Cena 1*— din POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XII. Stev. 255 TELEFON 23-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 10. novembra 1958 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Zapiski Poraz bolgarsko vlado v sobranju Proti predlogu finančnega ministra o naknadnem kreditu glasoval tudi de* vladnih poslancev — Zasedane sobranja odgodeno — Pismo voditeljev opozicije kralju Borisu — Velika razgibanost v novem bolgarskem političnem življenju — Pred važnimi spremembami Poraz bolgarske vlade Proti predlogu finančnega ministra o naknadnem vladnih poslancev — Zasedan e sobranja odgod opozicije kralju Borisu — Velika razgibanost v tičnem življenju — Pred važnimi spi SOFIJA, 10. novembra. V bolgarskem javnem političnem življenju se opažajo zadnje tedne znaki močne razgibanosti, ki je nastala predvsem pod vplivom zadnjih velikih dogodkov v Evropi. Pod vplivom te nove razgibanosti je bilo tud) že več manifestacij in demonstracij. Opaža se tudi vedno večje nezadovoljstvo, tako z notranjo kakor z zunanjo politiko vlade. To nezadovolj stvo je dobilo včeraj viden Izraz v porazu, ki ga je doživela vlada Kjuseiva-nova v sobranju in v pismu, ki so ga poslali voditelji opozicije kralju Borisu. Pri tem je značilno zlasti dejstvo, da so se zedinili za skupno akcijo voditelji političnih skupin, ki so si bile sicer močno nasprotne. Pričakuje se zato, da bodo nastale v kratkem v Bolgariji važne spremembe. PORAZ VLADE. SOFIJA, 10. novembra. Vlada dr. Kiu-^eivanova je doživela včeraj v sobranju (bolgarskem parlamentu) svoj prvi po-raz, ki je toliko bolj značilen, ker je do* bila vladna stranka pri zadnjih volitvah jivetretjlnsko večino. Na včerajšnji seji 16 finančni minister zahteval naknadni kredit v višini 91 milijonov levov, od katerega bi se precejšnja vsota uporabi-'a za nakup rotacije in drugih tiskarskih ttrojev za tiskanje vladnega organa »De-na« in poluradnega, v francoščini pisane« lista »Parole Bulgare«. Proti temu Predlogu so glasovali tudi mnogi poslanci vladne večine, ki so se popolnoma so-"darizirali z opozicijo. Poslanci so srdito napadal! in kritizirali vladno časnlško politiko, zlasti pa cenzuro, ki duši vse bolgarske liste in ne dovoli, da bi se slišala resnična volja bolgarskega naroda v notranji in zunanji politiki. Pii glasovanju, ki je sledilo po tej ostri debati, je dobil predlog vlade samo 59, predlog opozicije pa 68 glasov. S tem je bil predlog vlade zavrnjen. SOBRANJE ODGODENO. Vlada je bila zaradi tega poraza tako presenečena, da je takoj nato odredila, da se zasedanje sobranja odgodi za nedoločen čas. Ta ukrep vlade je povzročil v sobranju še večji vihar in cela vrsta doslej vladnih poslancev je izjavila, da stopa v opozicijo. V političnih krogih se tolmači ta dogodek kot pričetek ofenzive sobranja proti sedanji bolgarski vladi, ki je sestavljena izključno iz osebnosti, ki stoje izven parlamenta. Neka napetost med vlado in sobranjem obstaja že več časa. Poslanci se pritožujejo, da se vlada sploh ne ozira na njihove predloge in pritožbe. Vprašanje je sedaj, ali bo vlada iz novega položaja izvajala konsekvence in odstopila. V kulo-arjih se govori o možnosti razpustitve sobranja, ki je bilo izvoljeno šele 1. marca letos. PISMO KRALJU BORISU. SOFIJA, 10. nov. Glavni voditelji bolgarske parlamentarne in izvenparlamen-tarne opozicije, in sicer bivša ministrska predsednika Cankov, Mušanov, ter bivši ministri Glčev, Pastuhov, Smilov in Danilov so poslali kralju Borisu skupno pismo, v katerem ga prosijo, da jih sprejme skupno ali posamezno v avdienco. Voditelji pravijo v pismu, da žele informirati kralja o notranjem in zunanjem političnem položaju. Obenem predlagajo kralju, naj z ozirom na resnost položaja poveri upravo države vladi široke narodne koalicije. tov in 23 republikancev. V štirih važnih državah so zmagali republikanci: v Penn-silvaniji, New Hampstiiru, Ohiu in Wis-consinu, dočim je v Kaliforniji zmagal de mokrat. V poslanski zbornici bo po novem 258 demokratov in 165 republikancev. Do sedaj je bilo v zbornici samo 90 republikancev. Pri volitvah guvernerjev posameznih držav pa je Roosevelt doživel velik poraz, ker je bilo izvoljenih 17 republikancev in samo 15 demokratov. NEWYORK, 10. novembra. Zmaga nekega republikanca je povzročila na borzi v Wallstreetu pravo paniko. Trimilijonske obveznice so padle za 4 točke. Ameriika senzacija: Tom Mooney bo IzpuSčen LOS ANGELES, 10. novembra. Reuter: V Kaliforniji je prvič zmagal demokrat pri volitvah za senatorja in tudi prvič demokrat pri volitvah za guvernerja. Novi guverner je takoj po nastopu službe izjavil, da bo izpustil iz jetnišnice Toma Moo neya, ki je bil zdaj že 22 let zaprt. Tom Mooney je bil voditelj kalifornijskih delavcev ter so ga 1. 1916 zaradi nekega bombnega atentata zaprli in obsodili na smrt. Zaradi tega, ker so se najuglednejši ameriški pisatelji zavzeli zanj in dokazovali, da je nedolžen, ga je sodišče pomilostilo na dosmrtno ječo. Pred kratkim se je Tom Mooney ponovno obrnil na najvišje ameriško sodišče s prošnjo za obnovo procesa in pomilostitev, pa so mu oboje odbili. 40 let poslanec in senator Te dni je bivši francoski ministrski predsednik in sedanji senator Joseph Caillaux slavil 40-letnico, ko je prvič postal poslanec. Svojo kariero je začel kot radikalni levičar, danes pa je — čeprav formalno še vedno radikal in celo častni predsednik radi-kalno-socialistične stranke — eden izmed voditeljev desničarjev v senatu, in to eden izmed prvih, če ne celo prvi. Joseph Caillaux je bil večkrat minister in 1. 1911 oelo predsednik vlade. Med svetovno vojno je moral emigrirati in jc živel v Švici. Po vojni, ko se je vrnil, so ga pod sumom špio-naže zaprli. V preiskovalnem zaporu je presedel eno leto ,bil pa je na razpravi oproščen. Joseph Caillaux je v francoski politiki znan kot ,rušilec vlad“. V svoji dolgi karieri je zrušil že nešteto vlad in tudi Blum je moral zaradi njegove akcije v senatu z zadnjo vlado odstopili. Rasno vprašanje v Južni Afriki Južnoafriška holandska reformirana cerkev v državi Oranje je sklenila, da se ne bo udeležila leta 1910 verskih slavnosti v Durbanu, ker bodo tam tudi razni črni in rumeni zastopniki. Holandska reformirana cerkev v Transvalu pa jc izjavila, da se bo udeležila konvencije le pod pogojem, da bodo beli zastopniki zborovali ločeno od zastopnikov drugih plemen. Nemški zgled Angleški strokovnjak za industrijo Josiah Wedge\vood je mnenja, da bi mogla industrija popraviti slabost demokracij, če bi se bolj potrudila pomagati delavstvu in