh sredstev, pismeno obvestila.
Ukrep glede davčne olajšave žal ni mogel biti upoštevan ob III. akontaciji, saj je bila ta izdana pred sprejetjem sklepa IS. Tako bodo davčne olajšave lahko upoštevali šele ob IV. akontaciji, ter na osnovi te tudi zmanjšanje prispevka za starostno in zdravstveno zavarovanje kmetov.
Kmetijske organizacije so v tem času že zagotovile potrebna gnojila in zaščitna sredstva, ter izvršile dograjevanje in škropljenje. Kmetijska kooperacija je posredovala vsem zainteresiranim zasebnim proizvajal-
cem natančna navodila za ukrepanje ter jim zagotovila potrebna gnojila in zaščitna sredstva. Tako so kmetje v pretežni meri izvršili potrebne ukrepe. Razne posevke in travnike so pognojili, krompir in druge poljščine so poškropili z zaščitnimi sredstvi. Koruza, pa tudi pesa, se kar dobro obraščata, žal pa škode na žitnih ni moč popraviti in lahko pričakujemo precejšnje zmanjšanje donosov, še zlasti, ker se je ob škodi od toče še žetev znatno zavlekla vsled slabega vremena.
Kmetijcu je obilna in bogata žetev plačilo za celoten trud, zato mu vsaka taka nesreča močno zagreni že tako težko delo in kruh. Tako mu družbena pomoč ob tej nesreči predstavlja bolj obliž na rano, kot samo zdravilo, pa vendar je ozdravitev potem hitrejša in uspešnejša. Vsekakor bo treba v prihodnje resno pomisliti o možnostih postavitve enotnega sistema obrambe pred točo na območju osrednje Slovenije, ki zajema tudi našo občino, ter o možnosti uvedbe splošnega zavarovanja kmetijskih posevkov proti toči in neurju, za vso družbeno in organizirano kooperacijsko proizvodnjo poljščin na območju občine.
Dr. Franc HABE
ZAKAJ VISOKI DAVKI OD KMETIJSTVA
V začetku leta so tudi v naši občini potekale široke razprave o novem sistemu obdavčevanja. Nove zakonodaje še ni, spremenjenega sistema obdavčevanja dohodka (tudi kmetov) še ni, torej ostaja sistem zaenkrat nespremenjen; pa čeprav je bilo tudi veliko razprav denimo samo o novem sistemu obdavčevanja dohodka iz kmetijstva.
Vendar pa je bilo v dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1982 zaobseženo (dogovor so sklenile vse slover*~ Ske skupščine občin), da se davki povečajo, tj. da se povečajo stopnje davka iz kmetijstva.
Razlog za predlog zvišanja je bil v tem, da se katastrski dohodek ni spreminjal že več let, tako da ni sledil spremembam cen, kmetijskih proizvodov in da zaostaja za ugotovljenim dohodkom iz zasebnega kmetijstva.
Vzporedno s tem povišanjem stopenj po skupinah katastrskih občin pa je bilo v dogovoru opredeljeno, da se postopno izenači skupna obremenitev zavezancev, ki ne plačujejo prispevka za zdravstvo in starostno zavarovanje kmetov z zavezanci - čistimi kmeti, ki te prispevke plačujejo.
Občinska skupščina je ta dogovor o usklajevanju davčne po-
litike sprejela v začetku letošnjega leta?
V skladu s tem dogovorom vseh občin v Sloveniji je bil spremenjen tudi občinski odlok o davkih občanov (9. III. 1982), določene so bile nove stopnje davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Po teh stopnjah so se davki povečali:
- za čiste kmete z 9 na 13 % (to predstavlja 44 % povečanje davka)
— za nekmete pa se je stopnja povečala z 19 % za I. skupino katastrske občine 46 %; To pa predstavlja 143 % povečanje davkov.
Ob tem velja poudariti, da občina iz vira davkov od kmetijstva dobi vsega približno 4 milijone dinarjev, da pa mnogo več namenja za pospeševanje kmetijstva iz drugih virov in da je prav pred kratkim uvedla poseben davek 0,4 % od bruto osebnega dohodka za stimulacije v kmetijstvu.
Uprava za družbene prihodke je davke iz kmetijstva za leto 1982 v mesecu juliju že odmerila, žal pa je ta odmera sovpadala z naravno ujmo (točo) in njenimi posledicami, kar je bilo za občane morda težko razumljivo.
