v rc iL
Leto LXVnM šL 202
L jablana, četrtek 6» septembra 1934
Cena Dta i.-
i. jjt dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. _       Inseratl do so petit
vr*u - ^in 2.«, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inseratl petit ▼zsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Df LJUBLJANA, Knafljeva
Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3X26
Podruinice: MARIBOR. Smetanova. 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26, — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon s t. 05, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št- 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
Katun pri postnem cekovneni zavodu v Ljubljani s t. 10.351.
POGAJANJA ZA POMORSKI SPORAZUM ITALIJE IN FRANCIJE
Preokret v italijanski zunanji politiki — Končna opustitev teze pakta štirih — Pred zaključitvijo sporazuma o pariteti na Sredozemskem morju
Rim, 6- sept_ r. O francosko-italijanskih razgovorih, ki se na pobudo italijanske vlade vodijo sporedno v Rimu in Parizu, da bi se našla kompromisna rešitev za celo vrsto vprašani v francosko-italijanskih od-nošajih. se doznavajo zanimive podrobnosti.
Prvi korak za ta pogajanja je podvzel po nalogu svoje vlade italijanski poslanik v Parizu grof Pignarti takoj po sestanku Mussolinija in Hitlerja v Benetkah. Ob tej priliki je poslanik Pignatti obvestil francosko zunanje ministrstvo, da je italijanska vlada pripra\'l jena izpremeniti smer s\>oje zunanje politike pod pogojem. če vzame frr.ncoska \'lada v pretres njene zahteve glede razmejitve na področju Tibe-stija na jugu Tripolisa. kakor tudi glede režima, ki naj bi se uvedel za italijanske koloniste v Tunisu. Za koncesije francoske vlade v tem pogledu bi se italijanska vlada oddolžila na drugi strani. Italija bi ne opustila samo politike, ki jo je zvajala skoro dvanajst let v srednji Evropi in na Balkanu proti francoskim zaveznikom, temveč bi spra\'la v sklad s stremljenji francoske vlade tudi svojo politiko proti \emčiji.
Ta ponudba je bila podana francoski vladi v trenutku, ko je bila italijanska diplomacija že na jasnem, da njena revizio-Nemčiji in da je izključena vsaka mož-r poli Ifta   r    S*?!?'«     ^umovanja v
nosr. da bi se v tem pogledu nemška teza spravila v sklad s stremljenji Italije.
Istočasno je predsednik italijanske vlade Mussolini spomčil francoskemu poslaniku v Rimu de Ohambrunu. da bi se mogla v vprašanju francosko-italijanskih pomorskih odnosa iev. čegar rešitev se pričakuje že več let. najti kompromisna oblika.
- » bi <e knngirala stara italijanska zahteva, naj se razmerje italijanske in francoske vojne mornarice uredi na popol-ni enakost- Mussolini je namreč izrazil pripravljenost za solucijo, po kateri bi se celotno italijansko vojno brodovje izenačilo s francosko mornarico n3 Sredozemskem morju po tonaži in kapaciteti, d oči m bi tonaža francoskih vojnih ladij, ki niso stacionirane na Sredozemskem morju, ne prišla v poštev ter bi bila francoska vojna mornarica za toliko močnejša kakor italijanska.
Razen tega .je Mussolini o<b te i pri rilci predlagal, naj se politika paka Štirih po-siavi na podlago , intimnega francosko-i talijanske ga sodelovanja, ki bi v odnoša->ih proti Nemčiji odvzelo pafktu štirih re-vizionisrični značaj.
Po te; ponudbi je imel Mu-ssolin-, znani govor, v katerem je pouda.ril. da n^na Ita-•rria nobenih ekspanzivnih teženj več, niti proti severu n*iti proti zapadu, temveč, da usmerja svojo eksjpamzrvnost preko Sredo--zemskega morja na j*ug m bližnji vzhod, namreč v Malo Aziio in Afriko. Pogajanja na podlagi teh italijanskih ponudb niso mogla takoj piičefi. ker je bila francoska vlada zaposlena z reševanjem drugih mnogo bo Ji varnih vprašani, predvsem vprašanja evropske vaJiKvstl Zmaga francoske teze v Ženevi m akcija za nakLiučftev vzhodnega pakta ter drugih regionalnih pogodb sta prJsfiBH italijansko vlado, da Je fcoočno definitivno opustila pakt štirih in nacekio pristala na francosko tezo o re-^gjonalnih paktih, na katerih naj bi se zasnoval evropski sistem varnosti. Cim je faaftja to storila, je pričela irancoska viada proučevati irtaKjantsko pooudho za uredrir Te»v zadeAr. od katerih je po trditvi i tali-lamske v^ade odvisen nadaljnji razvoj fraocosko-J^Ujanskrh odnosa je v. Mu^soiini le ted-a*! icraizil željo, da bi se sestal s trancoskJim zu^andtm ministrom Barmou-jern, k; ga je- povabil v Rim. CM tedaj sta potelda že dva meseca. Pogajanja so se vodila po rednem diplomatskem potu iti so se posaedme tri tedne pospešila. Uspeh teh razgovorov r±i bvl oč. j avli en in se italijanski tisk omejuje le na beleženje informacij, ki so ih objavljali o teh pogajanji*1 parčki listi.
Sedaj je >Qtotrna3e d*Fta'Ka« objavi vest, po kateri trdijo v dobro poučeni-h krogih, da je že podroibno proučeno eno najtooH koaljivrh vprašanj, ki se direktno tiče »Francije bn Italije, namreč vprašanje po-jrnorskvh odnošaiev. lin da se nahaja sedai t» poti k prakitični soluciji.
Obisk Barthouia v Ltaliii ie odvisen od pravšnjega sc^azurna o tej zadevi, jrkde katerega so pogajanja že tolrko napredovala, da se re* na-povediaje praktična solucija. Francoska vlada je mogla končno potrditi vest. da bo B&nthou re>s v najkrajšem času odpotoval v Rjm Spora<zum o ureditvi raizmeria med Tt.a.tf ansko in fram- | coeEko voioo mornarico pa bržkone ne bo I
objavljen po trditvi lista »Giorna^e dlta-Va« pred Barthoujev:m obiskom v Rim. Poleg tega vpraša.nia bodo sporedno urejene tudi nekatere dru<ge manj \*ažne zadeve in se bo taJco moglo za bivanje Bar-thouja v Rrmu objaviti besedilo spora2auma o vseh teh stvareh-
Francosko potrdilo
Pariz. 6. p^ptambrj. w. V poučenih krogih zagotavljajo da potekajo pred kratkim začeta francosko - italijanska pomorska pogajanja zelo ugodno. Pričakujejo, da bo italijanska vlada ob priliki posuta francoskega zunanjega ministra v Rimu objavila uradni komunike, da je vprašanje francosko italijanske pomorske paritete 'jrejeno v du-
hti prijateljstva in medsebojne naklonjenosti. Obenem ee tudi doznava da so zelo napredovali tudi italijansko - francoski razgovora elede statuta v Tunisu b^vajocoh Italijanov.
Nov italijanski poslanik ▼ Pariza
Rim. 6. septembra, k. V tjkajSnjih političnih krogih ee trdovratno vTidržujejo glasovi, da bo italijanska vlada od poklicala sedanjega poslanika v Parizu grofa Pignatti ja. Za novega poslanika bo bržkone imenovan sedanji načelnik kabineta italijanskega zunanjega ministrstva in vodja italijanske delegacije pri Društvu narodov, baron Aloisi.
Schachtov ultimat
Nemški gospodarski minister zahteva nujne Hitlerjevem režimu za zboljšanje gospod a skih razmer
j nister dr. Gobbels, ki je s svojimi radikalnimi nastopi in izpadi povzročil v tujini znatno nerazpoloženje napram Nemci jL Če Hitler ne bo sprejel njegovih zahtev, pravi dr. Schacht ob zaključku svojega pisma, bo podal ostavko in txl-potoval iz Nemčije. „
Odločen nastop dri Schachta je v nemških režimskih krogih izzval pravo konsternacijo. Schachta smatrajo za edinega Nemca, ki more danes rešiti nemško gospodarstvo. Zanj ne bi našli namestnika, ki bi znal z enako energijo in vztrajnostjo vršiti njegove odgovorne in naporne funkcije.
Zaradi kongresa narodno-sc^nalistične stranke Hitler doslej še ni odgovoril na ta dr. Schachtov ultimatum. Zanimivo je, da prisostvujejo kongresu v Nurnbergu vsi nemški ministri, razen dr. Schachta. Kakšno stališče bo vlada zavzela napram gospodarskemu ministru, doslej razen Hitlerja nihče ne ve.
London, 6. septembra, p. *>Daily Ex-press« je objavil daljše poročilo iz Berlina o novem sporu med narodno-sociali-stičnim režimom in nemškim gospodarskim ministrom ter predsednikom državne banke dr. Hjalmarjem Schachtom.
Dr. Schacht je po tem poročilu poslal Hitlerju ultimativno pismo, v katerem očita, da so ekstremni elementi zakrivili sedanji neznosni gospodarski položaj v državi in spravili v nevarnost bodočnost nemških financ. Narodno-socialistični gospodarski elementi se nikakor niso razvili tako, kakor si je režim želel. Doktor Schacht je v svojem pismu nujno zahteval reformo ter izpremembe v vladi in v narodno-socialistični stranki.
V pismu je navajal tudi imena ljudi, ki naj jih Hitler odstrani z odgovornih mest, da ne bodo več vplivali na razvoj političnih, gospodarskih in finančnih razmer v državi. Med temi je, kakor poroča »Daily Express«, tudi propagandni mi-
Stavka v Ameriki
Stavka tekstilnih delavcev ni popolna,
dalje bolj narašča
Wa>hinerton. 6. septembra, k. Vesta vz raznih ameriških industrijskih središč o tekstilni stavki, si v marsičem nasprotujejo in si še vedno ni mogoče ustvariti iaene  6like  o  njenem obsegu in pomenu.
Še najbolj so se odzvali delavci pozivu vodstva sindikalne tekstilne zveze v Pen-silvaniji, kjer stavka 160.000 delavcev in delaivk. V Novi Angliji stavka skoraj vse delavstvo- Tudi v južnih državah se je odloČilo za stavko mnogo več delavstva, kakor so prvotno pričakovali.
Sedaj, prihajajo tjdi ie prve vesti o incidentih. V piedilnici v Maoonu (Georgija) ©e je odeiek stavku io t i delaiv©ev z avtomobili pripelial pred tovarno, kjer so napadli lastnike podjetja in enega izmed njih hudo ranili. Tudi v Južni Karolini so biii neredi in so morali v raznih krajih znatno ojaČiti nacionalno stražo. V Atlanti (Georgija) so oddelki delavstva vdrli v več tovarn, kjer so delali in pregovorili delavstvo, da je pričelo stavkati. Tako se je tam in drugod število stavku joče^a delavstva do večera povečalo za 40.000-
Waehirtgtoneka vlada je med tem, kakor vse kaže. sklenila, da ostane v rezervi, dokler položaj ne dozori, ko hoče neposredno noseči v mezdni spor. General Johnson in državna tajnica za delo Perlansova sta izjavila, da je že pri prvi jen načrt za sporazum. Vodstvo pogajani naj bi prevzela nevtralna komisija treh članov, ki naj bi predvsem dosegla spravo med delodajalci in delavci glede delovnega časa.
Med tem se pripravljajo za stavko tudi orometni delavci in nameščenci v Chicagu. Zaradi mezdnega spora ie pričelo stavkati 5.000 železničarjev, zaposlenih pri nad cestnih železnicah. Njim se sedaj namerava pridružiti 15.000 ostalih organiziranih prometnih nameščencev in avtomobilskih šoferiev.
VVashin g-ton, 6. septembra, g. V kolikor se da doslej preceniti, je zaradi splošne stavke v ameriški tekstilni industriji ustavljeno delo v polovici vseh tekstilnih obratov. Po poročilih strokovnih organizacij stavka sedaj 300.000 delavcev. V tekstilnih centrih v Massachusettsu in v Manchestru so delavci skoraj polnoštevilno prišli na delo. V tekstilnih obratih v Pensilvaniji jih stavka približno 30 % ■ Razen malenkostnih spopadov med stavkolomci in stavkujočimi ni po-
šlo nikjer do večjih izgredov. Uspeh stavke je odvisen od tega, ali bodo obrati, v katerih doslej ne stavkajo, ustavili delo ali ne Vsekakor je treba računati s tem, da bo stavka trajala dalje časa.
Newyork, 6. septembra. AA. Prvi dnevi stavke so potekli brez hujših incidentov. Izmed 600.000 delavcev jih je po dosedanjih vesteh stopilo v stavko samo 200.000, toda neprestano prihajajo vesti, da se stavki pridružujejo se novi delavci. Tako je pričelo danes stavkati 20.000 delavcev v svilami v Petersonu (New Jersey). Stavku joči delavci so v okolici Charlottetowna v Severni Karolini prisilili okoli sto predilnic, da so morale ustaviti delo. V Fallriverju (Massa-chusetts) je policija morala rabiti revolverje, da reši 300 delavcev, ki jih je oblegalo v tamkajšnji predilnici 10.000 stavkujočih. človeških Žrtev ni bilo.
Predsednik Roosevelt je napovedal, da bo imenoval razsodisčni odbor za spor v tekstilni mdustrijl, ki bo obstojal iz treh oseb.