jim dala udeležbo na obratih. Zelo dobro so se obnesli v Nemčiji podobno organizirani Zeis-sovi obrati v Jeni. Koncem prejšnjega stoletja umrli Carl Zciss je kolektivno organiziral svoj obrat, v testamentu pa ga je zapuslil kolektivu upraviteljev in delavcev. Francija in A. E. F. Minister kolonij Georges Mandel je poslal generalnemu guvernerju francoske Ekvatorialne Afrike (A. E. F.) obširno pismo, ki obsega celoten načrt za delo v tej koloniji. V pismu najprej omenja, da je bilo v zadnjih letih delo v koloniji slcoro izključno posvečeno železnicam in vodnemu prometu. Potem pa razvija načrt za bodoče delo, ki naj bo predvsem v prid poljedelstvu. Obsega izboljšave izdelovalnih metod, razdelitve izbranih semen, preskrbovanje z vodo, gradnjo poljedelskih šol, zdravstvene ukrepe in drugo. Nadalje poudarja važnost kolonije za dobavo bombaža in drugih surovin Franciji in vzpodbuja k skrajno pospešenemu delovanju na vseh področjih. Anglija je morala plačati Angleški finančni minister sir John Simon je izjavil, da je imela angleška zakladnica zaradi mednarodne krize približno 5,500.000 funtov izvan-rednih izdatkov. K temu treba še prišteti 10 milijonov posojila za Češkoslovaško. Pomanjkljiva obramba Pariza Župani pariških predmestij so začeli akcijo za organizacijo pasivne obrambe Pariza. „L’ Oeuvre“ se zgraža, da so priprave in organizacija za obrambo Pariza porazno pomanjkljive. Pariz ne poseduje niti dovolj plinskih mask, ki bi jih morali v slučaju napada razdeliti civilnemu prebivalstvu. Kemal Ataturk v agoniji **0 MNENJU ZDRAVNIKOV MU NE BO VEC MOGOČE REŠITI ŽIVLJENJA. — VELIKA ZASKRBLJENOST PO VSEJ TURČIJI. Po vsej Turčiji je nastala velika zaskrbljenost Sinoči so bile odpovedane vse gle- CARIGRAD, 10. novembra. Splošna oslabelost predsednika turške republike Kemala Ataturka je zajela tudi njegovo Srce. Bolnik je sinoči popolnoma izgubil z*vest In danes zapadel v agonijo. Pri njegovi bolniški postelji stoji njegova sestra * Pohčerjenkami. Prav tako je skoraj ves *as v njegovi bližini ministrski predsednik ^jelal Bajar ter predsednikov najintimnej- 1 Prijatelj, turški poslanik v Londonu. dališke, kinematografske in druge predstave in nikjer ni igrala godba. Vse pričakuje le vesti o položaju prezidenta in ustvaritelja nove Turčije. Tudi vlada je zaskrbljena in je pripravila vse ukrepe za primer smrti. Zdravniki zatrjujejo, da bolnika ne bo več mogoče rešiti. Novi boji na Kitajskem ^TAJCI SO PRIČELI PROTIOFENZIVO PRED KANTONOM, JAPONCI PA PRODIRAJO IZ HANKOVA DALJE PO JANGCEJU PROTI JOČAVU. £ »ONKONO, 10. novembra. Kitajske .6te» ki so se umaknile iz Kantona pred aPonci, so okrepljene z novimi polki fesle v ofenzivo. Sto kilometrov od *™°na se bijejo srditi boji med obema <>JSkarna. Kitajcem se je posrečilo na /-verozahodni strani približati se Kan-"u na nevarno razdaljo. V Kanton se 't1 z°Pet streljanje topov. Japonci dotev kanton neprenehoma nove Čebin Jan&ceju pa so japonske bojne In* pre^r'e °d Hankova do 37 km pod cavom in izkrcale pehotne čete, ki so 'Snale kitajske oddelke dalje v notra-st- Japonci so zasedli na cesti med Hankovom in Jočavom tudi mesto Tung-heng, ki leži 70 km pred Jočavom, in mesto Lagjifu, ki leži 60 km pred Jočavom ob železniški progi. V gorah zahodno od Hankova se bijejo manjši boji, v katerih Japonci polagoma napredujejo. Japonci poročajo, da so uničili v zadnjih bojih 40 kitajskih letal. ŠANGHAJ, 10. nov. Novo kitajsko prestolnico Čungkmg so japonski letalci bombardrrali in se je že veliko prebivalstva preselilo v hribe. Japonci pravijo, da imajo sedaj v oblasti letal vso Kitajsko. Porast republikancev v USA REPUBLIKANCI SO IZŠLI IZ NOVIH VOLITEV V KONGRES IN SENAT MOČNO OKREPLJENI. SE VEČJE USPEHE SO DOSEGLI PRI VOLITVAH GUVERNERJEV. kor ’ 10‘ novembra. Obratno ka- Cuh-r kilo pričakovati, so demokrati iz-fiieni' Velik dc* sv°je Prenioči v parla-AmpVn sena*u Združenih držav Severne haia ^osel:)no porazne številke pri-JO iz Pennsilvanije in drugih poljedel skih držav, dočim so velika mesta še vedno ostala zvesta Rooseveltu. V senatu, ki se ga jc obnovila samo ena tretjina, so demokrati dobili 23, republikanci pa 11 mandatov. Za dve mesti še ni rezultatov. Tako bo sedaj v senatu 67 demokra- Madiari na novih mejah BUDIMPEŠTA, 10. novembra. Madžarske čete so zasedle včeraj sledeče ozemlje: Pokrajino severno od Donave in Jpolija do določene demarkacijske črte vzdolž vse Slovaške od Bratislave do bližine Košič. Danes se zasedanje ostalega ozemlja pri Košicah in v Karpatski Ukrajini nadaljuje in zaključuje. Jutri bo slovesen vhod v Košiče, katerega se vdeleže regent Horthy, vsi člani vlade, tuji gosti itd. Maribor, 10. novembra. Zdi se, da kljub japonskemu zmago- Von Rath je umrl slavju odločitev na vzhodu še dolgo ni padla. Seveda, če bi bila mesta kakor Kanton in Hankov središče centralizirane države kakor je, recimo, Pariz za Francijo, potem bi bila stvar bistveno drugačna. Toda Kitajska je ogromna, malo centralizirana in pretežno poljedelska država, zelo bogata na surovinah, tako, da ima po vsej verjetnosti še velike možnosti odpora. Razmeroma slabi uspehi kitajskih regularnih čet nam postanejo takoj razumljivi, če pomislimo, da so živelt veliki deli Kitajske še pred dvema desetletjema v prav srednjeveških razmerah. Značilno dejstvo: v kmetskih vstajah kmalu po letu 1920. so se uporniki pogostokrat še posluževali — lesenih topov. A od tedaj je Kitajska posebno v nekaterih predelih tako hitro napredovala, da ima to napredovanje paralelo še samo v napredovanju — Japonske po 1. 1864. Skok iz srednjega veka v moderno dobo pomeni za mnoge Kitajce tudi še danes težko nalogo. Iz vsega tega pa ne sledi, da bi bili Kitajci slabo nadarjeni. Nasprotno jim nešteti ljudje, ki so jih spoznali, priznavajo veliko naravno inteligenco. Za zdaj so Japonci še vedno tehnično izredno močnejši in padec Kantona je pomenil izgubo angleškega orožja, po vseh poročilih pa se zdi, da spričo francoske poti skozi Indokino in posebej ruske skozi Sinkiang in Kansu ta izguba ni docela nenadomestljiva. V primeru, da traja vojna več let, pa imajo Kitajci vse pogoje, da začnejo sami izdelovati orožje. Da se da industrija orožja v kratkem času postaviti na noge, zato nam zopet nudi primer Japonska. Kitajska pa ima največje bogastvo železnih rud in mnogo premoga v veliki provinci Sečuan (70 milijonov prebivalcev), ki je od fronte še vedno precej oddaljena. Res je sicer, da so Kitajci sami šele začeli izrabljati ta silna bogastva, res pa je tudi, da ta že zdaj do neke mere krepijo njihovo odporno