Ob tem je treba povedati, da je bila odmera pravočasno opravljena preko avtomatske obdelave podatkov in da je to za zavezance ugodno zato, ker se bodo tako povečane davčne obveznosti razporedile v daljšem časovnem obdobju do konca leta (v 2 akontacijah).
V nasprotnem primeru bi morali zavezanci veliko odmer-
no razliko poravnati (glede na plačane akontacije) v zadnjem trimesečju leta.
Vsi tisti, ki jim je toča povzročila škodo in so jo ocenile posebne komisije, bodo lahko uveljavili davčne olajšave.
Po zakonu o davkih občanov davčna olajšava pripada zavezancem, katerim povzročena škoda na katastrski dohodek presega 20 % odstotkov.
Kot vloga za uveljavljanje davčne olajšave bodo služile prijave škode, ki so jih oškodovanci (kmetje) posredovali krajevnim skupnostim.
Kmetje precej negodujejo zaradi zapoznelih sprememb lastništva zemljišč v uradni občinski evidenci. Treba je povedati, da postopki resnično trajajo zelo dolgo časa, tako na sodišču, zemljiški knjigi in katastru.
Uprava za družbene prihodke pa spremembe s katastra dobiva le enkrat letno, pač v skladu z zakonom o davkih občanov.
SKRB ZA REJENCE
V mesecu aprilu so se na občnem zboru zbrali člani in članice Društva rejnic in rejnikov občine Domžale, da bi pregledali svoje delo in sprejeli smernice za naprej. Več kot sto udeležencev je najprej poslušalo referat o rejništvu v naši republiki. Rejništvo je zelo stara oblika varovanja, skrbi za otroke, ki iz takih ali drugačnih vzrokov ne živijo skupaj s svojimi starši.
Vrsta družin, predvsem na vaških področjih nudi topla gnezda dojenčkom, predšolskim, šolskim pa tudi večjim otrokom, ki potrebujejo nego, pomoč, vzgojo in izobraževanje. Število rejencev se povečuje, spreminjajo pa se vzroki, zaradi katerih prihajajo v rejniške družine. Te po večini lepo skrbijo za rejence, bdijo nad njihovim zdravjem, vzgojo in izobraževanjem ter tako predstavljajo topla in vama zatočišča za otroke, ki se tudi, ko odrastejo", radi vrečajo nazaj. Žal pa starostna struktura rejnikov narašča, kajti le malo mlajših družin se odloča za sprejem rejencev. Z novim zakonom je urejen tudi status rejnic oz. rejniških družin, zato ostaja upanje, da bodo otroci brez urejenih družinskih razmer še naprej prihajali v urejene rejniške družine. Rejniki so praviloma dobro povezani z zdravstvenimi ustanovami, šolami, pohvaljena pa je bila tudi socialna služba, ki budno spremlja rejniške družine in razvoj rejencev.
Domžalsko društvo je edino aktivno v republiki, zelo dobro organizirano, saj je urejena poverjeniška mreža, skrbi pa zlasti za izobraževanje svojih članov, ki skozi različne oblike usposabljanja dobivajo napotke,
ki jim koristijo pri njihovem nadaljnjem delu. Nad delom bdi izvršni odbor, ki je za občni zbor pripravil tudi smernice za nadaljnje delo. V njih je največ pozornosti namenjeno nadaljnjemu izobraževanju, v okviru katerega naj bi rejniki bolje spoznali probleme mladostnika, postopno naj bi urejali tudi kvalifikacije za rejnice, ki imajo status, nimajo pa pridobljene določene izobrazbene kvalifikacije, veliko skrbi bo posvečene tudi izdajanju REJNIŠKEGA GLASNIKA, zagotovitvi potrebnih materialnih sredstev, organizaciji izleta in ne nazadnje tudi zelo žgoči temi tj. družbenemu in materialnemu ovrednotenju dela starejših rejnic.
O tem problemu je spregovorila tov. Mlakarjeva, ki je v svojem referatu poudarila problem starejših rejnic, ki kljub svojemu več desetletij trajajočemu delu nimajo možnosti, da bi prejemale pokojnino, opozorila pa je tudi na razširitev pravic iz dela, ki jih sedaj rejnice niso deležne.
Izvoljen je bil tudi nov izvršni odbor, predsednica društva pa je postala tov. Mihaela Burja.