Akcija proti bolgarsko teroristom
Sofija, 6. sept w. Na podlagi naredbe za zaščito varnosti v državi, kn jo je pred dnevi izdal ministrski svet in ki med drugim prepoveduje ustanavljanje organizacij za izvajanje terorističnih akcij proti rujrm <iržav»m, je notranji minister naročiti policijskim ravnateljstvom, naj sestavTje seznam ljudi, ki 90 prej v večji meri sodelovali v takta organizacijah in ki so sumljivi, da še sedaj ilegalno delujejo. Kakor se doznava, bo v -tem seznamu tudi voditelj raacpusčene VMRO Vanča MiKsjIov m nekaj njegovih tovarišev, ki se doslej se niso prijavili policiji. Osebe, ki bodo v tem seznamu, bodo uradno pozvane, naj se v gotovem roku javijo oblastem. Proti onim, ki se ne bodo odzvali, bo izdano javno povelje za aretacijo. Nadaljnja odredba določa, da mora vsakdo, ki izsledi koga izmed teh. ljudi, aretirati ga sam ali pa prijaviti najbližji policijski direkciji
Proslava prestolonasled-nikovega rojstnega dne
Ljobijana, 6. septembra
BorJ svečano, kakor druga leta, je letos Ljubljana prošla _ vSa U_ rojstni dan Nj. Via. prestolona. slednika Petra, ki je obenem tudi spominski dan, ko so bile izročene jugosloven-skim polkom nove zastave Uvod v proslavo so naznanili snoči ob 19. in davi ob 5. topovski streli, f ki jih je bilo oddanih 21 z ljubljanskega jradu.
Davi ob 10. je prost Nadrah ob številni asistenci daroval v stolnici slovesno službo božjo, ki so ji prisostvovali najvišji predstavniki nase javnosti, tako ban dr. Maru&č, divizijo-nar general Oukavac, župan dr. Puc s številnimi občinskimi svetnika, predstavniki univerze, sodišča, policije, poste in drugih državnih ter samoupravnih uradov, dalje brigadni general Pekić, več tukajšnjih konzulov, šte. vil ni aktivni in rezervni častniki v paradnih uniformah, predstavniki raznih organizacij, korpora-cij in društev; pa tudi mnogo oočinstva. Ob 9. je bila darovana služba božja tudi v pravoslavni kapeli vojvode Mišica, ki so Ji prav tako prisostvovali številni odlični predstavnika javnosti.
Med službo božjo v stolnici so bile postavljene vojaške edinice, in sicer kolesarski bataljon od Zmajskega mosta po Sv. Petra in Resljevi cesti do Komenskega
Dr. Dušan Subotić f
Beograd, 6. septembra, p. Snoči ob 12 30 je umrl zaradi srčne kapi dr. Dušan Subotić, predsednik kasacijskega sodišča In bivši minister pravde. Snoči se je še udeležil banketa, ki je bil prirejen bolgarskim pravnikom, na poti domov pa mu je v Hii^Hni nove univerze postalo nenadno slabo. Poklicali so zdravnika, vsaka pomoč pa je bila zaman. Pokojnik je bil rojen v seru Ramači v okolici Kragujevca.
Tendenčne avstrijske obtožbe
Varšava, 6. septembra. AA. »Jvurier Liodzski« in »Republika« objavljata članke pod naslovom »Tendenčne avstrijske obtožbe« in povdarjata kot oči vidno, da so avstrijski listi začeli sele po sestanku dr. Schuschnigga in Mussolinija v Firenci napadati Jugoslavijo, čeprav se je avstrijska vlada uradno zahvalila jugoslovenski vladi za njeno zadržanje pri nedavnih dogodkih v Avstriji. Lista naglašata, da bo ta kampanja ostala brea odziva prav tako, kakor kampanja italijanskega tiska. S tem, da je Jugoslavija dovolila ajzil avstrijskim beguncem, je ravnala po mednarodnih običajih in po mednarodnem pravu.
Italijanske notranje težkoce
Rim, 6. septembra, k. V poslednjih tednih hna fašistični režim aopet izredno mnogo skrbi z notranje-pol i Učnimi nemiri, demonstracijami in celo upori. Bilo je aretiranih na stotine ljudi. Nekatere znane opozicionalee, ki jim niso mogli ničesar dokazati, so sedaj koniinirali. Tako sta bila konjfifliraoa fašist Farini-Guonserviai iz Breecije in prof. Gam&arini.
V rimskih političnih krogih so se razširile tudi govorice o novi amnestiji, ki naj bi »bila proglašena ob priliki rojstva prestolonaslednikevega otroka. Za amnestijo se baje že vršijo potrebne priprave. Tako so antifašistom Ernestu Rossiju, Serenlju, Vinciguerri in nekaterim drugim, ki so bili obsojeni na ječo po cela desetletja, obljubili, da jih izpustijo iz zaporov, če podpišejo tejavo, da se ne bodo več vmešavali v politiko.
Elektrifikacija Bolgarije
Sofija, 6. septembra. AA. Ministrstvo za promet in gradnje je pripravilo zakonski predlog o elektrifikaciji Bolgarije. Predlog vsebuje delovni program, ki naj se izvede v peti letih. Prometni minister Zaha-rijev je izjavil, da je zakonski predlog o elektrifikaciji države že gotov in ga le še pregleduje. Najbrž le ta teden ga bo predložil ministrskemu svetu. Za elektrifikacijo bo vsa država razdeljena na določeno število elektrif ikad jskša okrajev.
ulice, artiljerija in oddelek vojaštva s strojnicami po Komenskega urici, del pehote ter sanitetne čete z godbo dravske divizije na čeki pa do Tabora.
Po službi božji so se najvišji predstavniki oblasti odpeljali na Tabor, kjer so mimo njih v strumnem koraku defilirale vse čete in edinice, ki so nato krenile po najbližjm potih v svoje vojašnice.
Ostavka grškega finančnega ministra
Atene, 6. septembra. AA. Predsedrnk vlade je izjavil, da je finančni minister Loverdos sklenil podati ostavko na svoje mesto v vladi, češ, da mu vzamejo njegovi zasebni posli preveč časa.
Za torek pričakujejo vrnitev voditelja bberalne stranke Venizelosa, ki je v Parizu izjavil novinarjem, da ne metra dajati izjav o notranjem položaju na GTškem, ki je precej težak in bo o njem govoril po povratku.
V krogih, ki so blizu vladi, sodijo, da se je dosegel sporazum med vlado in opozicijo glede ponovne izvolitve Zaitnisa. za predsednika republike. Vzlic temu pa mislijo, da bodo venizelisti kandidirah Ve nizelosa.
Itafijanski kraljevski par pri Žiti
Rim, 6. septembra, č. italijanski kraljevski par je v torek popoldne posetil bivšo cesarico Žito, ki stanuje v vili Pianori pri Viareggdu. Žita jih je sprejela v družbi svojih otrok, izmed katerih je manjkal le Oton. Po po se t u sta se italijanski kralj in kraljica vrnila v San Rossore pri PSsi.
Praktična izraba temperature morja
Pariz, 6. septembra. AA. Te dni je od-plula iz IXmkerqua ladja »Le Tunisie«, ki jo je pretvoril učenjak Georges Claude v termično tovarno. Ladja se bo ustavila v Cardiffu. jeseni pa se bo zasidrala v Rru de Janeiru. Ladja bo izrabljala toplotno razliko med topio morsko vodo na površini morja in mrzlo vodo v globini ter bo pridobljeno energijo porabila za izdelovanje leda v vefikih množinah, ki ga bo oddajala brazilski prestolnici. Termični stroj je plod poizkusov, ki jih je napravil Georges Claude v laboratoriju 1. 1926, pozneje v Liegu 1. 1926 in blizu Havane 1. 1930.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
Devize: Amsterdam 2299.85 — 2311.21, Berlin 1331.80 — 1342.6D, Bruseli 796,91 — 800.85, Curib 1106.35 — 1113.85, London 167.06 — 166.68, New York 3319.39 — 3345.65, 223.93 — 225.05, Pracn 141.29 — 142.15. Trst 29Q-85 _ 293.25, (premija 28.5^/oV Avstrijski šiline v privatnem klirin-CJ 8.05 — 8.15.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 6. septembra. Pariz 30.306, London 16.11, Newyork 302.—, Bruselj 71.90, Milan 2*.286. Madrid 41.875. Amsterdam 307.50, Berhn 120.36. Dunaj 52.26. Pra*a 13.76&, Varšava 57-30, Bofcareftta 3.06.
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD«, dne 6. septembra 1934
Stev 2(P
Umetnost na velesejmu
sedanja untetnoitna razstava al na viikis, sa] J* na njej
prav mnogo dllatantima
LJubljana, 6. septembra, Velesajem je gotovo rn«d najv&^mi pod« pomiki nase mnatnosti, naj daje umetni« kom vseh kategorij vsako leto pjtfiko, da se pokažejo naj Air se mu občinstvu, na dru« gi strani pa vel©§a)em pHvftpi n* umetnost* ne razstave toliko posetftlktrv ii vseh slojev, da tako rekoč ves naJ napad pride V stik z umetnostjo, kar jo v naiih razmerah največjega pomena, saj »o druge umetnostne razstave le silno borno obiskane, Sicer je mnogo resničnega na geslu, da je za preprosto ljudstvo, kakor za otroke, dobro le najboljše, vendar je pa tudi hvalevredno stremljenje velesejme. da se najširši sloji sploh prično zanimati za umetnost, O razpisih nagrad s« velesojroake \ n q v^eh drugih uslugah m podporah, ki jih velesejcm daje našim utnet-TFilcom, ni treba govoriti, ker jih poznajo najbolj naji umetniki sami,
Sedanja umetnostna f&sstava, ki naj nam predoča našo pokrajino, v resnici ni na višku, saj je na njej prav mnogo diletantizma m mnogo m^oj »olidno pravo umetnosti, a vsa dela nam kaijfceje stremljenje 2a lepoto m l5 v?zen do nas« prelepe pokrajine. Poleg \J. A. Kosa in Ivana Vevpotiča *MoX slikarjev j« oa to not na prv-em meatu kip*' Nike P i r -s S t, ki n je v neka i letih s svojima odliS-* nimi portreti zaaki&il ime najboljšega slovenskega portretista. Nike Pirnat nam predoče fciv« ljudi 4n taka, kakršne v raa* nHA poznamo, a«j so njegovi portrctiranol podobni, kakor bi jim odr>e»al {»lavo. S tora p« ni rečene, da hI Tarnat gledal le na zunanjost m ne videl v notranjost, kair nam dokazujejo že samo trije razstavljeni por« trati. TfTTOeratoraki lfk popularnega po^tl' ka Ado&fa Rib»»IWarja jo *lc<>? stili vi ran, a navslac tema je ra^obnoet frapantna, njegove n«sn iaio:e se živahne poteze pa take, da vidimo V njem V*o energijo in resno-bo, na dnijri strani pa rudi vso njegovo Segavo Baljivoat in wi#rkliivost tor vso sko-iaj otročjo dobroto. Portreta dr, Pogačnika in Pnrnka sta s tehničnega stališča kontrastna, ko tehnika dr. Pogačnikovega portreta iaraža vso mehkobo mesa m sen »milno« kože, malo trSi Prunkov portret vse poglobi jen je v izraz m karakter. Skratka, 5rvi so vsi trije in taki. da boljši biti ne morejo, zato pa tudi solidne umetnine rvr-vega reda. da nam je *amo žal. da je Niko Pirnat spet razstavil tako malo svojih del. Klasrk med m*širni kjoarji Ivan Zaje le pokazal vse svoj« odTIce na glavači male deklice ter vso zastarelo naivnost na portretu dame, ki jo je adjustiral sramežljivo — pikantno kot malomestm fotograf. Kipar Fran G o r § e gre vedno bolj v geometrijski lik, torej v način, ki je naSi publiki precej rut, vendar pa primeren za arr*itektonsko plastiko. Morda je to le prehodna rkVbs mnogo obetajočega kmarja, ki nam je pokazal ie ve$ mnogo boljših dol.