silo. Teoretični pogoji za dovolj samozavestne kitajske izjave so torej brez dvoma podani. Pri nas so precej pisali o demoraliza-ciji Kitajcev. Kitajci pa spadajo brez dvoma med tiste ljudi, ki jih je najbolj težko demoralizirati. Anglež Lancelot La\vton je pisal z ozirom na obnašanje Kitajcev v rusko-japonski vojni leta 190-1: »Kitajci čisto gotovo niso strahopetci. Medtem, ko so veliki topovi sipali smrt in razdejanje po mandžurskih planotah, so kmetje brez strahu nadaljevali obdelovanje polja ... medtem ..., ko so granate eksplodirale nad njihovimi glavami, so mimo Jiveli normalno življenje in se malo bri sali za smrtno nevarnost, ki jim je grozila od vseh strani... moramo priznati, da je v mirnosti, s katero gleda Kitajec smrti v oči, nekaj imponujočega... posebno ker »takšen stoicizem ne izvira iz nesposobnosti razumevanja, ki je le negativnega značaja, temveč je, nasprotno, sijajna pozitivna lastnost«. Tudi v novejšem času ni trdilo niti eno poročilo, da bi bila kitajskih neuspehov kriva pomanjkljiva hrabrost, pač pa smo fe večkrat čitali o silni izdržljivosti kitajskih vojakov in o njihovem hladnoduš-nem preziranju smrti. V živo pa so zadnji japonski uspehi zadeli Angleže. Naj si dobijo od strani Japoncev takšne ali drugačne garancije: njihov Hongkong, skrajna postojanka angleškega imperija, je brez zaledja kanton-skega ozemlja brez vrednosti. Na tem ozemlju bi bila za Angleže ugodna samo slaba, ali naravnost njim prijazna vlada. Zdi se pa, da o Japonski ni mogoče trdit: niti to niti drugo. Ze omenjeni Lancelot Lawton je .pisal že pred vojno, da imajo Američani in Nemci na Daljnem vzhodu mnogo boljše trgovinske pozicije kakor Angleži. Svetovna vojna je razmerje spet spremenila, z energičnim * nastopom Japonske pa so se začele vse angleške postojanke majati. Zelo mogoče je seveda, da je Japonska z Anglijo prav radi njene uemoči mnogo bolj prijazna kftkor z Ameriko, ki ima zelo tehtne interese na Kitajskem trgu in se bo zaradi tega čisto gotovo tudi nadalje vmešavala. Zanimiva je pozicija Rusije. Zelo logično je, če v trenutku izjavljajo Japonci, tla hočejo Kitajsko odrezati od ruskih PODLEGEL JE GRYNSZPANA. \ V Pa>eslim ostane pri starem LONDON, 10. novembra. Reuter: Angleška vlada je odklonila načrt za raz POŠKODBAM, KI MU JIH JE POVZROČIL ATENTAT ŽIDA delitev Palestine in Do v kratkem — ODMEVI ATENTATA V FRANCIJI, NEMČIJI IN ITALIJI 10. novembra. Tajnik in od PARIZ, 10. novembra. Tajnik in včeraj po Hitlerjevem imenovanju svetnik nemškega poslaništva v Parizu Ernst von Rath, ki ga je obstrelil 17-letni židovski emigrant Grynszpan, je včeraj ob 16.30 umrl. Zdravniško poročilo, ki sta ga izdala zdravnika dr. Brand in dr. Magnus pravi, da je nastopila smrt samo zaradi obeh nevarnih ran, ki sta bili povzročeni z dvema atentatorjevima streloma. Pokojnik je bil star šele 34 let in je začel svojo diplomatsko kariero v Parizu, bil nato v nemškem zunanjem ministrstvu, v Indiji in na zadnje zopet v Parizu, Daladier in Bonnet sta takoj izrazila nemškemu poslaniku grofu Welczeku sožalje, francoski posla-niški namestnik v Berlinu je pa izrazil sožalje nemški vladi. Truplo pokojnika bo prepeljano v Nemčijo. PARIZ, 10. novembra. Atentat na von Ratha in njegova smrt povzroča v Fran- ciji velik odmev. Pripravljajo se odredbe o izgonu vseh sumljivih elementov, zlasti židovskih emigrantov iz Francije. Tudi v Nemčiji so nastali novi izgredi proti Židom, ki bodo rodili še strožji nastop proti njim. Tudi italijanski tisk posveča atentatu veliko pažnjo in ga izkorišča za nove srdite napade na Francijo kot pribežališče vseh protifašističnih elementov. MONAKOVO, 10. nov. Ko se je v mestu izvedelo, da je obstreljeni tretji tajnik nemškega poslaništva v Parizu von Rath umrl, so se začele po vseh nemških mestih velike demonstracije proti Zidom ki so trajale pozno v noč. V Monakcvem so bile najhujše in je množica napadlo več židovskih trgovin, jih popolnoma ra? bila in na več krajih zažgala. Gasilci sc morali še pozno ponoči gasiti požare po raznih de,!h tnes*n. v r"" ’’ ’"”g’h mestih so bile zažgane tri sinagoge. jo- Obtožba proti Benešu PARIŠKI POSLANIK OSUSKY PREDLAGA PREISKAVO PROTI DR. BENE- VODITELJEM PRVE REPUBLIKE. ŠU, MINIST. MACHNIKU IN DRUGIM PRAGA, 10. novembra. Že od sobote se mudi v Pragi češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Osusky. Te dni je imel dr. Osusky več posvetovanj z ministrskim predsednikom generalom Sirovim, s katerim sta proučevala ves kompleks mednarodnih političnih in gospodarskih vpra šanj ter splošni položaj ČSR po Mona-kovem in dunajski razsodbi. Kakor po-Lidove Noviny«, je zahteval rocajo Osusky ob tej priliki imenovanje posebne komisije, ki naj ugotovi krivce zadnjih usodnih dogodkov, ki naj se potem pokličejo na odgovor. Med osebami, ki bi se poklicale na odgovor so, kakor se zatrjuje, tudi bivši prezident dr. Beneš, bivši vojni tninister Machnik in mnogi drugi državniki prve češkoslovaške republike. sklicala konferenco »Okrogle mize« v Londonu. Na tej konferenci bodo zastopam Židje in Arabci, vendar je angleška vlada izjavila, da ne bo pripustila na konferenco Arabcev, ki so bili voditelji upora v Palestini in vmešani v atentate. Vlada je predlog za razdelitev Palestine odklonila iz političnega, še bolj pa za-radi finančnega vidika, ker bi razdeljena Palestina bila finančno uničena. Arabc> so zaradi tega silno ogorčeni in izjavlja-da bodo boj nadaljevali. JERUZALEM, 10. novembra. V bojih Arabci sta padla dva britanska vojaka, Arabcev pa je bilo ubitih 19. ŠPANSKI BOJI. LONDON, 10. novembra. Po republikanskih vesteh so republikanci zavzel' nekaj pozicij severno Ebra, vendar Pa nacionalisti te vesti demantirali -n „hočejo pri volitvah biti poli. po. ne tehnični faktorji m sodcl ^ ^ litično sodelovanje z dr. Mačko njegovem starem programu, 0Jli rega ni odstopil niti za pik , . jtl,- za jugoslovanske nacionaliste k P lacijo in politični samomor. ^ Borza. Curih, 10. novembra. i^idon Beograd 10, Pariz 11.827.