Vera
Polemično:
KDOR PRIDNO DELA JE TEPEN
Vznemirja me objava uprave za družbene prihodke SO Domžale v ..Občinskem poročevalcu" 19. 7. 1982, o povišanju davka na stavbe in lastna stanovanja. In nisem edina, ki o tem razmišljam: namreč kdor pridno dela — je tepen, lenuhi pa so vedno na boljšem.
Gradnja hiše je povezana z mnogimi odrekanji, z garanjem (da najprej zaslužiš vsak dinar, da ga potem vgradiš v dom). Kdo nas je videl takrat, ko smo kopali, zidali, mešali malto, vozili samokolnice, se kopali v lastnem znoju, mnogo dopustov, medtem, ko so se drugi v morju? Takrat nam ni bilo težko, ker nas je gnala želja po domu, po strehi, ker nismo hoteli biti na plečih družbi in čakati in prositi za streho zase in za nase otroke. Težko pa nam je danes, ko vidimo, kako se nam godi krivica. Plačevali smo davek od osebnega dohodka (kot vsi občani), plačevali razne prispevke in davke in dovoljenja, takse, soglasja, tekali od urada do urada, da smo. sploh smeli zasaditi lopate v zemljo, ki smo mislili, da smo jo kupili. Plačevali davek za vsako opeko, vsako ploščico in dilco, vsako pest cementa in apna. Zdaj, ko smo pod svojo streho, jo je treba tudi vzdrževati, kajti za kar si se toliko trudil in še morda plačuješ kredite, obresti, ne moreš kar pustiti, propadati. In vzdrževanje stane tudi toliko kot najemnina (stanarina) za povprečno stanovanje. Zdaj pa nas vidijo in zasipajo z raznimi davki (mestno zemljišče, davek na posest, stavbe, zaklonišče, ki sploh ne vemo kje je, ali bo in kdaj? In koliko bo koristilo, oziroma služilo tistim občanom izven Domžal?) In vse to naj se zdaj še poviša za skoraj 40%?
Tisti pa, ki lepo lagodno vse zapravijo iz meseca v mesec, čakajo na družbeno stanovanje, ker so „prevećkomot" da bi sami poskrbeli zase, dobijo vse od družbe, brez žuljev in znoja, nazadnje pa še stanarin ne plačujejo, kar je razvidno iz seznama dolžnikov v ..Občinskem poročevalcu' 16. 6. 1982. Tistim ni bilo treba plačevati nobenih davkov in jim jih tudi zdaj ni treba; če nič nimaš, ti nimajo kaj vzeti! Mar naj zdaj mi plačujemo še več? Naj jim zdaj plačujemo še stanarine?
Ali je kdaj, kdo od izvoljenih, ki sprejemajo zakone in odločajo o obdavčevanju pomislil na to, da se nam dela krivica? Ni res, da ne bi imeli vsi možnosti si kaj ustvarit, samo hoteti je treba - tudi nam ni bilo lahko. Najlažje pa je gledati druge, kako delajo in čakati v prepričanju „nam bo pa družba dala". Kdo pa je družba? Mi vsi, ki smo si zgradili domove in tisti, ki jim jih mi gradimo z dajatvami, z davkom na nase žulje — ali davkom na lastno neumnost.
Zamislite se nad tem, tisti ki sprejemate oziroma izdajate take odloke. Pregovor pravi „kdor je delaven, ga z bičem lahko še prisiliš k večji delavnosti, kdor pa ni, ga pa tudi bič ne bo pripravil k delu. Pa recite ljudje če to ne drži!
tepena občanka
OBČINA DOM2ALE
SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO objav Ija
prosta dela oz. naloge opravljanje administrativnih del
Pogoji:  - sredn ja upravna administrativna sola
- 1 leto delovnih izkušenj
- strokovni izpit
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pismene prijave z življenjepisom, ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi kadrovski službi upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale.
A DAM RAVBAR NA GORJUSl
V okviru praznovanja 20-letnice Društva za raziskovanje jam ,,Simon Robič" Domžale, je društvo v sodelovanju s člani KUD „Franc Bukovec" iz Vira, PD „Jožef Virk" iz Doba, PD „Miran Jare" iz Skocjana, PD ..Svoboda'' Ihan in Konjeniškim klubom Krumperk izvedlo 19. junija 1982 pod pokroviteljstvom Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij Domžale, krstno uprizoritev „Adam Ravbar" v dramski izvedbi.