Med slfkarii že zaradi let gre prvi poklon Ivanu V a v p o t i č u. ki nam je po. lowal vso svojo profinjeno elegantnost in moTidenost s prodom pred »Šmarno goro«, Sd 3 svojo živahno stafažo konafk m ko-naJcev dehi ie kakor plaža v O sten de nM Blarrrrgu. Odlična ie t« stfiea, kakor tudi njegovo apartno »Bohinjsko iezeroef. H ie sama v hairvsm se prerivajoča svila. Njegovo :"Tromostovie«- nam odkriva vse lepote tega tako kritiziranega Plečnikovega dela. ki nam pa na sliki priča, tta je vseskozi velemestno dero najvišje kvalitete. Gojmrr A. Kos ima spet svoj čas. seda i pa pravkar svoio črno belo periodo, kakor je pred kratkim imel svofe super-realisricne mesece. Pri tej menjavi is pa vendar vedno umetnik in vedno med Prvimi ter na i soli dne j Siml. ČJrno-Kelo seveda ne mrsl+rn doheaed.no. pač pa slika p rabi najmočnejše kontrasta med črno-ze1««« in s^vTcasto-belo. Vesel rtww« Mt? vsalnla vseli ten portretov SsfllN dorine. W nai«^o?-rtejlo podčrtava io na-slov razsrave. T<°?ki kontrasti p* ne mottio. t«mH le nodčrt^-vajo. asj )V med nltnri net>re«leclT»-fi dol*»a vrsta fmes, da te slike vsak dan odfcrrvaVo nov« lepote m iih ime* vsak dan i«j!fi. To i« Urnost v«»eh dobrih slik. ki so težko dosrormo. kakor ponosne lepotice, in se ne vdajarjo na prvi po«^ed. kakor vaMt've, nalSemavjene kokote. Preveč namreč gledamo tudi pri slikah na zunanjost, da sti-fco zagrabimo že pri prvem obisku čez nekaj dpi ali tednov pa fsčerno. kako bi se je spet imepili- OporsTiam samo na silno rrfdimenzionalnost vCerkve« ter na njeno globino, kakor tudn na globino pod rnedvodskim mostom do peneče sa Save, ki hladi v svoji pravi bele-zeleni barvi vse ozračje. Hj£a v solncu fe vsa vsebina ponosnega kmečkega doma! Ali na poglejte ^senco v ^>Sadovniaku« in tudi vi boato občutili vso sugestivno moč tega velikega umetnika, ki je vedno sam svoj, vedno Goimi? Kos in vendar vedno drugačen, a vel?k. Tti d i S ir k le krepak in JcaT seka okrog sobe. da vsak udare* s čopičem sedi. TkStrma gora« je umerrrma. ki snomSnia na najsolidneise franooske m angleško mojstre rz srede 1°. stoletja. Vse is mirno fn v staloženo, pa vendar vse živi in drhti. Tata je tudi njegova mala »Sv. Barbara*, virtuozen T\a njegov akvarel ■Tiismi i K 1 m e n č 1 č F»-an ima na t«ei razstavi le eno sliko, v Jakopičevem pe-viiionu pa nolno sobo, vendar nam je pa tuka i Imbsi, «e^| nam s pogledom na iasr-'oe Liutmega ts Podnarta tčez Savo odkriva vse čare Gorenjske. Tudi Arrica Zupančeva le ^astonena |a r znam eni trm staran »Vod-nlakom iz Polhovega gT^dca«. Idi ie nad vse nrikupen v svoji redki harmoniji barve. Božidar Takac spet ves zari v bengaličnih ognjih dolenjske pokrajine ter čara z vi občnimi nlašči večera pod Šmarno goro. Polec Gojmirja Kosa je tudi Fran Košir doma iz Loškega gospostva m tudi on je Sel za Kosom v »Selca«. Prav solidno delo fmrh kvalitet ki nam ith izpričujejo tudi njegovi akvareli. Kar se akvarelov tiče. moramo pohvaliti še posebno rudi T. Mežana, ki kaže mnogo koraiže in svežine ter smisla za obliko, predvsem je pa prijetna jegova »Mala hišica«. Slikarica Margita Robičeva se je prav mnogo naučna pri svojem učitelju Mateju Sternenu, kar potebno vidimo na njegovi interesantni m prav dobri mono-trpiji, a   tudi   na dolgi seriji   ujedenk z
najaHkovitejtimi pogledi ti nasada mesta. To izvrstno aarjjo naj bi prevsala mestna obSipa in je> fapfod^ciralf, S*aa Itntel enava Gorenjiko in Metlffco f vao ljubeznijo ter z največjim vesa4jaw aa elektno masvetljava, Ivan Kos na« vodi v stilizirane pokrntiflo Slovenskih goric, kamor slonimo tudi Karlu J i raku, fci natn. je na it 71 dal dv# slild, aekaj ffiiaWcih paatelov in iimpatieno, a neoriginalno *®?no«. Olaf G 1 o h o č n i k nam predora monumentalnost »Tolstega vrha«, a Dolfe Lapa j n e seveda opeva bel okra jinske^ vipske » goriee. kakor najlepše more in zna. Ne pozabite pogledati lesorezov Elka Justina, ki je mojster v tej tehnmki, nenavadno fjn jo pa tudi akvarel Rajka Šubica, Avgu^to § a n t € 1 Ž€ po^rwuno, a M» L Germ nam ljubeznivo in z vso pridnostjo ter staroverskimi besedami razkazuje svoje občudovanje do Dolenjske.
Mnogo boljSa in enotnejša je rastava v Jakopičevem paviljonu, kjer ima Rihard Jakopič polno veliko dvorano povečini samih rož, v »tranaki dvorani pa še mnogo risb, Mirne lufike trepetajo iz motnega temačnega ozadja, da se pri pogledu na te
umetnine umiriš, če fii šo tako razburjen. Tudi t§ slike so lepše in lepše vsak dan! O Božidarju Jakcu in Francu Klemen-e i 5 n *mo že govorili, vendar pa ne smem pozabiti lilna raznolikosti Klemenčičev« tehniko, »ki jo skoraj na vsaki sliki dru^ gačna.  Povsod ae pozna naglica, a vendar
tudi z naglico efekte. Franceta K o S i r j a tihožitja so sicer prav interesantna In dobra, van dar m a*m pa ljubit njegov »krajine, V. Safarov j« najbrl le preho^fn pojav, vendaM" pa d^fodoial neoklaaioiat zagreHIke 5oia, Tudi Bruno Vavp^tič ima pakte dvojano ed svojih široko ffcffitiranih bap^ijakih akvaraVcrv mimo na4 vse finih narilkih harmonij e)o žarečih Btpetk in do rasnega miru n*#ih planin. % nenavadnj© iftew»enim okuaom postaja od dne do dne beJjH m fin*«!, P" tem so pa njegova eano vadno nlftjf, kar je pač napredke>§i pojav.v pa^i umetnosti. Tudi o jv^nu Vavpotllu sm« fte govorili, zate fi bolj natanko Oglejmo polno dvorana vodno *Mva»elrtvib del Maka ima Gas&#,?|j#. Nfkd vaa Jv ljubek in domač, pa če pripoveduje o Mariji v gozdu s pastiričico in ovčkami, če ziblje z dedkom za pečjo, ea sffcpemlja sejmarjo 6ef klanec ali če ae p fantf in injpeami, ki med pjimi posebno opozarjamo na njegovi »Ove Slovenki«, fe mora « njima biti  »adovoljen
tudi naitrsi kritik, drugače pa Ga|parijt! pač ni treba več reklame. Hinko S m r e-kar je nazstavil samo tri gorenjske risbe, kjer je tehniko prilagodil naivnosti motiva, zanimive in pmv elegantne v tonu so pa tudi monotipl je Dalmatika T n k i o -s t r i j a, ki predocajo naše kraje,
Kipa* Peter Loboda razstavlja premalo ivo£h del. Njegovo *M#taT % date-
torn« že nekaj let občuduje ljubljansko občinstvo pri Sv. Križu na grobu soproge bana dr. Maivfciča m man je ie tudi fini
por^et ppaatolonaslednika Petra, sedaj si jo pa umetnik pridobil kritiko in publiko
s svojo nežno »Madono z detetom«, ki bi bila znatno boljša brez bizantinskega Je-zuščka. Ante Gaber.
Ignac Vok umrl
LJubljana, 6. septembra. SlmenCi (Vu Ce»trt na 33 je ^o veemeseč-fiem bolehaftij'U na notranji bolezni kzdiibndl znanj IjubJjaiisiki veJ&tr£:ovec « kolesi in ftivarnimi stroji s. I^nac Vok, ki ie SpJol-ne sJovel zanada svoje pruinosti in soHd-n&iti ter mvel prijate4je v vseh krosih pre-blvalttva.
Ro«j©n je bil pred 56 leti pri Sv. Petru pri Mariboru, odkoder se je prosim v Ljubljano, kjer je že pred vojno otvori! svojo veletrgovino v Tavčarjevi ulici. Tu se je seznar&iil tudi R hčerko znanega ljubljanskega ka-mnoseAktiga moiatra g. Toma-na, z go. Arro, ki je z njo vzgojil edinega •sina g. Igu, ki sedaj že vodi trgovino. Pokojni se nI udejs-fcvovail v javnem življenju, ker je vse svoje moči ros večal le uxo~ spehu svoje trgov:<ne in svoji družini, ki ji je bil najbodjši oče. Sp»lošno simpatičnega vedetrgovca sprejmimo k večnemu počitikti jutri o)b 16. kz njegovega doma na Reslje-vi cesti štev. 26 k Sv. Križu. Zaslužnemu delavcu na gospodairskeim polju časten sporniji, njegovim pa naše naji.skrenejše soža-■Ijc!
Pereče šolsko vprašanje
Maribor, 3. septembra Na pragu novega, šolskega leta je po-srtaJo vprašanje pre^olanja Razvanje-Tee-no »opet akfcuaJno. V Raarvanju je namreč mnogo otrok, ki so že 7 let obiskovali ljudsko Solo na Teznem, ker Je tja samo četrt ure hoda, medtem ko pa morajo v Hoče, kamor pač spadajo, hoditi eno uro. Kljub tej boniteti pa občina Hoče ni ničesar prtspevaJa krajevnemu šolskemu odboru na, Tesnem Zato je občinski odbor občine Pobrefcje na svoji a«ji a dno 24. t. m. sklenil, da bodo smeli obiskovati otroci ia Ra^vanja Solo na Teznem samo pod naslednjimi pog-pji:
1. Ako plača občina Hoče do SI. avgusta 1934 v blagajno krajevnega, solakee-a odbora na Texn«m zahtevane mesečne vaote, to je 500 Din mesečno od 1. I. 1934 dalje, skupno do 31. VHT. 1984 4000 D-m.
2. Ako se občinski odbor v Hočah pismeno s sejnim sklepom obveže točno in redno meoečjno vnaprej od 1. IX. 1934 pla^ čevati v šolsko blagajno na Teznem po 1000 Din.
S. Ako se občinski odbor v Hočah pismeno s sejnim sklepom zaveže, da bo prispeval 1000 Din ves Čas, dokler bodo otroci iz Razvanja pohajali v šolo na Teznem.
4. Razvanjska deca se sprejme pod gorenj kn i pogoji najdalje za 2 leti, to ja od 1. aapt. 1934 do 28. junija 1936.
5. Ako pa je občina Hoče voljna pridelati v taku 2 let, torej do 1. se.pt. 1936 k terenski Šoli dva. nova razreda, se deca ia Raajvanja. še dalje »prejme v tezeosko šolo.
6. Ko bo priaidek dveh novih razredov dovršen, preneha občina Hoče s plačevanjem mesečnih 1000 Din ter piafiui© od tega časa dalje samo stroške prizid^ve.
7. Ako občina Hoče do 31. VTJX 1934 ne plača šolski blagajni na Teznem zahtevanih 4000 Din za minulih 8 meseoev. se deca iz Razvanja s 1. saptain/hran 1934 ne srpcrelme v £olo na Teznem.
Ta sklep je bil poslan občini Hoče in bo njena odločitev končno veljavna sa na. daJjnje obiskovanje šole na Teznem.
še o morskem volku
Ljubljana, 6. septembra. Današnje »Novosti« prinašajo zanimivo izjavo unšv. pjoieiorja dr. Kru-nosiava Babica o morskem voMcu, ki je bB ujet v Grabrovem in je zdaj razstavljen na za-jrreb5ke>m velesejmu. Prof Be<b;ć prav*, da grre, kakor smo že poročad!, za morskega volka vrste SeJachus mazJmus. Čeprav je tako ogromen, vendar ljudem ni nevaren. Nasprotno, nfoa je porx>lnomja m roJju-bna, rre dela škode in je cek> tako »bedaste«, da se rada pribflfža oba4i in se tako zamota v mreže. Po rela»tšvno slabem zobovju m načinu hranitve je razvidno, da te vsrte morski volk r** noben ropar. Morski volk vsesava, m'<mo plavajoč po morju, morsko vodo, ki jo fttrira skozi kolosalno razvrtl aparat na dnu Skržnih prerezov, ki jjb zapira z dolgimi rožemnji resami. Skozi te rese se morska voda Htrora, a hrana zaostane no rešetki. Hrani se večinoma s tako zvan m planktonom, to je 21 vam: mani« §:m; brtii. k<i se ne roorejo branRi. Seveda
mora mnoto polovttj, da se nasiitk Ker se &rar*i te vrste morska pošast na prav taflt
oačisn kakor kit, so bi^ii seveda mnog; prepričani, da n© gre »a morskega vodka, temveč za kita, ki je z^teke-l na Ja«dran prav od Severnega morja.
Prof. Babic je mnenda, da je naravnost loiiltuirna potreba in pravica Zagreba, zahtevati, da bo ta morska zver preparirana ia pripravi i ema ^ooIoSKi muzej v Zagrebu, ki je največji in najbogatejši v naši državi, zlasti glede morske favne in ima tuda že prav lepo zibirko morskih voJ-kov z Jadrana. Čudna je rud L njegova opazka, naj se ljubljanski muzej tako kakor dozdaj, omeji samo na svojo lepo alpsko favno. Mnenjia smo, da lattko ZagT&bcani, ki se torej .ponašajo že z lepo zbirko morskih voikov, Ljudjani privoščijo vsaj enega.
Gad ga ]e pičil
Trebnje, 5. septembra.
Dudvik Vidmar lz Jezera je nakladal kamenje. Kamenje je bilo naloženo na večjem ku»pw kn na somčnean prostoru, kjer ao Imeli prav prikladno zatočišče sadje. Ko je naložil že .precej kamenja na voz, je hotel naložiti še večji kos, ki ga je prijel z obema rokama. Čim je kamen dvignil od tal, je zapazil gada in tisti hip ga je gad že pičil. Seveda je z nalaganjem kamenja takoj prenehal, «1 pravilno tetisnil pri rani roko, da je etru^p odtekel s kapljicami krvi. Potem Je hitro odšel domov, kjer sa je neki vadoan naj« prej »zagovoril* proti kačjeanu piko, nato je pa iapil v duška skoro še liter žganja. Misel, da ga je pičil gad, in pa za-vžito žganje pa je začelo hitro delovati. Ponesrečenec je pričel divjati in klicati na pomoč ter Je kazal vse znake nerazsodnosti. Z reševalnim avtomobilom ao ga prepeljali k »dravniku, ki mu je v roko Vbrtegal to je kol jo, izjpra-roiti je bilo pa treba tudi želodec, ker »e je bilo bati, da nastopi zastmpljenje po ©reohilo aav4i-tem alkoholu, ki bi lahko postalo usodno za (njegovo življenje.
Ljudstvo je ^e vsa premalo poiLoeno, kako je treba postopati v takih primerih, človeku, ki ga piol strupena kača, dajo toliko žganja, da je često žganje nevarnejše, kakor pa kačji ptk sam. Zato v takih primerih več prevdamosti to hitre pomoči, kakor pa žganja, ki več škoduje, nego koristi!