>, „ o0, 20 0675, Now York 441.25, Milano Berlin 176.70, Praga 15.15. Sc „i Vremenska napoved. Za en^ emej pričakovati bistvene spremembe vr Ina, megleno. Qospod urednik! Če kdo, je delavstvo po številnih naših tovarnah pozdravilo apel g. dr. I. R. pod naslovom »Narodno gibanje na socialnih temeljih« v sobotni številki »Večernika«. Priznati moram, da je naš delavec bil doslej prepuščen več ali manj sam sebi in je bil največkrat žrtev grdega izkoriščanja. Pri tem pa so mu bile vzete skoro vse pravice svobodnega človeka in je zato nemalokrat z jezo gledal na svet okrog sebe in se polagoma odtujeval svojemu narodu. Temu in takemu našemu človeku je danes dobra beseda, ki gre za tem, da ga dvigne iz malodušja in privede nazaj v narodno celoto, kot balzam na pekočo rano. Doslej je naš delavec vodil boj za svojo so-cialno-pravno zaščito sam v svojih stro-kovili organizacijah. Širša javnost, in posebej še tako zvana inteligenca, je v prav neznatnem številu pri tem sodelovalu. In zato je naš delavec na žalost največkrat podlegel v takem boju. Ce bi se boril za svoje svete pravice v zavesti, da ni sam, da stoji za njim ves narod, da stojijo za njim vsi, ki znajo ceniti delo in delavca, ki znajo ceniti ustvarjajočo silo delovne moči, ki največkrat ne gre v korist samo poedincem, ampak vsemu narodu, potem bi ta delavec bil orjak, nepremagljiv orjak, katerega pravice bi vsakdo, tudi njegov poslodavec, smatral za svete. Toda vzlic dosedanji brezbrižosti naše javnosti še ni vse zamujeno. Še se da vse popraviti in na tem smo, da zamujeno popravimo. Na iniciativo Narodne strokovne zveze se je v Mariboru sestal pripravljalni odbor, ki je poslal vsem narodnim organizacijam in društvom v Mariboru poziv, da skupno nudijo narodnemu delavstvu .n nameščenstvo oporo, ki je je v obrambo svojih pravic potrebno. Želeti je le, da ne ostane akcija sarnti na papirju, temveč, da se načrt priprav Ijalnega odbora čimprej realizira in nudi delavstvu tako nujno potrebno moralno oporo. Kot dober poznavalec delavskih razmer pri nas smem trditi, da je skrajni čas, da se našemu delavstvu nudi močna opora, da zadobi zopet vero v narod in so vrne narodu. Tudi poznam dušo našega delavca, in vem, da zna biti hvaležna vsakomur, ki z dobro besedo ali deja-njpm pokaže, da vidi v delavcu človeka, 'n sicer ne drugovrstnega človeka, ampak sebi enakega. In tak naš delavec, ta naia slovenska duša, zasluži vso našo pozor* nost. Sprejmite, g. urednik, itd. V. K Stran 3. Sutler opravka , z orožniki radi Terezije in jc klical Drofenika na korajžo. --------------------------------------------------------------------- _ Ta jc res prišel na cesto in sla sc Kako skrbe naše občine za otroke na mah ubil Sutler ja. »V e č e r n 1 k« Mariboru, dne 0. XI. 1938. Pismo uredniku N ovice V Beogradu se jc vršil od 1. do 7. okt. II. balkanski kongres za zaščito otrok in mladine, ki je razpravljal o aktualnih mladinsko zaščitnih vprašanjih vaškega otroka, kakor tudi o formaciji socialno medicinskega osebja na vasi. V zvezi s tem je bila tudi prirejena mednarodna mladinsko zaščitna razstava, ki so se je poleg balkanskih držav udeležile tudi skoro vse ostale evropske države m Amerika. V okviru jugoslovanske mladinsko zaščitne razstave je tvorila poseben oddelek zaščita slovenskih otrok in mladine z bogatim in za raziskavanje, kakor tudi za organizacijo mladinske zaščite pri nas dragocenim gradivom. V okviru te slovenske razstave je bilo prikazano tudi delovanje slovenskih občin za varstvo otrok. Iz velikih stenskih kart (format 180 krat 200) je bilo razbrati pregled proračunov občin za mladinsko skrbstvo v primeri s celotnimi proračuni v razdobju od leta 1927—37, nadalje pregled občin, ki popolnoma in delno vzdržujejo o-troke, bodisi v denarju ali blagu ter pregled občin, ki imajo posebne postavke za mladinsko skrbstvo ter onih občin, ki denarno podpirajo mladinsko zaščitne organizacije. Unija za zaščito dece v Ljubljani, ki je priredila omenjeno slovensko mladinsko zaščitno razstavo, je zbrala izčrpne tozadevne podatke, ki so poleg aktualnosti tudi zanimivi in bodo brez dvoma zanimali vse naše socialnopolitične, kakor tudi mladinsko-zaščitne delavce. Zato podajamo kratek pregled vsebine teh podatkov. V Sloveniji je prebivalstva, starega do 19 let 39,8 odstotkov, ki se po raznih starostnih dobah razdeli takole: od 0—4 let 11,8 odstotkov, od 5—9 let 11,3, od 10—14 let 7,3 in od 15—19 let 9.45 odst. Po različnih raziskavanjih, ki jih je napravila Unija za zaščito otrok in mladine, je potrebnih zaščite bodisi v social- nem, zdravstvenem ali vzgojnem pogledu ca 65 odstotkov. Z ozirom na te ugotovitve in porazdelitev prebivalstva v Sloveniji je jasno, da so na stvari zainteresirane predvsem podeželske občine, ki štejejo ca 88 odstotkov vsega prebivalstva in da je pravilna in izdatna organizacija mladinskega skrbstva v okviru njihovega socilano političnega dela unjno potrebna. Najbolj se zrcali skrb občin za mladino v denarnih izdatkih, ki jih občine za to žrtvujejo. Vprašanje je torej, kolikšni so ti izdatki, ki so jih občine namenile za varstvo in zaščito svojih otrok. Leta 1927 je znašala skupna vsota vseh letnih proračunov naših občin 97,003.217 din, leta 1937-38 pa din 173,487.893. Od te vsote je bilo izdanih za socialno skrbstvo leta 1927 din 9,248.174 ali 9,53 odst. napram vsoti vseh proračunov istega leta. Leta 1937 pa so znašali proračuni za socialno skrbstvo din 19,059.985 ali 10,9h odstot. napram vsoti proračunov vseh občin leta 1937. Proračuni izdatkov za mladinsko skrbstvo pa so znašali 1. 1927 din 1,731.546 ali 1,78 odstot. napram vsoti vseh proračunov istega leta. Leta 1937 pa so znašali proračuni izdakov za mladinsko skrbstvo din 4,879.961 ali 2,81 odstotkov napram vsoti vseh proračunov leta 1937. Če si nekoliko pobliže pogledamo te podatke, potem vidimo, da so se proračuni občin dravske banovine v teku 10 let skoro podvojili. Izdatki za socialno skrbstvo pa so se v teku 10 let dvignili samo za 1,54 odstot. (napram vsoti vseh proračunov), dočim so se izdatki za mladinsko skrbstvo v teku 10 let zvišali za 1,03 odstotkov. Iz tega sledi, da je napredek v socialno politični organizaciji naših občin zelo počasen, še počasnejši pa v organizaciji mladinskega skrbstva. Davica v mežiški dolini Zadnje dni se je po mežiški dolini z vso naglico razširila davica in se pretvorila v nevarno epidemijo. Davici se je pridružila še škrlatinka. Samo v Gu-štanju, Prevalju in Mežici je obolelo okoli 30 ljudi. V bolnišnico v Slovenj-gradec pa so pripeljali 45 oseb, obolelih od davice. Izolirnica je pretesna in morata po dva bolnika ležati v eni postelji. Doslej je davica zahtevala tudi več smrtnih žrtev, ker je bila zdravniška pomoč prepozna. Zanimivo je, da letos razsaja tako zvana davica žrela, ki se da težko ugotoviti in je potrebna posebna previdnost ter takojšnja zdravniška pomoč. (Jutri konec.) Namesto pred oltar v smrt POHLEP PO DENARJU IN STARO SO VRAŠTVO STA TERJALA SMRT DVEH MLADIH FANTOV. 