Dramatizacija je delo neumornega predsednika Društva za raziskovanje jam „Simon Robič" Domžale Staneta Stražarja, režijo je pa tokrat prevzel njegov brat Lojze Stražar,
predsednik Kulturnega društva „Miran Jare" Skocjan. Tako kot vsa leta doslej je naslovno vlogo Adama Ravbar ja uspešno odigral Jože Lekan. Uprizoritev v lepem naravnem okolju so uspešno popestrili konjeniki Konjeniškega kluba Krumperk.
Izvedbo same prireditve je pa motil dež, saj je deževalo vse do poznih popoldanskih ur, zato tudi udeležba ni bila taka kot običajno. V nedeljo dne 20. junrja so na prireditvi „ljudski običaji" sodelovali člani in igralci društev, ki so sodelovali na prireditvi Adam Ravbar in številni domačini.
Samo praznovanje 20-letnice društva ju bilo zaključeno s svečano otvoritv(jo stalne biospeleološke razstave Simona Robiča v Jamarskem domu v Gorju ši.
Tone Ravnikar
TRADICIJA SE NADALJUJE
V okviru Avtomoto društva FAM Lukovica je kar precej znanih tekmovalcev, ki v moto-crossu dosegajo vidne uspehe v republiki in državi. Eden izmed uspešnejših je gotovo tudi Leon Avbelj, sicer brat bolj znanega državnega prvaka Marjana Avblja, ki je.v lanski sezoni osvojil naslov republiškega prvaka na motorju 250 cm3.
Rodil se je leta 1963 v Lukovici v znani pečarski družini, katere tradicijo nadaljuje tudi sam, saj se je izučil za pečarja in uspešno dela v očetovi delavnici. Z motocrossem se je začel ukvarjati že zelo zgodaj, sprva so bili to poizkusi na TOMOS-ovih mopedih, kasneje pa je presedlal na prave tekmovalne „konjičke". Prve tekmovalne proge so bili bližnji griči in hudourniki, po zgledu starejšega brata pa seje temu zahtevnemu športu resno posvetil in prvič tekmoval v letu 1979.
Leto 1981 je bilo doslej zanj najuspešnejše, saj je prvič vozil za republiško prvenstvo. Sodeloval je na 6 dirkah (Orehova vas, Šentvid pri Stični, Tolmin, Črnomelj, Žiri) in v hudi konkurenci osvojil naslov republiškega prvaka in s tem pravico, da sodeluje v dirkah za državno prvenstvo. Konkurenca je bila precej huda, naslov prvaka pa si je priboril šele v zadnji dirki v Tolminu. Skoraj na vseh dirkah je osvajal prva mesta, na eni izmed dirk mu je odpovedal motor, in vedel je, da bo zadnja dirka odločilna. V prvem teku je zmagal, v drugem je tri kroge pred koncem padel, prehitevali so ga kar po vrsti, vendar se je »zbral in še uspel osvojiti naslov republiškega prvaka.
Sicer pa motocrossu posveča ves svoj prosti čas. Ima svoj kombi, s katerim od doma največkrat odhaja zjutraj, včasih skupaj z drugimi tekmovalci, spremljajo jih tudi člani vodstva AMD FAM Lukovica, ki uredijo
vse potrebno in jim tako omogočijo, da se dobro pripravijo na start. Včasih je bilo to drugače, vse so morali urejati sami in ker so tudi sami mehaniki, je bilo to kar naporno. Tekmovalne proge so različne, vozijo po blatu, v hudi vročini, s športno srečo ali brez, včasih pride do poškodb, vedno pa je prisotna velika ljubezen do tega sicer težkega in veliko volje, ki je tudi edina pot do uspeha.
„Z osvojitvijo naslova republiškega prvaka sem si pridobil pravico potegovati se za čim-boljšo uvrstitev v državnem prvenstvu," pravi Leon, ki je zelo vesel, da v tej tekmovalni sezoni vozi skupaj z bratom, saj ima tako ob sebi izkušenega tekmovalca in svetovalca.
Obema tekmovalcema želimo veliko športne sreče!
Vera
OGLAS
Iščemo snažilko za čiščenje stopnišča v Zupančičevi 7
Hišni svet