Pretep na velesejmu
Ljubljana, 6. septembra.
Danes ponoči o^rog 2. zjutraj je nas ta' na veselJčnem oddeUou limbManskoga vek-sejma precej raahuiijiiv dogodek. Med bu-. dim (prepirom iti prerekanj em je bil težko poškodovan samostojen Čev4jar France An dol 5 e k, rojen L 1PU- v Rjibpici, ki je rJofoH dva nevarna sunka bUizu srca.
Ka p'e3i§ču za paviljonom Gospodarske ^veze je bi'lo okrog 2, zj«utraj še precej *r-vatevo in pralno 30 tudi odesa-H. rV&vec v> na >o pa razvnelo duhove in kmalu je na-stai med dvema družbama, ki sta si sedeli nasproti, prepir. Andofšek ki France Križaj sta zahtevala, da godba itgra za njiju posebej m trota pustila nikogar pflesati. Plajčala »ta vedno godlbo sama, oba sta pa toči drvorHa eni p3esa«!ki, zaradi katere je prav za prav nastal prepir.
Besede in psovice so letele sem ter tja, nenadoma je pa e<k<n od Križajeve skjup -no začol klicati na korajžo, če5: »Smrkavec, pridi sem, če si upa«!«
Andolskn tega ni bč!o treba dvakrat reči, nagkv je vstal ter stopil na plesišče, a v tem hipu )e pla«fla pro<; nje^rm vsa nasprotna* družba. Hipoma se je znašel na Mi. a ko se je poibTsJ, ga je nekdo dvakrat z nožem sunil v prsa. Ves akrvavjjen se je Andolšek zgrudi, napadalci so se pa raabežali na vse strani. Med prvimi je beza! France Križaj, ki je skočil kaj- čez mi-zo ki jo ubral po glavnem drevoreidu, ko je re viueJ, da ga stražnik zasleduje, se je skril za drevo u si tam nagio skušal ob drevesno skorjo obrisati krvave roke. Stražnik ga j« pa prijet in odpeljal na policijo, kier »o pa ugotovili, da ie imel Križu* svoj nož zarpr* v žepu 1« da torej najbrž on Ando^ka n" suni!, pač ©a je sodeloval pri pretepu.
Ranrenemu Andolslcn so takoj priskočM! na pomoč- Policijski nadzom k ObradoviČ mu je raagalfl prsa, kler je rz dveh ran močno krvavel in mu skušal z robcem ustaviti kri. AndoSek je b?! notzavesten. Na
pomoč so pozvaJi ©fegj relev«4flo posta-jo i«q fcmaiu so ranjenca p«repeljali v bolnico« kj«r 90 uaHvtov>H, da Ha ran imrtnoJie« vami, saj je mrena ped" ireem dvakr«« pre. ditlt Ker ie pa An4o^eH ^reoaj-š^n hruit zdrtvnilM ti^»)o. da no mo?4» vseeno ofcre-vai,       no nastanejo kompilacije,
'p>e*i«ija jt danes zaspala KrHa4a, ob-en »m pa poizveduje n vtomj n stal hm-, M so te4eievaii r»ri preite^u,
Festival
h Plesne #kupittf prihajajo. V^faj ao dopoteifale v LjublUne *«|ine iz 6«lk«, Andrt)evr«v, Ojevefcdlje, Skopih in Pefa-revea, davi pa iz Bfct* na oloiru Kop*uli bi dopoldne te Lupoglava. Dane© popoldne prispejo akjpine lz Subotice (ob 13.46), \% Adlf^ič (Ob i« zakopao© ?oijaiki (ob
17. uri), avežer pa Bokrari. pkupine U Bobri h ja ia Novega Sada in ia Duboke^m pri Jagodini. Vse te lupine prkpeja oh 30.36. Vee ostale skupine dospejo v petek dopoldne.
— Sprevod narodnih n©š v soboto ob 10.30 bo otvorila konjenica Zveee krnskih fantov in deklet Sprevod ae bo pomikal iz aokokkeiia telovadliia polet; veleeejm* PO Bleiwei6oyi, Gosposveteki, Tavčarjevi, Miklošičevi, Stritarjevi uiici, na Meatni trg pred Maei^trat, kjer ae bo položil vene« pred spomenik kraljja Petra Osvoboditelja. Nato ee qo popi i 4 al ekoii Mestni trg, Tranoo in Čevljarski moet na DvonaHi trs; <*d ta*m rta Kon^reeni trg in sJcozi §elenbixrgovo in Aleikeandrovo oenka na vele#ejem, kjer be razhod. ZbiralisSe vaeh akupin narodnih uol ob pol 10. uri na telovadišej v Tivoliju.
— Udeležim narodnih no* pri festivalu.
Glavni pripravljalni od/bor za festival slovanskih narodnih plesov prosi in vaibi vse one dame ifl g€9pode v Ljubljani in okolici, ki imajo prifiune narodne nože, da ee prijavijo za udeležDo pri »prevod« narodnih nož. Sprevod se bo vršil v soboto 8. septembra ob pol 11. ari dopoldne. Narodne noše se zibero ob pol 10. uri mi letnem  telovadiščn ljublJansKega  Sokola v
Tivoliju. Prijave sprejema ustmeoo ali pismeno pi«ama festivala v mestni posvetovalnici vsak dan od 8. do 18. in od 15. do 18. Glavni pripravljalni odbor.
— Vstopnice za prireditev festivala slovanskih   plesov   in     slovanske     glasbe v
LJubljani ao v predprodajl na raapolaeo. Prodajajo se v paviljonu pred kavarno Emono na Tyn&evi cesti dnevno od 8. <*o 12. In od 14. do 19. po naaledsijh cenah: Sade*: 26. 20. 16 in 12 Din, stojidča po 6 Dim, permanentno stojišče za vse tri te-velbe slovanskih plesov 1(2 Din. Vstopnice za stojišča se morajo vidno nosili, će bo slabo vreme, se izvajajo slovanski plesi v umionski dvorani.
— Festival   slovanskih   narodnih ple
aov.   Jutri se bo vršila ob 17. uri prva
predstava na sokolskem telovadison poleg veleaejma. Nastopijo pleasie skupine, ki bodo lavajale: 1. Raj pod lipo pri Ziljanih 2. Ruaaiije in Gjevgjelijo, 3. Istrsko kolo (Društvo »Istra« iz Zagreba). 4. šumadij-sko-resavsko-ievačio kolo (Duboko pri Ja godini). 5. Kolo z otoka Krka (Dobrinj). 6 črnomaljsko kolo. 7. Slovaško kolo (Novi Sad). Vet plesi so znameniti po svojih figurah. Videli bomo zlasti pestre narodce nože. Rnsalije bodo nastopile z meči. Z velikim za-n imanjem bomo slasti prisostvovali plesom nadih vrlfn ZUjanov. Vse te skupine nastopijo z lastnimi godbami, rzvuemdi Ziljanov in Slovakov, ki jih bo spremljala pri plesu sodba *61ogre« pod vod« tvom  g.   kapelnika  Heriberta Svetla.
Iz Trebnjega
— Tujci v avgustu. Iz statističnih podatkov krajevnega odbora »Krke« posnemamo, da je posetilo v mesecu avgustu rrabnje 97 gostov, od teh poslovno za 1 dan 47- Ostali so bili izletniki in stalni gostje-letoviščarji, ki so se mudili pri nae od 2 do 30 dni. Napram lanskemu letu v istem mesecu se je tujski promet povečal.
— Z lopato nad očeta. V sobotni številki smo pod tem naslovom priobčili vest, da je F. O. Iz K oren i tke u&itkar in da je hotel voziti grramos s konji svojega sina, na katerega je v prepiru navalil ta se ga dejansko lotil. Pravilno bi se morala vest glasiti, da je F. O. rx Korenttke posestnik in da Se ni izročil posestva svojemu sina in zato tudi ni nftltkar. Iz tega sledi, da je vozil z lastnimi konji, s katerimi je hotel voziti naslednji dan njegov sin. Ker mu oče tega ni dovolil, je navalil sin na očeta in ga tako poškodoval, da je moral napaden! oče v bolnico.
Ie poli«**«*** kronike
Ljubljana, 6. septembra. Kakor običajno, je tndi letošnji vele^ sejem privabil v Ljubljano mnogo nezaže-Ijenib gostov, zlasti pa sleparjve. Na sejmu je bilo izvršenih več žepnih tatvin,• a včeraj so prenesli žeparji delokrog svojega delovanja tudi na Vodnikov trg, kjer pa nito imeli sreče. Sicer je bfl* na trgu žetev prav obilna, a so tatove pri poslu zalotili.
Včeraj okrog 9. zjutraj je tržni stražnik Anton Zdravič opazil dve ženski, ki sta se zelo sumljivo vedli in ju je pozorno motril. Videl je, da sta zavili proti Ljubljanici in da sta z zmajskega mosta vrgli v Ljubljanico dve denarnici. Povedal je to bližnjemu stražniku, ki je takoj nato obe ženski aretira].
Na policijo so prepeljali ločeno delavko Slavo Knobloharjevo in Drago Klanči-čevo, ženo pekovskega nomočnika iz Zagreba. Obe sta seveda vili roke, češ, da sta popolnoma nedolžni in da sta prišli samo na obisk v Ljubljano, a ko »o jima pogledali v košare, so našli pn Klančičevi ročno torbico, tri škatlice mila. denarnico s 97 Din in še dve manjši denarnici. Obenem je policija zvedela, da je bilo včeraz zjutraj na trgu okradenih več žensk. Tako ie bilo t5 letni hčerki fotografa M«idi Hibšerjevl ukradena denarnica s 40 Din. zasebnici Zinki Tinta iz StreliSke ulice denarnica z 82 Din in nekaj računi, Ani Skerlovajevi. žen upokojenega oficiala 9 Poljanske ceste 15 denarnica s 44 Din, četrta žrtev žepar-jev pa je b:'^ * x Stembalova iz Wegove ulice, ki ji je zmanjkala denarnica s 30 Din. Okradenih je bilo še več kupovalk, ki pa tatvine še niso prijavile. Vse te tatvine imata očivid-no na vesti Knoblotiarjeva m Klančičeva, čeprav nedožno zavijata oči. Policija domneva, da sta ženski kradli tudi na velesejmu. Obe sta romali v zapor.
KOLEDAR.
Dansfi Četrtek, (J, §©pternJbra katoltta-n|; Homogen. Perefrll,
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: F<*am £ neba. Kino   Ideal: Inspiracija. KN10  Dvor:  Kr«T amrti. Kino *lt*a: Maratonski tekač. Vflesijma«ka razstsva.
0E2URNE LEKARNE. Danes:  Mr.  Ramor,  Mikloalfleva eesta 30 |H TmkoccvF, Meestni trs 4.
V Ljubljano so začele senzacije lako deževati, da bo kmalu še sama postala sen-Mmcijonalna. Ene »enzacije prihajajo k nam same, če ušiva jo prim&rne voine in druge eiajiave, druge nam padajo kar iipod neba kakor mana liraelcem, po tretje mor.j mo pa hoditi in še tepsti se moramo nje. da nam jih drugi ne odpeljejo izpred nosa. Pa  kaj za  to, človek  utori m^rs:kai za nenjocijo, če je blagor njegove«) pn klica od^sen   od   radovednosti bližnic^i.
£>ve veliki senraciji je narr naklonila dobra usoda zadnje dni. Prvo >e r ,:m po-slalo hlagohotno nebo v osebi profesorja Cosynsa, drugo v obliki korenia$kcg;i morskega pa morje na Pozeldrmov ukmr*
In čudnoy za obe so nas hoteli npehuriti bratje tmsiran Sotle in obeh ae je driali »mola. da se je med pre\'ozom pokvaril avtomobil, Pri prvi senzaciji sn? j Mi do
voij urni, da smo jo odpeljati frfi/orr? Hi vatom, ko so že mislili, da jo Htže trd no v rokah, za drugo so nas pa ukani*.. Ti preklicani avtomobil ti, da se ie moral polomiti pod morsko pošastj> bat med potjo tn tako daleč, kn bi se hit /jhto k/-blizu Ljubljane. Sicer mu pa na smemo zameriti, kajti mrcina, ki jo je cniw , \c težke za kapitalne tri vole
Z&grcb si torej mane zadovofjno roxe. da   je  pnptovil  Ljubljano  ob morvA;-* iir,o in oh senzacijo.   Zagrebški   purgar ji
ptsvijo, da je to maščevanje za Cosynhi
Mi pa pravimo, da se njih-n-d senzacija mri primerjati ne da 2 naio. .Vasa ie nam pcdla naravnost izpod neba in te bila fiv«,
pjihovo so morali pa učenjaki konservir*-
ti, »/cer bi Ž9 ga la in smrdela. P s srr-o fth le posekali,  brate Orvaie.
Ziljani ne smejo v Ljubljano
LJubljana, 6. septembra.
Danes je prišlo obvestilo iz Koroške, da je avstrijska vlada prepovedala koroškim Slovencem udeležbo na ljubljanskem festivalu, čeprav je ta izrazito kulturnega značaja in ne zasleduje nobenih nacionalnih ciljev. Plesna skupina iz Ziljske doline je sicer prejela potne liste izvzemSi par pevcev, ko pa je danes skupina hotela odpotovati brez teh pevcev, katerim ni mogla preskrbeti kljub intervencijam potnih listov, je bila zadržana z obvestilom, da se jim potovanje na Ljubljanski vel esejem prepoveđujje.
Ta odredba avstrijske vlade je vzbudila v tukajšnjih krogih veliko in neprijetno začudenje. Posledice tega koraka je. da je onemogočena z Avstrijo vsaka skupna akcija tudi v rnrističnem pogledu, kakor se je uspešno začela v zadnjih letih.