24-Ietni posestnikov sin Matevž Kai- j danes obducirali. Kaiserberger je imel serberger iz Gerečje vasi pri Ptuju je j baje pri sebi 6000 dm. Kosija m se neko prišel k svojemu bratu Francetu, kjer je ' Volitve v Ameriki V Ameriki je stara tradicija, da po dveh velikih zmagah ene stranke druga stranka v tretjič nekoliko pridobi. Povprečno se je povečalo število glasov za 11%. Na tak porast republikanskih glasov so tudi zdaj računali. Vendar pa so bile te volitve nekaj Posebnega. Izgleda namreč, da namerava predsednik Roosevelt leta 1940 kandidirati v tretjič, te volitve pa bi »Hi naj zato odobrile njegovo dosedanjo politiko. Ameriških volitev ne smemo gledali našimi evropskimi očmi. Američani so treznejši, niso tako ideološko fanatični kot Evropci, manjka jim Pa tudi ona naša politična razgledanost. Zato igrajo tam osebna in krajevna zrelišča ter ,business“, gospodarski interesi, še vidnejšo vlogo pri volitvah. Vprašanje Rooseveltove nove kandidature je zato predvsem tudi vprašanje ,New Deala", Rooseveltovega gospodarskega načrta, o katerem so si colo nekateri pristaši predsednikove kastne, to jc demokratske stranke nasprotnih mnenj’ Amerika ima samo dve pomembni Politični stranki. To sta demokratska iu republikanska. Danes proglasa Roosevelt demokratsko stranko za napredno in svari pred reakcionarnostjo republikancev. Republikanci so Z;i nevmešavanjc Amerike v evropske Nadeve, so hudi nasprotniki novejših ameriških doseljencev in so sploh ^°ij reakcionarni od demokratov. Demokratska stranka pa zagovarja svobodnejše režime proti totalitarnim in ■l<- Zavzela v Evropi demokraciji naklonjeno stališče. našel večjo družbo, med njimi tudi Slav ka Kosija z Mestnega vrha. Zvečer je hotel Matevž kreniti k svoji nevesti,_ s katero je bil že na oklicih. Za spremljevalca se mu je ponudil Kosi, kar pa se je njegovemu bratu zazdelo sumljivo in je brata pregovarjal, naj ostane čez noč pri njem. Vedel je, da ima Matevž s seboj precejšnjo vsoto denarja. Matevž pa je dejal, da se nikogar ne boji in je pokazal pištolo. Nato sta s Kosijem odšla, zjutraj pa so našli njegovo truplo na meji med občino Grajeno in Sv. Urbanom. Nekaj metrov proč je ležal samokres. Najprej so vaščani mislili, da je fant napravil samomor, ko pa pri umorjenem niso našli nikakega denarja, so zasumili, da je bil izvršen zločin. Kolo in klobuk umorjenega so našli kakih 500 m daleč od trupla. Oblasti so tako uvedle preiskavo. Sodna komisija je odredila prevoz umorjenca v Hajdino, kjer ga bodo osebo so aretirali. Druga žrtev je bil posestnikov sin Iv. Milošič. S svojim prijateljem se je sprehajal po vasi Gradišah pri Sv. Barbari v Hal. V prijetnem razgovoru sta prišla do hiše posestnika Bratuška, kjer je bilo zbranih več fantov delavcev, med njimi tudi eden, s katerim je bfi Milošičev prijatelj Petrovič v sovraštvu. Petrovič ga je poklical iz sobe, toda komaj je prestopil prag, je že dobil udarec po glavi Na njegov krik so prihiteli iz sobe tovariši, in razvil se je pretep s pestmi, ki ga je Milošič mirno opazoval. Ko so pa fantje segli po kolih, je pohitel tudi on svojemu prijatelju na pomoč. Napadalci pa so se spravili tudi nadenj, dokler se ni zgrudil nezavesten. Nekaj ur pozneje se je zavedel in se privlekel domov. Poškodbam pa je zjutraj podlegel. Milošič je bil star 30 let.- Bil je miren, priljubljen in marljiv. Nameraval se je v kratkem poročiti in je bil že na oklicih. Zabukošek Jure predan sodišču Naš list je že včeraj poročal, da sc je orožnikom končno le posrečilo razvozljati skrivnosten umor ob Voglajni v Celju in da je umorjenka Ivanka Zakrajškova. Z. se je vrnila iz Cabra v Rajhenburg, kjer jo je nekaj dni pred umorom ponoči poiskal Za-bukošek in sta odšla v Ljubljano, na Bled, na Brezje in končno v Celje, kjer sc je zadnjega oktobra izvršil zločin. S' krvavim denarjem je nato odšel Z. s Sovinčevo na potovanje v Ljubljano in na Brezje, ko se je vrnil, pa so ga aretirali. Včeraj proti 11. je bil prepeljan iz bolnice na orožniško poveljstvo. Kjei jo po kratkem boju priznal zločin, oaaa V nečem pa so si vsi Američani edini in tudi to dejstvo gre Rooseveltu jv prid: vsi Američani so za ohranitev ' demokracije vsaj v Ameriki. nakar so ga odpeljali na kraj umora ob 12’15 pa predali sodišču. Včeraj popoldne so premetali orožniki vso hišo Apolonije Sovinčeve in in našli v kleti pod krompirjem 6.500 dinarjev. Do 10. zvečer pa so zaman čakali Sovinčevo in jo zdaj iščejo. Vendar pa v bistvu ne bo nič več novega, le podrobnosti in življenjske podatke še zbirajo oblasti. Še en ubijalec na celjskem sodišču Včeraj zvečer je bil prepeljan n celjske zapore okrož. sodišča posestnik Drofenik iz Sv, Florjana pri Rogatcu, ki jc ubil v pretepu 55-letne-ga delavca Sutlerja iz Cerovca pri Hog. Slatini. Sutler je šel vinjen iz Cerovca po novi ban. cesti proti Sv. Florjanu k svojemu dekletu Tereziji, pred Drofonikovo hišo pa je pričel kričati, da je Drofenik kriv, da ima Protestno gibanje guštanjskih kovinarjev Podjetje Jeklarne na Ravnah pri Gu-štanju se ne drži določb kolektivne pogodbe, ki- je bila lani avgusta podpisana. Ker so se doslej življenjske prilike mnogo poslabšale, so kovinarji zelo nezadovoljni. Zato so preteklo nedeljo na protestnem zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo pravilno izvajanje vseh točk podpisane kolektivne pogodbe. Delovni čas naj se sporazumno reši, prav tako pa je nujno potrebna rešitev stanovanjskega vprašanja, ker sta dve tretjini delavstva primorani stanovati izven Gu-štanja. o Poljski državni praznik. Dne 11. nov. praznuje Republika Poljska svoj narodi" praznik. Konzulat bo ta dan zaprt. o O slinavki in parkljevki bo predaval v nedeljo po radiu šef veterinarskega oddelka banske uprave dr. Leop. Hribar. Banska uprava opozarja kmetovalce, naj to predavanje v obilnem številu po- SlUŠtljOa o Kranj dobi lastno letališče. Nedavno se je vršila v Kranju letalska prireditev, na kamero je priletel tudi dr. Rape in pi-ot jadralnega letala Raznožnik. Ljudje, zlasti pa mladina, so za letalstvo zelo navdušeni, in v kratkem bo ustanovni občni zbor kranjskega Aerokluba. Teren letališča je še precej valovit, toda dub bo vse njegove hibe kmalu odpravil in tako bo Kranj dobil v neposredni bližini mesta lastno letališče. o Majhna nezgoda na ljubljanskem letališču se je pripetila znanemu športnemu letalcu S. Hribarju. Ko se je dvignil, mu je odletel propeler, zaradi česar se ie brzina zmanjšala in letala ni bilo več mogoče krmariti. Letalo je treščilo na tla in se močno poškodovalo, pilot pa c sreči ostal nepoškodovan. o Mali harmonikarji iz Maribora nudijo socialno pomoč svojim šolskim tovarišem ob meji. Šolsko vodstvo v Brezuu ob Dravi priredi 13. ob 16. v Podvelki njihov koncert. Čisti dobiček je namenjen materialni podpori šolske dece v Breznu ob letošnji božičnici. c. Učiteljstvo celjskega okraja bo zborovalo v soboto v mestni ljudski šoli Po poročilih bo predaval dr. Fr. 2geč o nalogah sodobne vzgoje. c. Umrl je v celj. bolnici lli-lotni Vrcščak Franc iz Planjave pri Šmarju. c. Vso noč telefonska služba. V Celju je bila doslej telefonska služba za loco le do polnoči in zjutraj spet ob 6, Odslej pa je uvedena služba za vso noč, s čimer je posebno olajšano delo rešilni postaji in požarni hrambi, ki sla po polnoči mogli sprejemati pozive le osebno. »To mi je vseeno, koliko govori in kaj govori, glavna stvar je, da imam jaz zadnjo besedo!« Maribor Prometne težave na Glavnem trsu PROMET OKOLI OTOKOV JE PEŠCEM ZELO NEVAREN — KAJ JE TREBA STORITI tura, ki si jo more dovoliti mlad in hiter človek, a nikakor to ni za starejše ljudi in otroke, ki pomenjajo nevarnost za kolesarja in še posebej za avtomobilista že na odprti in prosti cesti. Da bi v tem di-rindaju prišla iz Gosposke ulice na most žena z otroškim vozičkom, o tem ni govora. Stražnik pred Veliko kavarno je prezaposlen z dirigiranjem prometa vozil, pri prehodu iz Gosposke ulice na Glavni trg pa nobenega ni. Da se preprečijo eventualne nesreče, ki pri teh razmerah ne bi bile prav ničer sar čudnega, je nujno potrebno dvoje: treba je postaviti v času, ko je promet posebno živahen, pri prehodu iz Gosposke ulice na trg stražnika, ki bo v določenih presledkih ustavil promet ter dal s tem možnost varnega prehoda preko trga. Istočasno bo ustavil stražnik pred Veliko kavarno promet, ki prihaja s Koroške ceste in bi bilo tako mogoče v najkrajšem času priti preko Glavnega trga. Razen tega bi bilo nujno potrebno položiti na mestih, kjer bi bil prehod dovoljen, v tla medene plošče, kakor je to v Ljubljani in drugih večjih mestih, da bodo ljudje vedeli, kje jim je prehod preko ulice dovoljen. Te plošče niso drage, a so zelo koristne in vidne. — - ulavni trg je popolnoma preurejen, raz-Košno razsvetljen in tudi novi avtobusni kolodvor dela čast mestu in njegovim ustvariteljem. Promet sam je popolnoma reorganiziran, vendar ne zadostno. Že povprečni opazovalec vidi, da vsaj za sedaj še ni poskrbljeno in urejeno za promet tako, kakor bi to moralo biti. Na vsem Glavnem trgu s to ti ja samo dva stražnika; eden pred Veliko kavarno, drugi pred lekarno mag. Vidmarja, pri izhodu v Tattenbachovo ulico. To nikakor ne zadostuje. Promet, kakor se sedaj vrši okoli otokov, pomeni posebno za pešce resno nevarnost, ki se posebno pokaže ob prehodu preko Glavnega trga. Ob gotovih urah se zliva naravnost ogromno število vozil in pešcev čez most v obe smeri. To je posebno opoldne m po 18. uri zvečer, ko vse hiti z dela in pisarn domov. Ob takih prilikah je promet tako živahen, vozila se vrste tako naglo, da je treba čakati pogosto po več minut pri izhodu iz Gosposke ulice na kako vrzel v tej, skoraj strjeni, vrsti, da se more v naglih korakih priti na otok in potem je ista zadeva pri prehodu s srednjega otoka na desno stran mostu, odnosno k Veliki kavarni. Vse to se lahko stori, vendar je to majhna in nevarna avau- Občni zbor društva „Šola in dom“ Včeraj ie imelo v tnali dvorani Nar. doma svoj redni občni zbor društvo »Šola in dom«. Na dnevnem redu je bilo poleg običajnih točk tudi predavanje prof. Bizjaka »Stik med šolo in domom«, kjer je podal bistvo otroka in vzgoje ter nekaj zadevnih smernic. Končno je apeliral na večji stik med starši in učiteljstvom, oziroma organizacijami, ki se trudijo za boljšo usodo naše mladine. Iz poročil posameznih društvenih funkcionarjev je bilo razvidno tiho in neopazno delo odbora v vprašanjih, ki zadevajo izobrazbo naše mladine, n. pr. posredovanje za otvoritev realne gimnazije, za higienske telovadnice, za zaščito zanemarjene dece i. t. d. Mnogo je vprašanj, ki se tičejo vzgoje mladine in samo močna organizacija more uspešno posredovati za njih rešitev. ProtituberkuloznI teden odlično uspel Maribor, ki je bil ves teden v simboličnih zastavicah z dvojnim križem, je letos pokazal posebno razumevanje za trpečega sočloveka. Izmed nabiralnih akcij zaznamujemo največji napredek pri zbirkah, ki so bile uvedene pri firmah (industrija, obrt, trgovina), industrijskem delavstvu in pri privatnikih; dalje so k uspehu v znatni meri pripomogli tudi šolniki, javni, državni in župni uradi, agilni skavti, kino lastnika, voditeljica nabiralnega dne in gledališka uprava. Iz računskega zaključka je razvidno, da so dohodki v letošnjem protituberkuloz-nem tednu skoraj za polovico večji od preteklega leta, ki so znašali 34.949.75 din napram letošnjem din 60.258.25. Zato se Protituberk. liga v Mariboru vsem osebam, ustanovam, skavtom, šolam, delavstvu in tvrdkam, ki so pripomogle z izredno vnemo in požrtvovalnostjo do tako lepega uspeha, najiskreneje zahvaljuje. * Marborski pobegli kaznjenec v Ljubljani V znano Pezdirjevo delikatesno trgovino v Ljubljani se je pripravljal drzen Na policiji so v vodji spoznali 24-letnega Josipa Schneiderja iz okolice Dol. Lendave. Mladenič je pred nekaj leti pobegnil iz mariborske kaznilnice. Na njegovo glavo je bila razpisana nagrada 20.000 dinarjev. Ker je verjetno, da je pobegli kaznjenec-zločinec težkega kalibra izvršil med tem še mnogo zločinov, je uvedena skupna preiskava mariborske in ljubljanske policije. m Poročila sta se lastnik menjalnice Jože Grgič in zasebnica Pavlina Piki. m Javna borza dela v Mariboru. Potrebuje sledeče tnoči: 1 tesarja. 1 zidarja, 1 tekstilnega preddelavca. 1 apreturne-ga mojstra, 2 mizarska pomočnika, 1 kleparskega pomočnika,' 1 čevljarskega pomočnika, 1 krojaškega pomočnika. 1 vzgojiteljico z znanjem nemščine. m. Mariborski stenografski krožek ima sestanek v petek ob ‘20. uri na Trgovski akademiji. m Člani teniškega odseka ISSK »Maribora« naj dvignejo svoje stvari v garderobi dnevno od 12.—16. ure. VOLNO za pletenje in D, M. C. prediva v veliki izbiri nudi modna trgovina IOS. ŠRAJ - MARIBOR m Najemniki stanovanj in poslovnih lokalov. 13. novembra bo v Gambrinovi dvorani ob 10. javno zborovanje stanovanjskih najemnikov. Na dnevnem redu je znižanje najemnin. Vsi najemniki pridite polnoštevilno, da s tem pokažete svojo zavednost. m Sodni tolmač latinščine. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je bil imenovan za sodnega tolmača v latinščini profesor klasične gimnazije g. Božidar Bajuk. m. Nabavijalna zadruga mariborskih pekov. Na zadnjem občnem zboru Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru je izšla misel ustanovitve na-bavljalnc zadruge mariborskih pekov. To zadrugo so včeraj na posebnem setanku ustanovili. Pekovska nabav-ljalna zadruga bo na veliko dobav. Ijala moko, kvas, kurivo in vse osta lo, kar peki rafiijo. m. Martinovanje pri Mariborski koci. SP D v Mariboru priredi v soboto zvečer in v nedeljo ves dan praznik planinskega martinovanja, ki je skozi toliko let že v tradiciji združen s prijetnim obiskom hrvatskih planincev in. Hranilnik z denarjem j>* neznanec ukradel inženirju Viljemu Beni-gerju z Aleksandrove ceste. \ hranilniku, ki je bil na pisalni mizi, je bilo 150 dinarjev. m. Pogojno odpuščeni kaznjenci. Da-nes so odpustili iz mariborske kaznilnice 14 kaznjencev na pogojni, dopust/ ki jim bo kazen spregledana, če se bodo lepo obnašali. Med odpuščenimi so večinoma pretepači. Po daktiloskopirahju jih je policija odpravila v pristojne občine. CROMB! za moške plašče v veliki izbiri nudi najceneje modna trgovina JOS. ŠRAJ - MARIBOR m Drago »sorodstvo«. Maribors_ka policija je prijela 52-letuega Ivana Šnabla iz Marenberga, ki je obiskal več Mariborčanov in Mariborčank ter pod pretvezo sorodstva izvabljal večje in manjše zneske. * Obisk Sofije in Rilskega samostana. Vam omogoča skupinsko potovanje »Putnik-a« od 19. do 25. nov. Vožnja iz Beograda le din 270.—, do Beograda polovična vožnja! Izkoristite ugodno priložnost, prijavite se takoj pri »Putnik-U« Maribor, kjer se dobijo točne informacije in prospekti. Člani nabavljalnib zadrug. Sestanek se vrši danes v četrtek, 10. novembra, ob 20. uri v prostorih »NabavljaJnih zadrug usluž. drž. žel.« na Frankopanovi ulici-Predaval bo g. prof. Bizjak. Ure in zlatnina tudi na odplačila brez povišanja cen pri M. Ilger-jev sin, Gosposka 15. * Italijanske harmonike. Naše cenj. odjemalce vljudno obveščamo, da smo prevzeli generalno zastopstvo za Jugoslavijo največjih italijanskih tvornic harmonik, obenem pa opustili dosedanje zastopstvo nemških Hohnerjevih. Oglejte si današnji in naslednje inserate. Generalno za stopstvo za Jugoslavijo V. Weixl in sinova, Maribor. Nočna lekarniška služba; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg, t. 22-70; Dvorna lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg. tel. 20-05. Din 100.000' je danes zadela glasom telefonskega poročila iz Beograda srečka državne razredne loterije SlGV. 4638, ki je bila kupljena v bančni poslovalnici in glavni kolekturi državne razredne loterije BEZJAK, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 25 Kino * Grajski kino: V petek poslednji Velike norosti. Pavla Wessely. V soboto Caprlccio. Paul Kemp, Lilian Harvey. vlom. O tem je bila policija zaupno obveščena. Pripravila je zasedo in ponoči sta se vjela vlomilca v pripravljeno past. Sljcmenašev iz Zagreba. „Putnik" sprejema prijave mariborskih udeležencev najkasneje do sobote opoldne. Mariborsko gledaliiie Četrtek, ob 20. »Boccaccio«. Red C. Petek, Zaprto. Sobota, ob 20. »Prevara«, krstna predstava. Nedelja ob 15.: »Boccaccio«. Ob • »Hudičev učenec«. Kultura Ptujsko kulturno pismo Lep večer nam je pripravilo mariborsko Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« s koncertom v Mestnem gledališču, ki so ga Ptujčani in okoličani do zadnjega kotička napolnili. Simpatičen pevski zbor so ti Dravaši, saj so razen treh ali štirih članov uradnikov le delavci, navezani samo sami nase. Občutili smo znova, da so prebujajoča se moč, ki je v pesmih planila iz njih včasih kar elementarno, toda zato tembolj prepričevalno. Da je še posebno težko takšen zbor ubrati na neko določeno osnovo in zrelost, je umljivo samo tistemu, ki ne odsedi le dve uri ob koncertu, ampak pozna vsaj površno tudi vso tiho notranje delo v zboru, ki ga na zunaj nikdar ne moreš dovolj oceniti in upoštevati. Tudi s tega zrelišča je potrebno zasledovati življenje zborov in ne samo s strokovnega. Predvsem velja to za naše železničarje, skratka za delavce, ki so v večini primerov navezani le nase in se jih mnogi strokovno izobraženi glasbeniki spretno izogibajo, ko bi prav lahko iz njih dvignili še vse bogastvo neprebujenega. Zato zasluži pozornost »Dravin« zborovodja g. Albin Horvat, ki že leta s pesmijo pre- buja svoje Dravaše in tako v teh vrstah delovnega ljudstva pripravlja tisti prerod, ki bo nekega dne potreben in ki bo v bodoče zmožen kot odpor postaviti slovensko bistvo nasproti vsemu tujemu. Temu stremljenju je ustrezal tudi program, ki je bil pester izbor že znanih imen v razvoju domače pesmi. V širši okvir so nas povezali Gotovac, Konjovič in Mokranjac, kar je povsem pravilno. Smo vsaj ob teh imenih doživljali strastno in otožno barvo južnega kolorita, ki so ga prav ti skladatelji znali iz primitivnih narodovih oblik dvigniti na višino u-metnme. Take se potem vedno zopet rade vračajo v narod. Pri nas je to razumel posebno Adamič, živi pa toliko neobdelanega materiala med narodom, da bi mnogi naši glasbeniki mogli še marsikaj ustvariti. Kako so n. pr. to znali Čehi — in danes se zopet vračajo k istim vrelcem. Tudi Romuni in Rusi ter posebno Turki so nas zadnja leta kar presenetili. Toliko mimogrede, ker je dandanes zopet žeja po narodni pesmi. V publiko je že tudi vključeno podeželje, ki ne more razvojnih faz preskakovati. Neznatna glasbena elita sicer lahko zasleduje še tudi najmodernejše smeri, toda za druge je potrebna smotrna glasbena izobrazba. Kdor pride s svojim zborom na deželo, in sem spadajo tudi mesteca kot je Ptuj, mora s tem dejstvom računati. Zato je bilo pravilno, da je zborovodja le dve, tri modernejše sprejel v svoj program. Pač pa bi bilo spretnejše, ko bi drugače razvrstil pesmi. Bolje bi bili Konjovič, Gotovac in Mokranjac nekje v sredini, ker pesmi kot »Jadovanka za teletom« dajo notranji vzpon in višek, ki bi potem tako postopoma splahnel, kakor se je začel dvigati s Ferjančičevo »Spomin« ali Foersterjevo »Večerni ave«. Tako pa je konec z Mokranjčevo »Imala baba« Izzvenel nekam tuje; razen tega je presneto trd oreh za vsak zbor in tudi poslušalca utruja na koncu programa. Tista nit domačega in lahkotnega razpoloženja, ki jo je v nas navila Maroltova »Kosa«, je bila z njo presekana in tako tudi dušen učinek, ki bi drugače gotovo dalj časa zvenel. Zbor je tehnično izvežban, ima izšolane in gladke tenorje kakor malokateri, in kar je glavno, glasovno moč nosi v sebi in sočnost. To pa lahko da zboru barvo in tisto veljavo, ki mu jo gotovo vsi želimo. Zato ni šteti v tako zlo, ako je tu in tam bil kateri glas nesigurcn, n. pr. bas tam v Foersterjev! »Njega ni«, alt v