Izdelovanje gramofonskih
Ljubljana. 8, septarntbra. Danes popoldne ob štirih bo predavaj imiverz. profesor inž. Osana o fc&delovanju grajnoionflkih plošč v F paviljonu. Vsakdo si bo lahko presknbel za malenkostno ceno gramofonsko ploščo z lastnim glasom Interesenti govore v akustični celici poldrugo do tri in pol minute, kar zavisi od lfl&rane velikosti plofiče. Plošča se takoj po snemanju t&rocl govorilen v paviljon« F, kjer se Izdelava tudi vrel. Posneti sovo r je tako točen in jasen, da govornika takoj spoznaš. TJporaibne so take pioflce kot govorjena pisma, služIjo aa pozdrave, voščila itd. znancem, ki jih bo tako gramofonsko p Lamo gotovo prijetno iznenadilo. V Času poldruge do treh in pol minut ee marsftaj pove in pLodca ti nadomesti celo pismo. Prejemnik gramofonskega pisma mora seveda poslušati poročilo na gramofonu, ki je trajao utisejeno na ploeco In je brezdvomno mnogo bolj živo in zanimivo od čitanja navadnega pisma. Izdelajo se tudi dialogi In gotovo bo zanimalo vsakogar, da sliši znance, ali pa samega sebe na gramofonski plošči. Podrobnosti izveš v paviljonu F na razstavnem prostoru radio-oddajne postaje.
Prisega ljubezni, zvestobe ali narobe. Petje in radost, veselje in žalost, resna beseda in tudi okrogla seveda. Plošča snema vse natančno, ne uniči Te finančno. Sopran, tenor, bariton, bas, točno se spozna Tvoj glas. Zato na sejem v«i h Hite v mikrofon Vaš glas zročMe.
Iz Celja
—c Avtomatsko prižiganje električnih cestnih svetilk so uvedli v torek na hribu Sv. Jožefa, kjer je v zadnjih letih zrasla oela vrsta novih his.
—c Iz duhovniške službe. Kaplan, g. dr. Make Derzečnak je preme&čen ia Ranice v Celje.
—c Umrla je v nedeljo v Zavodnl pri Celju (Cesta na grad 45) v starosti 66 let zasebnica Jožefa Oštlrjeva, sestra nedavno umrlega skladatelja Filipa Oštirja, organ ista na Trsatu. Pokojnica je slutila mnogo let pri bivšem celjskem podžupanu in industrijcu Teppeyu.
—c Nesreča v tovarni. V torek se je teško ponesrečil 25letni delavec Anton Strasek is Šmarja pri JelSah. Pri delu v tovarni kopit ga je zgraibil stroj za desno roko in mu odrezal tri prste. Strašek se adravi v celjski bolnici.
Oče In sin.
V družbi, kjer je bil tudi slavni nemški pisatelj Thomas Mann, se je govo-Clausu Mannu. Pri tej priliki je nekdo vpraSal Thomasa Manna, kako sodi o literarni nadarjenosti svojega sina. In o£e k odgovoril:
— Njegovih romanov ne čitajn. Lahko vas pa zagotovim, da je kot sta izredno napet.
tcv 202
»SLOVENSKI NA£OI>«, <ine «. sc^ternbrft 1934
Strm) 8.
DNEVNE VESTI
— Pravniški kongres v Zagrebu, Jutri bo otverjen v Zagrebu kongres naJih pravnikov, ki mu bodo prisostvovali tudi bol. g^raJti, CečkoslovaaHi in poljski pravniki, Zagr©b*ki pravniki pripravljajo svojim kolegom prisrčen sprejem. Svečana otvoritev kongresa bo jutri ob 10. v veliki dvorani vseuciUake fcnjifmice, Jutri se zbero v Zagrebu tudi juifoajovenskj sodniki, ki bodo imeli tudi v gosteh bolgarske, češkoslovaške in poljske sodnike.
— Velike letačke tekme. Poročali smo ie, da bodo tudi letos prirejene na prestolonaslednikov rojstni dan velike letalske tekma za kraljev pokal. Tekme so se pričele davi ob 5 in vsakih pet minut se je dvignilo eno letalo. Tekmuje 50 letal na 13S6 km dolgi prekri.
— Kongres elektrotehnikov. Jutri ae prične v Zagrebu kongres naših elektrotehnikov jjdriržen z električno razstavo na zagrebškem velesejmu, ki jo pose t ni ki zelo hvalijo. Elektrotehniki bodo razpravljali o važnih elektrofikacijskih problemih, zlasti o elektrofikaciji Hrvatske, Dalmacije, Hrvatskega Primorja in Slovenije,
— PlaninsKi Ulet v Skoplje. Planince, ki potujejo \l dravsko banovine eia savez* ni kongres, opozarjamo, da je treba kupiti celo vozno karto do Skonlja, ki pa bo veljala za brezplačen povratek. Skupiaie, ki se bodo vračale po drugih progah, naj potujejo na temelju splošnega za planinska društva veljavnega uverenja za šest oseb. Skmpni odhod iz Ljubljane bo jutri v petek 7- septembra z hrzovlakoni ob 9. uri do;><.: .U")*-. Podrobnejše informacije lahko dobite od 7-30 ure dalje v pisarni SPD, Masarvkcva 14, I. nad., palača Grafike, členi izvem Ljubljane, ki se nameravajo povrniti iz S-k opija po brusih progah, naj se priključijo v Zidanem mostu skupini, ki potuje z uverenjl.
Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, Črevesnem zagatenju. napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Frenz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
bo določene pozneje. Julijana Montel je takoj v začetku obravnave priznala da je ona ubila Udino. Pomagala ja je sestra.
— Obletnica   smrti   Gustava Jarma.
Koncem' avgusta je minilo petnajst let, kar Je strmoglavil raz pečine Odsteina (gorovje Gesause) znameniti slikar in ple-
*alec Gustav Jaha, ki je tudi pri nas anan   po svojih vzponih, plasti v Severni
triglavski steni. Prav je, da ae ga spomnimo tudi mi.
— t8 letni fant se je obesil. V Zacrrebu
*»e je včeraj dopoldne obesil 18 letni Ivica Kecur. Kaj tja je oosrnalo v emrt ni znano, ker nI zapustil nobenega pisma.
— Družabna prireditev pri »Angelci« na Jeiici fco v soboto 8. t. m. od 16. ure naprej prav xa.nim1va. zabavna in vesela. Igrala bo delavska go-Lba Zarja < koncertne komade pa tudi aa ples. da bomo plesali. Pridite in bedimo veseli.
Dane** nam zapojeta
Jan Kieoura
in
v svojem najnovejšem velefilmu
Pesem
— Kongres   filatelistov.   S.   in   9.   t. m.
bo v Novem Sadu kongres jugoslovanskih filatelistov, združun i filatelistično razstavo. Novosadski filatelisti pripravljajo go-siom  prisrčen sprejem.
— Zaradi velikih svečanosti in prireditev v   Ljubljani,    ki  bodo  dosegle svoj
višek 'bas v soboto in v nedeljo, je sklenil SK Polž preložiti za soboto napovedani občni zbor na nedeljo 16. t. m. Kraj. čas in dnevni red ostanejo nciap remeti jen i.
— Septemberska »Fotorevija« je spet prav pisana po vsebini, zlasti so pa lepe priloge, ki prinašajo najboljše fotografije samih domačih mojstrov. Ljubi jančan Peter Kocjaneič ima prav močne in dekorativne, skoraj bi rekli plakatske »Senoe«, Milan Fiizv odlične *Kx>sce«, a »Dimniki« Dimitrija Josimovioa iz Beograda dokazujejo, da še vedno nismo preboleli takozvane stvarne umetnosti, čeprav je njegova slaka prav dobra in slikovita. Med prilogami nas pa najbolj veselita dva izvrstna portreta najboljšega jugoslovanskega portretista Toša Debca. ki ima na naslovni strani kairakteren portret tipičnega hrvatskega seljaka, v listu pa vsega znojnega »Športnika«, ki smo ga občudovali že na ljubljanski internaeionaiki. Posebno to njegovo delo dokazuje monumentalno gk danje umetnikovo in močno karakterisacijo, obenem pa vse odlike tehnike. Prav dobra je tudi »Narodna noša« zagrebškega Ljub* ljančana Ljube VI drma jer ja, ki nam priča, da se v Zagrebu vedno bolj zanimajo za, i folkloro, medtem ko pri nas nimamo skoraj nobene dobre slike naših narodnih noš. Avtor te prav dobre fotografije prtse tudi o malem negativu in veliki sliki, kjer dokazuje, da je mogoče z Leioo napraviti tudi največje fotografij«. O r*rvi)anjru v tanku piše A. G., prav veliko uslugo je pa napravil svojim tovarišem Avgust Fnajtič s svojim velikim delom o osnovah fotokemije, kjer opisuje najrazličnejše, kemika-laje. K Dabčcvim portretom najbolj sp*uia dober članek o fotografiranju portreta, ki se mu priključuje zelo instruktivna razprava Frana Ernsta o diapozitivih. Ljubo Vidmajer daje tudi izvrstne podatke početnikom, kaj je dobro vedeti, a ruda vse druge vsebine bodo foroamca ter ji prav vesel*.
i
I IIIIUWIsWWBWTlrl——FB^s^^^
Samo fre danes božanska
GRETA GARBO
v filmu žene, ki je mnogo ljubila,
„Inspiracija"
ZVOČNI   KINO IDEAL
Predstave danes ob 4., 7. In 9. M uri. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 dinarjev.
— l&fcejo *• dedioi    bogate    vdove. V
Beriinu je umrla nedavno vdova Marija We^ener-Turcsany, lastnica kopališča In krasne vile pri Berlinu. Ker ni imela bližnjih sorodnikov, iščejo oblasti njene daljne sorodnike, ki jim pripada dedščina. Njeni daljni sorodniki žive baje v Jugoslaviji.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, đe bo večinoma jasno, -zmerno toplo vreme. Včeraj je deževalo samo v Beograou in Sarajevu. Najvlaja temperatura je znašala v Splitu 28, v Skoplju 27, v Sarajevu 25. v LJubljani 24.fi. v Zagrebu 24, v Mariboru 20.s, v Beogradu 20. Davi je ka*al barometer v LJmbljani 7-$5.4>, temperatura je snasala 14.2.
— Sestri Montel pred sodiščem. Naša javnost ee aotovo še spominja umora ausa-skega veletrgovoa Mirka Udine, ki ata j?a letos 1. maja umorili sestri Jalijana in Jooi-Dina Montel. V5oraj se je pričela pred okrožnim sodiščem na Sušaku obravnava proti morilkama. Sušačani ae za obravnavo zelo močno zanimajo- Zastopnik obeh obtoženi dr. Perčič je predlagal odsroditev obravnave, ker je Joeipina Montel v osmem mesecu nosečnosti- Sodišče je njegovemu predlogu jgodilo in nadaljevanie obravnave
Za  veselo  razpoloženje  skrbijo :
Pavel Kemp, The© Lin-gen in Pavel Horbiger
Godba: ROBERT STOLZ
Režija: ĆARMIN GAliLON
Ker je veliko povpraševanje po vstopnicah, prosimo, da si sedeže rezervirate v predprodaji vsak dan od 11. do pol 13. ure.
ELITNI KINO MATICA
Tel. 21-24 Predstave danes ob 4., 7.Vi in 9.y4
Iz Ljubljane
—lj V spomin baroviikim žrtvam je sinoči narodna akademska mladina pre-.l univerzo priredila prav pomenljivo svečanost ob spominski plošči, ki je bila zasuka v šopke in cvetje, ob njej so pa v mraku trepetale lučke. Močan oddelek Narodne odbrane v krojih je postavil častno stražo, razen tega se je pa udeležilo žalne man it ea tac I je tudi mnogo članov Narodne odibrane v civilu ter akademske mladine, ivoleg njih pa tudi predsednik JS g. Josip Pogafinlk % odborniki, Klub Korošcev s predseinifleom dr. Fellacherjam na čelu, društvo »Sooa« in druge organizacije, predvsem pa seveda naal primorski emi-grantje. Dostojanstveno so odmevali skozi mrak težki akordi »Oče na&a«, ki so ga z občutkom «apell člani pevskega »bora društva »Taibor« pod vodstvom pevovodje g. Venturinija, nato Je pa orisal akademik Borie Sancin 0 pretresljivimi besedami pomen tbazoviških žrtev, končno je pa spet pečem zaključila svečanost. Ves večer ee je občinstvo zbiralo ob simboličnem srrobu in so nemo spominjalo žrtev za ve« narod.
—-lj Da ne bo napačnega tolmačenja. Predsednik glavnega pripravljalnega odbora za festival nas naproža, da ugotovimo, da se je glavaii pripravljalo i odbor že pred skoraj pol leta dogovoril z vodstvom opere, da se bodo na festivalu izvajale sa* tpo sjoranske opere   (Prodana neveeta,
Halka, Boris Criidonov, Gorenjski slavček, Koštana, Zrinjski itd.). Da se je pojavila zdaj na repertoarju Traviata in Ples v Sa-voju, odklanja pripravljalni odbor vsako odgovornost,
_lj Mira Danilova prepeljana v belnivo.
Danes ponoči so morali znano našo aledali-sko umotnico eo. Miro Danilovo - Neffatovo nemudoma prepeJjati v bonico, ker je dobila hjd nanad slepioa. Upamo, da se bo operacija srečno iztekla in da bi vrlo umetnino kmalu zxmet videli na odru.
—lj Orkestralni koncert na ljubljanskem velesejmu. Danes oib pol 6. UTi popoldne bo v koncertni dvorani paviljona J. koncentlral godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice. Pod vodstvom dirigenta L. M. Akerjanca sodeluje v ortkestru 30 članov, ki izvajajo iakljuono le skladbe domaČih avtorjev, 6anteL Je-raj, Benjamin Ipavec, Ukmar, Adamič, Premrl, Lajovlc in š-kerjanc. Kot soljst na«top i na koncertu Fajfar Leon. Opozarjamo na točni začetek in vabimo k obilnemu pose tu. Jutri v petek vsled priredbe slovanskih plesov ne bo koncerta. Nadaljni trije koncerti ao na praznik v soboto ob pol 12. uri, koncert okteta Ljubljanskega Zvona, v nedeljo 9. t. in. ob pol 6. uri popoldne Radio-orkester in v ponedeljek dne 10. t. m. ob pol 6. url pevski z?bor Glasbene  Matice ljubljanske.
—lj čsl. doplnovaei ftkola v Ljubljani zahajt rok v pondelT 10. IX. ve 3 hod. od-poledne. Toho dne se>1ou se vSichni žaci, pfLnesou si s sebou jen tužkyt vetžl dčtl take pera a začne pravidelne vvučovani rbe,z zapisu). Prostme o dochvilnost! Zača-tek »p Tesne v 3 hod. Deti se dohodnou s
ueitelem, kdy bodou nsoci chodit! do čsl. dkolv. Vj-uoovati se bude kaftdf d en od 3. do 5. od pol v lyceu a v pondAH, ve čtvr-tek a v subotu od 9. do 11. dopoledne v byte učitelovč. Proffm« V4a, č©|v| rodičo-v€, vvketiej^te svou vlset^nvckou povin-post, Peveck^ kroužek začne svou činnoet 11. »IX. Pravidelne zkou^ky v4dy v iiterč a ve čtvrtek v 9 hod ta večer v« spolkove mtstnoatl, Tamtći bude qtevfena ytMy v uter^ a ve črtvrtak od €. do 8. hed. V*d#T vefejna čltarna. Vstupn* se neplatf.
—lj Tabor kmečke mladine: 8. in 9 proslavi Zveza kmetslciji fontpv tft deklet v Ljubljani desetletnico svolega, obetoja. Pi^lava se vr£i p«4 p«*»»v4ieJ^atvOm Nj-Vel. kralja. Slavnostni občni abor ob prisotnosti kraljevega poslanca bo v nedeljo 9. t^čno ob 10. p»p. v dvopaiM OtT23>. Zaradi tega in s&aradi radio prenosa proaimo. da bodo vsi delegati in cenjeni vabljenci točno na meMn, Ve«eličnl prostor pa je na travniku pod Cekinovim gTadom, to je poleg vele«ejma nasproti pivovarne »TTnJ-on«, kjer se začne velika kmetska veselica z raznimi tekmami in drugimi točkami ob 3. popoldne. Vabljeni ste vsi prijatelji naie va«i in njene mladin«,
—lj Vse lanske abonente opozarjamo, da so jim rezervirani lanskj sedeži sam*» Se jutri petek 7. t. m. Zato vljudno vabimo, da se takoj prijavijo. Sprejemamo tudi nove abonente v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do i7. ure. Cene letošnjemu abonmaju so nižje od lanskih cen.
—lj Kopališče SK I Mrlje nudi ob selnč-nih dneh tudi v septembru idealno kopalno sezone. Voda se egreva na 20—21 st. C. Vstopni-na je odslej znižana na 2 do 5 Din. RaizipLsaffi bo te dni nov plavakii tečaj za mladino, ki ga bo vodil nemški plavalni učitelj Diebold.
—Ij Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani s>poroča, da bo v nedeljo 15. t. m. v pravoslavni kapeli ob 11. polletni parastoe za blagopokojne goepo Cano dr. Korunovo, ki ji je dolžna cerkvena občina za njeno delovanje globoko hvaležnost. Pozivajo se Člani, prijatelji in znanci pokojnice, -da se parastosa udelege v <Hm večjem številu.
—lj Opozorilo vsem ljubljanskim v Hubadovi župi JPS včlanjenim moškim in vseh skupnih zborov v veliki dvorani Uniona. Vhod pri srednjih vratih. Note s seboj!     Prosimo   točne   in     polnoštevi Ine
udeležbe. Pevovodja.
—lj Grafolog Karmah v Ljubljani. Obiske sprejema v hotelu »Soča«-. V Ljubljani ostane do 10. septembra. Odgovarja tudi na došlo korespondenco.
_lj Z  bokser jeni  po  glavi. V bolnico
so morali prepeljati krojaškega vajenca Vinka Cankar j«* roj. 1. 1916., ki ga je snoči v Sentpeterakem parku neki France Pod-rezovnik tako močno oplazil z boksarjem po ciavi. da ga je resno poškodoval.
ANNABELLA
V BALADI
MARIJA Iz Trbovelj
— Delovanje protituberkuloznoga dispanzerja. Tukajšnji prolituberkuloznd dispanzer je v pogledu zatiranja tuberkuloze v rudarskih rev i 1 jih aaiznamoval tudi v avg-orflu vidne uspeh v V dispanzerju je bilo preiskanih 77 oseb, pri katerih je biia lgotov-liena tuberkuloza v 33 slučajih in eicer pri 17 moških in 16 ženskah. Od teh jv imelo odprto tuberkulozo 7 moških in 6 ženak, druga diagnoza pa je bila ugotovljena pri 1 moškem in 1 ženski. Zdravniški nasvet je iskalo v dispanzerju 19 oseb, zaščitna sestra pa je posetila bolnike na domu v Trbovljah v 12 slučajih, izven Trboveli pa v 5 primerih. V bolnico je bilo oddanih 5 bolnikov, na rentgenu je bilo pregledanih 35 bolnikov, pregled šptutuma na tbc je bil izvržen v 6 slučajih, sedim en taeijia krvi je bila napravljana pri 10 bolnikih, pneumo-torax pa ie bil izvršen pri 27 bolnikih, ftfiefca je diapanzor oddal v avjrirtu 401 litrov in to 17 bolnikom. Prednji rezultati dokazujejo, da se tuberkuloza v revirjih polom dispanzerja sistematično zatira iu za jezu je, za/to je nujno potrebno, da vsi merodajni Činitelji delovanje te človekoljubne 'tistanove pri vsaki priliki vsestransko podporo, ker gre tukaš za idravje našega naroda, zlasti pa za očuvanje zdravja naše mladine.
— Živilski trg. Včerajšnji Živilski trg je bil zopM enkrat dobro založen, ker smo sele v aačefcku meseca. Cene na našem trenj pa v primera z mestnimi tržišči niso baš nizke, treba je samo primerjati cene na našem trgu e cenami ljjblianekega živilske-<ia trga, pa se tako i vidi da v Trbovljah ne Živimo posebno po ceni. Jabolka, srednje lepa. ao prodajale kmetice dane* na trgu po Din 3.— do 4.—, dočim ee dobe sedaj na ljubljanskem trgu nailepSa jabolka po Din 2.50, če se jih na vzame 5 kg skupaj, pa samo po 2 Din. Tudi grozdje je pri nas dražje nego na ljubijanskem trgi. V Liubijanj stane grozdje 3 do 7 Din kg po kakovosti, dočim se je danes prodajalo STozdje*na tukajšnjem trgu od 5 Din naprej. Tudi fajca pri nas niso nic cenejša nego v Ljubljani, kvr jih prodajajo po 16 za 10 Din, dočim pri nas 15 do 16. Gene piščancev so približno enake, L j. po 12 do 13 Din komad, kokoši pa po Din 24. Paradižnike so prodajale kmetice po Din 2.— kc, breskve po Din 4—„ hruške po Din 3.—, češplje po Din 4.—, orehe liteff po Din 3.50, cebilo po Din 1-50, isto ceno so imele kumare, rdeča pesa po Din 2.—, surovo maslo po Din 24.—, paprik* pa po 6 za 1 Din. To fa> zgovoren dokaz, da živež v podeželskih trgih in vaseh ni nič een-ejši kot v mestih.
Kulturno in prosvetno delo kmetske mladine
Iz Poljčan
— Športni dan SK BoČa. Na praiznik 8. priredi tukajšnji SK Boč športni dan. Popoldne bodo nogometne tekme in propagandna tekma v Hazeni, zvečer pa v hotelu Mahorlč trgatev grosdja ■ plesom. Pri ©opoldanski tekmi se srečajo v nogometu: sk Loče • rezervo SK Boom in SK Maribor (starejel) s prvim motivom SK ^toča, Pnopagamino tekmo v Haamnf pa odisr&io Pbujčatnke. Spored večerna prireditve, trgatve grozdja 8 Plesom, ki se prične ob 20. url, je zelo pester in obširen.
Društvo kmetskih fantov in na našem podeželju — V
Ljubljana.   6.   septembra. | Ob velikem  tabooru kmetske m! ulme. ' ki ga priredi 8. in 9. t. m. v proslavo de-»etJetnpga obstoja »£veza kmetskih fantov
|i|   deklet«.     bo    pred   javnostjo polagala kmetska   mlacima   obračun  o svojem delu v 10 letih, odkar obltOJa kmetsko-mladin- I •ko gibanje.
Maša javnost pozna »Društvo kmetskih | fantov    In    deklet« večinoma po tekmah I koscev in lanjic. bogati predali duievneq.i in kulturnega dela kmetskih fantov in de- | klet pa so ji več ali manj neznani. Ip ven- I dar je probujajoča se kmetska mladina v | desetih letih ustvarila na našem podeželju : toliko kulturnega in prosvetnega bogastva, da je bilanca ob desetletnici visoko aktivna in v ponos vsemu narodu.
»Društvo kmetskih fantov in deklet« so danes po naših vaseh prave ljudske visoke šole, ki skrbe, da se na temelju osnovnošolske izobrazbe kmetske mladine sama še naprej vzgaja in si širi svoje duševno obzorje. Kolika razlika med sedanjo kmetsko mladino in nekdanjo, ki je ves dolgi jesenski in zimski čas dremala za pečjo! Današnji kmetski mladini se hofie napredka, razmaha in čimvečje izobrazbe, kajti spoznal« je, da se brez vzgoje in izobrazbe ni mogoče uspešno lotiti vprašanj našega gospodarskega, kulturnega in političnega Življenja, Ivi kliče k. aktivnemu sodelovanju tudi našo slovensko in jugoslovens^ko vas kot temelj vsega našega življenja.
Redki so bili v minulih desetletjih kmetski fantje in dekleta, ki jim je bilo omogočeno da so si po srednjih in visokih šolah širili duševno obzorje, ter dali svoji prirodni inteligenci, ki so jo prinesli iz vasi, ustvarjajočo silo. Ogromna vočina kmetske mladine je svojo izobrazbo končala z osnovno ljudsko šolo. Toda zadnje čase se je ta nedostatek moral pred vzgoje željno mladino ukloniti. Kmetski fantje in dekleta so na lastno pest in odgovornost započeli širom našega podeželja široko kulturno in prosvetno delo. ^»»Društvo kmetskih fantov in deklet« so postala budite!j bogatega kmetskeea duha in prirodne inteligence, ki je bila do zadnjega zapostavljena in zanemarjena. Prišla je samo mladina in odkopala ta največji zaklad, ki predstavlja pričetek i konec naše duhovne moči. našega narodnega genija. Kakor je bila nekoč vzgoja in samoizobrazba na vasi več ali manj zadeva posamezn:k^. podprta s prizadevanjem vaškega učitelja in župnika, tako je danes postala po zaslugi same kmetske mladine skupna, kolektivna zadeva in skrb cele vasi in po deželja S tem je gibanje kmetske mladine duhovno vzdramilo in aktiviziralo naše vasi. Miad kmetski rod pristopa potom sa-moizobrazbe k samostojnemu kulturnemu in naprednemu gospodarskemu ustvarjanju.
deklet je žarišče izobrazbe 10 letih 3939 predavanj
Kulturno in prosvetno delo »Društva kmetskih fantov in deklet« je živahno skozi vse leto. vendar pa se glavno duševno delo in izobraževanje osredotoča v pozno jesenski in zimski dobi. ko je mladina nekoliko itprežena in napornega pomladanskega, poletnega in jesenakega Haldnega dela v kmetskem gospodarstvu.
V tej dobi je kulturno in prosvetno delo društev v največjem razmahu. Po vseh društvih se vrše predavanja, tedenski in mesečni tečaji, društveni odri prirejajo drami ti ene igre, koncerte, pevske nastope in akademije, knjižnice imajo polne roke dela. čitalnice so natrpano članstva.
V desetih letih izkazujejo »Orultva kmetskih fantov in deklet« visoko in bogato bilanco prosvetnega in izohraževalnega udejstvovanja kmetske mladine, ki jo v glavnem navajamo: »Društva kmetskih lan tov in deklet« so priredila 3H.V> predavanj (o naprednemu kmetijstvu, higieni, zadružništvu, soclalno-gospodarskih vpra šanjih, pravnih, upravnih, kulturnih vprašanjih itd.): 412 tedenskih ali mesečnih kmetijsko-strokovnih tečajev; 3**4 tedenskih ali mesečnih gospodinjskih in dekliških tečajev; n73 dramatičnih iger; 61 pevskih nastopov akademij in koncertov; 271 poučnih izletov na vzorna kmetijska gospodarstva, kmetijske iole in kulturne ustanove: 34 »Društev kmetskih fantov in deklet« si je ustvarilo lastne knjižnice, ki Štejejo 6320 zveakov; 56 društev si je osnovalo lastne čitalnice: več društev si je nabavilo svoj društveni radio in kino aparat. Ta bilanca nam priča, da so se kmetsk' fantje in dekleta posluževali vseh sredstev za dosego izobrazbe in vzgoje. C*e računa mo glavno doho kulturnega dela na Itlri poznojesenske in zimske mesece, so dru štvii /mogla to bogato prosvetno delo v 40 mesecih. Največja odlika in cena tega dela pa se izraža v tem. da so to delo /mogli fantje in dekleta sami, v spoznanju, da jim je samoizobrazba nujno potrebna ter v vo lji,   da   doprinese   tudi   vas   svofo naivečii
delež pri ustvarjanju narodnega kulturne ga bogastva.
Društvom je bila pri delu svetovalka in opora  njih  matična   organizacija »Zveza kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani, ki je tekom desetih let dala upravičila in ntr dila ime, da je danes ena najeminentnejsih
predstavnic našega kulturnega in pfOf *Ci1 ne<ja življenja.
In naposled moramo podčrtati va/n dejstvo: vse kulturno udejstviivanje kmet ske mladine je vseskozi stremelo za tem da se po naših vaseh ustvari enodu^no kn! turno    in  družabno Življenje,    ki  bo Sele ustvarilo na vasi lepše razmere in zdrti/i111 vse pozitivne čmitelje v delu za kulturni in  gospodarski  podvig našega podeželja.
Slajenje mošta v letošnjem letu
Dolenjska vina bodo še bolj kisla kakor so bila lani. — Slajenje je nujno
potrebno
Trebnje. T. Mpfamjmi Kakor znano, bo dolenjski župani pokre-nili pred dnevi akcijo in eo še pravočasno ukrenili pri merodainih obla^tvih pop^bno pri banaki unravi, vse korake, da bi se suijen,|e vinekaga mošta tudi letos dovolilo, in eicer z n^zatrožarinjenim stadkorjfm. Zupani dolenjskih vinogradniških občin eo v posebnih vlogah obvestili bančdvo apravo o težkem položaju našvh vinogradnikov in oo, kot nujno pomoč prosili banovino za podporo v obliki trošarine prostega sladkorja, za zboiišenje vinskega pridelka, ki bo letoe, kar je tudi po strokovnjakih ugotovljeno, mnoim slabši od lanskeua.
Kakor pa poroča v 15 do 16 številki »Kmetovalec« po informacijah, ki jih je predel pri banski upravi, lelos splošnega dovoljenja za Stanje ni pričakovali^ iz razloga, ker so razmere crlede kakovosti in zorenja grozdja veliko boljše, nego v lanskem letu. Lansko leto, piše ^Kmetovalec*, ie bila izjema in sicer zaradi elementarnih nezgod in je Metanski nadzornik, odnosno kontrolna postaja izrekla strokovno mnenje in priporočila oblastvom elaj-enj«. Letos vseca tega ni! PaS pa lahko v smislu BL 4. in točko 4. zakona o vinu vaak posamezni vinogTadnik vloži prošnjo za dovoljenje ela-jenja, če dokaže, da je zaradi nepovoljnih razmer prisiljen izboljšati svoj vinski pridelek. V tem primeru bi izjemoma dotični rinocrradnik prejel dovoljenje za slajen.Te in to z zatrošarinjenim  sladkorjem!
Informacij >Kmetovalca« za druse^ vinogradniške krate na£e banovine drže, ne morejo pa držati pri presoji kakovosti in zorenju grordia za dolenjsko vinogradništvo, za katero je znnno. da je tudi Wtm po elementarnih nezgodah močno prizadeto. Ne pozabimo na točo, ki je naši trti zadala prve udarce in na deževie ter nalive, ki so zadnje mesece dobesedno pustošili naše vinograde. Katnestn, da bi grozdje pričelo zoreti, je pričelo gniti in odpadati tako, da bo pridelka polovico msrnj, 'kakor je kazaJo v začetka zorenja, po kakovosti bo pa vino daleč za lanskim. Take so prilike po dolenjskih vinogradih in jih ne more zboljšati nobeno zatrjevanje, da je zorenje letos boljše, kakor lani, ker splošno merilo ne more in ne sme biti odločujoče tudi za one dele, ki eo dejansko res še slabši od lanskih in ie zato treba ugotavljati potrebo slajenja e trošarine prostim RladJcorje-m po dolenjskih krajih inaUviduatno od primera do primera L i. od občine do občine- Ker so pa dolenjski župani potrebo elajenja v svojih okoliših že ugotovili in eo na obupno stanje vinogradništva e posebbnimi vlogami opozorili merodajna oblaetva ter zaprosili kot pomeč za trošarine prost sladkor za slaienje letošnjega pridelka, upravičeno pričakujejo, da bp banska uprava razmotrila te velevažne navedbe glede letošnjega pridelka in, da bo nudila siromašnemu dolenjskemu vinogradništvu pomoč, ki jo išče res le v sili. Saj i« lasno, da ob danih razmerah in ob poman]kaniu vmkih denarnih sredstev noben vinogradnik ne bi mošta sladil, ako bi ne bila potreba. Zato je pro-ftnia dolenjskega vfnosradniStrva več kot utemeljen«, na dnrgih pa je, kako fo bodo rsftili. Od rešitve pa bodo reSeni ali ostali nerešeni težkih skrbi naši dolenjski vino-
gradniki, katerih airomaStvu imperativne naTekuje merodajni m pomoč, ki jo oh danih prilikah in ob možnoHtili lahko nudi o. ker sredstev pri reševanju tako važnih vprn sanj, kakor je letos v i nog radništvo na I>o-lenjskem. ne sme primanjkovati!
Dane«
B U F F A L O    B I L L
v senzacionalnem filmu prerije
„Krog smrti44
Divja prerija v vsem svoj.-m čaru.
ZVOČNI KI SO DVOR   Tet 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Cene 4.50 in 6.50 Din.
Naše gledališče
OPERA. Zadetek ob 20. uri. Četrtek, b.:   Ceska vaška svatba. l*?a.. Narodopisna epolečnoat iz Pizna. bv*rj Znižane cene.
Petek, 7.: Traviata. Izven. Znižane cen*-. Sobota,   8.:   Sveti   Anton,   vseli   zaljubljen i h
patron   Opereta.  Premiera. Izven. Nedelja, 9. septembra: ob 15. url: Prod« na  nevesta. Operno  S\< -l al i -"e I*ven. Znižane cene.
Ceš*| gostje iz Plzna otvorijo dri u ob 20. uri v opernem Kle<iali&cu dnevi slovanskih plesov. Izvajali bodo Cečko kraetisko svatbo v štirih slikah. IavedUt je v vsakem poglexiu originalna: pristii. narodni običaji in narodna govorica, narodne nese in plesi. Vse lz plaenake okolice, kakor je bilo tam sredi minulega ato-letja. Skupina ima s seboj tudi Lastno fod-bo. Opozarjamo, da se češka kmetiska svatba samo enkrat izvaja, te to dani* zveCer ob 20. uri. Cene od 40 Din navzdol.
V petek drae 7. t m. se poje v operi Traviata. Zas<xi»ba glavnih vlog: ga. Gjungjenac, gg. Gostic, Janko. Predstava Je ta ven. Veljajo cene od 30 Din a*vts<iol.
Sveti   Anton,   vseh   zaljubljenih patron  ^e operetna  revija,    vzeta  ia slova ftkega življenja.   »Izredno posrečena oder ska »tvar, tako po vsebini kakor tudi po lahkih, lepih melodijah, ki so povečini vzete iz narodnih zakladov. Godi se na Slovaškem. V gdavnih vlogah nastopijo dame: ge. Poličeva, Ribičeva, Španova   ter gg. Janko, Marcec in Pecek. Tencet narodnih pesmi, ki prepletajo celo deh>t pojejo te noristi:  gg. De r mota, Franzl tu Kristjan cic. Celo delo ima 16 slik. Dirigira kapel nlk Neffat, režira ga. Vera BaJatkova. Vr sto plesov sta nastudirala ga. Moharjeva in g. Golovtn.    Premiera operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« bo v so boto dne 8. t m. ob 20. uri v operi.
V nedefjo dne 9. t. m. ee    poje v operi Prodana nevesta.   Glavne tri vloge, Marinko, Janka in Keoala, pojo ga Gjun gjenac, g. Gostic in g. Betetto kot gost.
35
Ponson du TerraUt
115
Lepa Židovka
R o man.
— Da.
— Je dama?
— Menda je že osem dni ni doma. Ves ta čas je namreč nihče ni videl doma.
— Ah, — je ušlo Makn-Hardyeu. iMJada prijatelja sta krenila nazaj v
Bordeaux.
— Kam pa zdaj? — ^e vprašal prvi.
— H gospe de Fevdien morava, da se opravičiva, da sva tako nenadoma zapustila njen salon. In vprašala jo bova lahko o tem in onem.
Kmalu sta bila mlada Američana v salonu gospe de Feydien.
— Opravičiti se morava, gospa, — ie dejal de Qodefroy. — Od otroških let sva spoštovala grofico de Blossac kot svetnico. Zato boste razumeli, da drugače nisva mogla ravnati.
— Sad vama tega ne zamerim.
— Tisočkrat  hvala vam.
— Mene samo je ta dogodek zelo potil Gospa de Gazin ne zna molčati in s tem je napravila že mnogo sitnosti.
— Ali ima ta dama sina?
— Da, Roland, toda prosim vas, nobenega spora. Prepričana sem. da ie Filipina angel. V ponedeljek priredim soarejo, na katero povabim gospo Ge-nouilhacovo in njeni hčerki.
— Kaj pa gospa de Gazin?
— Ona ne bo povabljena.
— AM dovolite, gospa, da privede m s seboj gosta?
— Izvolite. Koga pa?
— Predno vam odgovorim na to vprašanje, prosirn. da povabite tudi tgospo de Gazin.
— Pa naj bo. A vaš gost?
— Jacques Lefort.
— Vaš prijatelj?
— Da, gospa.
— Dovolim vam, da ga pri vede te. VLcomte Roland de Coarasse se ni
upal povedati gospe de Feydien pravega imena gosta, ki ga je hotel privesti s seboj, čeprav samo za nekaj trenutkov, in ka ni bil nihče drugi, nego markiz de Matihalin.
Ko sta odhajala, je dejal svojemu prijat e*lju:
— No, hvala bogu. V ponedeljek poveš markizu, naj bo ob poi desetih zvečer - pripravljen.
— Storjeno bo, kar žetiš.
— Dobro, zdaj pa hitim h grofici de Blossac da jI povem, kaj se je zgodilo in da jo potolažim, da od ponedeljka dalje nihče več ne bo imel pravice govoriti o nieni vnukinjd kaj slabega.
Naslednjega ponedeljka je bila. prirejena pri gospe de Fey<fcen domača
svečanost in njeni saioni so bih polni odlučnih gostov. Takoj v začetku so prišle grofica de Blossac ter njeni vnukinji Hermina in ftfcpana. Spremljata
sta jih mlada .Američana.
Po prvih pozdravih je prejela go-spa de Feydien de Coarassa za roko in ga vprašala:
— Kaj vaš prijatelj ni prišd?
— Ne, gospa, upam pa, da kmalu pride.
Tisti hip je vstopila gospa de Gazin s svojimi hčerami in sinovi. Prvi, ki ga je zagledala, je bila grofica de Blossac. Vsa presenečena je za hip obstala, kakor da ne ve, kaj storiti. Kmalu je pa premagala presenečenje in krenila tja, kjer je bilo najmanj gostov.
Će z pol ure je vstopil sluga, rekoč:
— Gospod Jacoues Lefort. Pri^lec s tem imenom je stopil v
Rolandovem spremstvu naravnost h gostite In oi-. Sredi salona je pa Coarasse markiza zapustil, tako da je ostal le-ta sam.
— Prosim cenjeno družbo, naj mi oprosti, — je povzel markiz de Ma-thalin besedo, — da sem se dal najaviti pod tujim imenom. Vedel sem pa, da bi drugače ne bil sprejet a ker je neobhodno ptrebno, da ovržem pod*k> obrekovanje, sem moral storiti ta korak. Zvede<l sem, kakšna podlost se je raznesla iz te hiše. Sam nisem bil nikoli deležen tako velike časti, da bi bil predstavljen rodbini, za katero gre, in če sem v svojem življenju kaj zagrešil, lahko odkrirto izjavim, da nisem nikoli storil tako podlega dejanja, kakor mi ga hočejo naprtiti zlobni jeziki.
Markiz de Ma-thalki  je obmoflcnil,
priklonil se je gostiteljici in pripomnili :
— Preostaja mi prositi vas odpuščanja, madame. da sem prišel nepovabljen k vam, da storim svojo dolžnost.
Ne da bi čakal na odgovor, se je markiz de Mathann obrnil in hitro odšel.
Markizov nastop je napravil na družbo globok vtis in rodbini grofice de Blossac je prinesel popolno zadoščenje.
XXXII.
MEROTTE PRED SODlSĆBM
Naslenjega dne je dobil vicomte Roland de Coarasse z žensko roko pisano pismo, glaseče se:
^Pridite, pridite, dragi moj Roland, s svojim vrlam bratom in svojima prijateljema. Naša uboga Hermina je izginila od doma. Iščemo jo že vse popoldne, pa
je ne moremo najti Strašno se bojim, da jo je nekdo ugrabil. Pridfce, pridite hitro! Vsa sem obupana in moja hči je vsa iz sebe. Ne izgubljajte časa. Se enkrat vas prosim, pridite!
Sara de BJossac«
Mlada Američana sta si s polkovnikom Robertom de Cesac in kapitanom Moflsegurom' tri "tedne na vse načine prizadevala, da bi našla pogrešano dekle. Toda ves ta čas ni bilo o Hermi-ni duha ne sluha. Sele dvaindvajsetega dne se .je polkovniku posrečilo najti bivališče stare Merotte. ki je bii na njo padel sum, da je dekleta ugrabila.
Nemudoma ie -odšel polkovnik s kapitanom in policisti v kočo, kjer je stanovala stara ciganka. Niso se varali v svojem pričakovanju, v vlažni, na dvorišče obrnjeni sobici v pritličju so našli pogrešano Hermino de Genouilhac
Komaj je dekle zagledalo na pragu poikovnrika, je vstalo in zaklicalo:
— Za božjo voljo vas prosim, gospod, rešite me, rešite me!
— Seveda vas rešimo, drago dete. — je odgovoril polkovnik. — prihajamo po vas, da vas odvedemo k vaši materi.
Vsa drhteča od veselja se je vrgla Hermina polkovniku v naročje. 1   Tisti hip-je-stopila iz temnega ozadja mračna senca in pred polkovnikom se je ustavila stara žena.
— Kdo je to? — je vprašal polkovnik.
— To je starka, ki me je zaprla tu, gospod.
Nekaj časa ie viadala grobna •tišina, potem je pa planila Merotte liki tigrica na mlado dekle. Da reši Hermi-no, ie stopal polkovnik na desno in bodalo se je zasadilo njemu v prsa. V naslednjem hipu je zgrabrl Mousegur Me-rotto in jo potegnil nazaj.
Kapitanova pomoč je pa prišla že prepozno. Robert de Cesac se je zgrudil na kamenita tla. Bil je mrtev. Pogled na nepremično ležečega polkovnika je vplival na kapitana tako, da je skoraj pobesnel. Od dvajsetega leta je bil posvetrl svoje življenje temu možu. Stari vojak je bil njegov prijatelj in sluga. Kapitan je stopil k Merotti in oči so se mu divje zaiskrile. Toda namestnik državnega tožilca ga je prehitel in na njegov migljaj so štirje stražniki obdržala Mousegur a, da ni mogel zločinske starke na mestu kaznovati.
— Uklonite to žensko! — je za poved aJ QueyTies.
— Državni tožilec! — je zaklicala Merotte prestrašena.
— Hm, — je odgovoril Queyries, — moja navzočnost vas je presenetila.
Starka ni odgovorila.
Skrivnos
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
SAMOSTOJNA NATAKARICA s kavcijo se sprejme. ■— Naslov v upravi >S1. Nar.«. 2735
TRGOVSKI POMOČNIK
želi p remeni ti službo. — Naslov: Toplice št. 114, Zagorje ob
Savi.
10 KADI PO 1600 LITROV ~
za žganjekuho proda Drašler, Borovnica.
NOVOZLDANO ETJftO pri Brežicah prodam. — Šetinc, Sv. Lenart 56, Brežice.
PUMPARGE
modne bJace. najboljši nakup.
A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta
Štev. 14. 6/T
GOSTILNO na Vrhniki oddam v najem. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 2733
BRIVSKEGA POSLOVODJO
sprejme Petković, Domžale.
POZOR CENJ. OBČINSTVO!
Bivši bife, Tvrševa cesta 34, ,edaj gostilna, — odprta do 24. ure. — Prispela najboljša dalmatinska vina po zelo nizki ceni; 6ez ulico Din 9.—. Na razpolago topla in mrzla jedila ter vsak drugi dan morske ribe. — Postrežba točna. — Se priporoča Joaefina JnrBc.
2734
PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA
raznih premičnin, kakor: pohištva, pribora in drugih manjših predmetov hišnega gospodinjstva se vrši v petek, dne 7. septembra t. 1. ob 15. uri v Linhartovi ulici št. 20. — Interesente vabimo na udeležbo.
2736
Občina Ljubljana
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil nas nadvse Ijubljerii in predobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
IGNAC VOK
vetetrgavec
dne 5. t nu, v 58. letu starosti, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 7. septembra 1934 ob 4- uri popoldne iz hiše žalosti, Resijeva cesta št 26, na pokopališče k Sv. Križa.
V Ljubljani, dne 6. septembra 1934.
Globoko žalujoča soproga Ana roj. Toman in sin Igo ter vse ostalo
sorodstvo.
ii otoki v Tihem oceanu
Čudne živali in rastline, ki jih ne poznajo nikjer drugje
na svetu
Takoj blizu Madagaskarja leži eden izmed zagonetnih otokov Indijskega oceana. Imenuje se St. Joan de Nova. Je nizek in peščen, pred njim pa moli v morje nepremična ladja, ki se iz njenega dimnika že polnih 20 let ne kadi. To je londonski parnik »Tottenham«, ki se je tu ponesrečil.
Pri tem otoku so se ustavljale portugalske gaiere. indijske ladje in ladje morskih roparjev, in vse so zapustile tu svo;e sledove, namreč pse. Evropski, indijski in kitajski psi so se zmešali tu v posebno raso, ki je zagospodarila po vsem otoku. Zanimivo je, da žive v krdelih, da sploh ne Jaja jo, temveč za teglo tulijo, repe nosijo poveše-ne, kakor volkovi in zave v nekakšnih plemenih, od katerih ima vsako svoje lastno ozemlje, kamor drugi psi ne smejo. Ti psi odkopavajo želvina jajca in jih jedo. preživl>jajo se pa tudi z želvami in pticami.
Drug tak svojevrsten otok leži med Madagaskarjem in otokom Sv. Mavri-cija. Imenuje se Tromelin. Dolg je pol-drug kilometer, širok pa pol kilometra. To je nizek, peščen otoček, kjer strašno pripeka solnce in nad katerim zelo radi divjajo voha rji. Tu se je ponesrečila pred 30 leti francoska vojna ladja »L'Utile« na poti k otoku Reunion. Njen kapitan ponoči ni opazil nizke, puste obale otočka. Vseh 60 mornarjev je našlo v valovih smrt, morje je pa pogoltnilo tudi več zamork, ki so bife na ladji. Cez 15 let so našli tu samo 7 zamork. Mož, ki jih je rešil, se je imenoval Tromelin, in po njem je dobil otok ime.
Severno od tega otočka leži dvojno otočje Aldabra in Seckell, ki reda ogromne želve, zelo okusne in zato tudi splošno znane med mornarji. Tn se
rade ustavljajo ladje, da na love mornarji želv. Med prebivalci otočja Seckell je razširjena navada, da redi vsaka družina nekaj želv. Ce se rodi staršem sin, v reže jo njegovo ime v želvm oklep in čez 20 let. ko sin doraste. pride ta želva na mizo kot posebna poslastica pri poročni gostiji.
Otoček Prasiin v tem otočju je domovina palme, ki ne raste nukjer drutg-je. Ta palma rodi kokosove orehe v velikosti volovsike glave in zelo nedostojne oblike. Drugi otoček Roand Island ie bivališče vedikin, zelo sirupe-nih kač rdeče, belo in črno pegastih, ki imajo to grdo lastnost, da same napadejo človeka. Druga skupina otokov nosi strahotno, toda menda upravičeno ime »Otoki smrti«. To so nizki, peščeni pusti koralni otoki, imenovani tudi Garayoz. a mornarji jih poznajo tudi pod imenom Sirena, Albatros ali Fregata,
ZanirrHv je tudi francoski Otok Reni-nion. kamor pošriliaio francoske politične kaznenoe. Na tem otoku raste divje sladkorni trs, na mem .ie mnogo banan in divjih kokoši. Preb:va!cem tega rajskega otoka sploh ni tr-eba dela tu ker skrbi za nje narava sama. Narava jim daje vsega v izobJiu in kadar dozori sladkorni trs, jih nihče ne more prisiliti, da bi ga pospravil:. Delavce je treba pripeljati iz Madagaskarja. Na tem otoku je zelo poceni rum. gre pa tuda dobro v promet. Prebivalci Reunioua so posebni križanci in mešanci kakor vsi iz St. Joan de Nova. Med njimi so zamorci z modrim: očmi in poševuo-oki Kitajci, rusih ali plavih las. Vsem je pa skupna brezskrbno*t. Tu so iiud-dje. ki žive v raju in ki dobro vedo, kako je treba v n.em živeti.
Smrt izumitelja
„krilate krogle"
V Odensi na danskem otoku Funen je umri nenadne smrti inž. H. Gerlich, izumitelj takozvane »krilate krogle«. Angleški in nemški tisk komentira njegovo zagonetno smrt in izraža sum, da Gerlich ni umrl naravne smrti. Inž. Gerlich se je nedavno prešel H na Dansko, da bi nadaljeval svoje poskuse s puško, ki meče krogle z dvakrat večjo hitrostjo, kakor navadna puška, Krogle iz te puške lahko prebijejo še tako debelo steno oklopne ga avtomobila aH vlaka. Izumitelj ie nazval svojo kror'^ ^Masrnumkugel«.
.....i v
Nedavno se je začel inž. Gerlich pogajati z belgijsko m francosko vlado glede prodaje svojega izuma. Njegova nenadna in sumljiva smrt je nastopila takoj po povratku iz Belgije in Francije. Zelo verjetno je, da so agenti umorili Gerlicha iz strahu, da bi ne prodal svojega važnega izuma drugi državi. Nemški tisk zahteva strogo preiskavo. 801etna Gerlichova mati je umrla od žalosti še isti dan, ko je zvedela za smrt svojega sina.
Ljubico opijanil in utopil
Pred tremi leti so našli v Novem Bohuminu na Češkoslovaškem utopi je-nono 25-letno Hedviko Dlohuševo. Mislili so, da gre za samomor, sele zdaj se je orožnikom, posrečilo pojasniti njeno smrt in dognati, da ni šlo za samomor, temveč za umor. 33-letni kmetski sin Leo Chvlek je imel z Dlohuševo ljubavno razmerje m jo je utopil. Ko so jo našli mrtvo, je imela na sebi samo srajco in en čevelj. Njeno obleko so našli peri gospodinji, kjer je služila. Ker je bilo dekle vesele narave in ni nikoli govorilo o samomoru, se je zdela njena nenadna smrt tembolj čudna. Orožniki so že predlanskim aretirali njenega ljuboka Chylka, pa so ga kmalu izpustili iz preiskovalnega zapora, ker mu niso mogli ničesar dokazati, šele letos je Chvlek nekega dne v krčmi, ko je bil malo vinjen, priznal svojemu tovarišu, kaj ima na vesti. Ko sta se čez nekaj časa zopet sestala v krčmi, mu je tovariš očital zločin in krčmar je obvestil o tem orožnike.
Preiskava je dognala, da Chvlek ni hotel vzeti Dlohuševe za ženo, temveč ji je ponujal 3400 Kč odpravuine. Nekaj ji je bfl dolžan in ker je dekle zahtevalo denar, mu je postalo nadležno. Dl o miševa je sama večkrat izjavila, da ji streže fant po življenju. Nekoč jo je pahnil na sprehodu v reko, pa se je srečno rešila. Končno jo je upijani! in utopil v Odri.
Moški, ki imajo srečo pri ženskah
Med sleparji je vedno več takih., ki love na lrrnarrice naivna dekleta afi vdove pod pretvezo, da jih prepeljejo v srečen zakonski stan. Čim hujša je gospodarska kriza, tem lažje poslujejo taki sleparji. Bertmski policiji se je prijavilo zadnje čase nad 100 osleparjenih remflk. Zanimivo je, da taki moški večinoma uho rn.larri, pa tudi ne lepi ali inteligentni. Takih bi se ženske bale in bi ne verjele, da mšsISjo z ženitvijo resno. Znajo samo sladko govoriti z naivnimi ženskami, ki jim z redkrmi izjemami tudi nasedejo. Začno navadno s tem, da so že siti živi jenja kot sajm<-i, da hrepene po toplem domaČem ognjišču in Jrjafoečem srcu. Najraje nastopajo kot zdravniki, uradnfki, trgovci, trgovski potniki rtd, V začetku se kažejo kava-firje ki na vse načine si prizadevajo, da bi Žhnproj sMenifi zakonsko zvezo, V rokah imajo potno dokumentov, legitimacij in potrdil o svojem premoženju, ki ga je pa treba nsrx3polniti, da bi naraslo na okroglega četrt aH pol milijona. Kar manjka, naj bi dodala nevesta.
Med najspretnejsimi sleparji v Berlinu je 59-letni mož, ki ni niti lep, niti inteligenten, pa je vendar zaslužil pri naivnih ženskah samo v juliju okrog pol mflijona v našem denarju. Drugi zopet poslujejo po kopališčih, kjer love na limanice vdove. Berlinska policija poroča, da se zglasi vsako leto v njenih uradih okrog 6000 osleparjenih žensk. Mnoge se pa niti ne obrnejo na policijo, ker jih je sram.
Potovanje švedskega prestolonaslednika
Švedski prestolonaslednik Gustav Adolf se pripravlja s svojo soprogo in otrokoma princeso Ingrido m princem Bertjlam na veliko potovanje po On-jentu, kjer bo posetil devet držav in se mudil v njih nad štiri mesece. Kraljeva družina zapusti Stockholm 14. septembra in se odpelje po železnici do Measi-ne, kjer se vkrca na novi parnik švedske vzhodne parobrodne družbe Vva-sa-land«. Pot jo bo vodila preko Patrasa, Aegoina in Korintskega preliva do Pirea ter preko Sotuna in Athosa v Istam-bul.
Prihodnji cilj kraljevske družine bo Smirna, dalje Aleppo, Damask in Bagdad. Iz Bagdada se odpelje z avtomobilom v Teheran, preko Iraka in Damaska v Bejrut, Jeruzalem in dalje v Egipt. Iz Port Saida krenejo s parnikom do Dži-buti, kjer bo pripravljen za visoke goste poseben vlak etiopskega cesarja, ki jih popelje v Addis Abebbo. Nazaj krenejo iz Džibuti in pot jih bo vodila v domovino preko Marseillesa.
Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON«4
Urejuje: Josip 9agtmM0, — £a »Narodno
ivo in monritni dol lista: Oton
— v« v i jnftijanL