Mo-kranjčevi »Imala baba«. Solo partije je zapel koncertni peves Avgust Živko, ki je s svojo izrazito h" rično barvo glasu takoj našel stik s P*1* bliko. Pa tudi ostala dva solista, Dežma*’ in Sterle, sta obrnila nase pozornost, posebno Sterle, ki razpolaga s prav topU''’1 baritonom. Le mestno gledališče ima obupno aku' stiko. Kdaj se bodo vsa slovenska društva združila in si postavila primere dom? A. Debenak. k Razstava naše grafike na Danskem- Razstava slovenske, hrvatske in srbsK grafike, o kateri smo svojčas že P°T čali, je bila pretekli teden odprta Odenseju na Danskem na slovesen način, sredi meseca se preseli v Aarhm-j potem pa v Kopenhagen, Oslo na Nor veškem ter GSteborg in Stockholm a Švedskem. Razstavljenih je 290 de! avtorjev, med njimi 10 Slovencev. k Plesne zpod Triglavu. Antologb slovenskega pesništva v slovaškem Povodu izide prihodnje dni v Pragi. Zbir bo obsegala okoli 50 pesmi. . k Dvajset sezon Zagrebškega kvar ta. Zagrebški godalni kvartet, ki ga s, stavljajo gg. Šulek, I. violina, prof. , pa„’ II. violina, prof, Arany. viola in prm-bri, violoncello. stopa letos v dvajse sezono. Kvartet si je pridobi! velik ves tudi zunaj jx> Evropi. §osoodarsfvo Kdo bo gosoodarsko zmagal na Balkanu Šport Olimoiiske priprave plavalcev NEMČIJA, ANGLIJA IN FRANCIJA V GOSPODARSKI BORBI ZA BALKAN IN JUGOVZHODNO EVROPO »Manchester Guardian« je pred nekaj | ne sprejela. Prav tako pa mora Ceško-x ... x. slovaška vzeti na znanje, da je velik del njene industrije pripadel Nemčiji. S tem dnevi ugotovil, da je nemški smoter, označen s kratico »Drang nach Osten«, z devetdesetimi odstotki izpolnjen. Zgodilo se je tako 29. septembra letošnjega lota. Če mogoče še ni z 90 procenti dosežen osrednji nemški cilj, vzhod, lahko jnirno sprejmemo trditev »Manchester -■nardiana« za Balkan. Nemški državni mmister Funk je na svojem oktobrskem Potovanju po Balkanu mogel ugotoviti samo vrsto dejstev, ki potrjujejo omenjeno stanje. Se v septembru je bil položaj drugačen. Nesporno je, da si je Nemčija znala pridobiti na Balkanu dobre pozicije in da j1 te uspelo v znatni meri razširiti svojo ■"Sovino z balkanskimi državami. Toda Prav tako je resnica, da je Nemčija naštela na neke težkoče, zlasti, ko ji ni bilo m°Soče poravnati svojih 'plačilnih obveznosti. Pogosto ni bil položaj zanjo nika- kor rožnat, in Nemčija je morala preži- veti vrsto resnih gospodarskih konfliktov. Težišče njene gospodarske situacije na Balkanu je ležalo v Jugoslaviji, ki je 2adnje čase hodila precej svojevrstno pot ln delala politiko, v kateri je bilo prav fnlo sentimentalnosti. Jugoslavija je v resnici postala preizkusni kamen nemške Sospodarsko-politične umetnosti, in reči jjniemo, da se je za Nemčijo, po zaslugi • septembra, izteklo dobro. Jugoslavija le ki je vzdrževala ravnotežje med nemškimi in italijanskimi interesi v jug> zhodni Evropi. Jugoslavija je bila, ki je ,Sra!a pomembno vlogo v Mali in Baltski zvezi in ki je kot posledico tega Pridobila v tem koncu Evrope znaten pPd.v. Sicer je res, da sta tudi Anglija in rancija v zadnjem času pospeševali ,emPo, da bi si gospodarsko (predvsem matično) zagotovili Balkan. Treba je re-da njuno prizadevanje ni bilo majhno . “rez posledic, toda od 29. septembra J Pič več slišati o nadaljevanju te an-eske in francoske aktivnosti. Morebiti ^ se ji odpovedali, mogoče pa sta jo za ločen čas samo prekinili. V tem ali j/ cm primeru pa je Nemčija zdaj na Bal-a!lu brez konkurence, ic ce'° že ustvarja smernice svo- „ogospodarske politike na Balkanu. 7.m-£ Je’ da si je Nemčija reklamirala zase hal'l/S'°va^ki delež na zunanji trgovini vQ anskih držav, kajti češkoslovaški iz-m dajal izdelke sudetskonemškega e^'ia- ki pa je zdaj pripadlo Nemčiji, v, skoslovaška je zdaj postala po nem- skent Pri 1 ,Jnnen3u agrarna država, ki bo njene Dla^ Nemčija rada kupovala in dobro Pai CVaIa‘ Češkoslovaška seveda nima koi’;!anišega Povoda, da bi te ponudbe, v se tiče poljedelskih produktov se je balkansko ravnotežje premaknilo v znatno korist Nemčije, zlasti če upoštevamo, da še niso bile izvedene formalne posledice priključitve Avstrije. S tem je nemški pritisk na balkanske države uspel in vprašanje je, ali more temu pritisku še zdaj konkurirati finančna moč Anglije, posebno, če nemški gospodarski pritisk podpira in krepi tudi politični pritisk. Nemčija je poleg tega našla na Balkanu izborno pripravljeno situacijo. Že prej je bila osnovana vrsta ustanov, ki so konsolidirale gospodarsko življenje v Podonavju in na Balkanu. Izvoz viška poljedelskih produktov je organiziran, osredotočeno je tudi denarništvo in ustaljen je promet. Balkanske in podonavske države so ustvarile medsebojne trgovinske pogodbe, ki so v veliki meri poenostavile vrsto vprašanj zlasti med tremi državami Male zveze. Nič lažjega kakor nadaljevati v tem delu s sodelovanjem Nemčije! Žal manjkajo sleherna poročila o tem, kako gledata na to Anglija in Francija. Sicer obstaja množica razmišljanj o reor-ganizacjii podonavskih in balkanskih razmer, toda ta so bila tu že preje in tudi danes niso prekoračila akademske teo-retičnosti. Sicer pa je treba priznati in reči, da obe ti državi jemljeta to vprašanje tako diletantsko in s tako množico nepoznavanja razmer, da se res ni prav nič čuditi, če zmaguje praktična politika Nemčije nad jalovimi in tuje zvenečimi nazori obeh zapadnih držav. Niso sicer izključena presenečenja, da n. pr. Anglija izvede novo finančno ofenzivo na Balkan, toda položaj bi bil zdaj zanjo neprimerno težji kakor v septembru. Uspehi naših plavalcev v zadnjem času so dovedli njihovo vodstvo do sklepa, da pošlje na Olimpiado popolno reprezentanco in da jo čimbolj pripravi. Cerer, Žižek, Wilfan in dr. dosegajo že danes rezultate, s katerimi so tekmovalci na zadnii Olimpiadi dosegli častna mesta. Ako bi se zbrala zadostna sredstva, b! se pri primernem treningu naši plavalci lahko mirno merili z ostalimi iz Evrope. Zato predlaga JPS, da naj da MFVN na razpolago sredstva za 4 državne trenerje, ki bi delovali v 4 centrih plavalnega športa: Ljubljani, Sušaku, Splitu in Dubrovniku. Izbrani plavalci naj bi vsako leto po 1,5 dni šli na logorovanje, pri čemer naj bi se vedno ponovno vršila iz- birna tekmovanja, potrebno rutino pa naj bi si plavalci dobili v mednarodnih plavalnih konkurencah. Skupni stroški za vse te priprave bi znašali okoli 250.000 din, s tem denarjem bi se pa dala naša reprezentanca tako pripraviti za Oiinv piado, da bi dosegla častno mesto med najboljšimi. JPS predlaga JOO, da naj se na podlagi uspehov naših plavalcev na tekmovanjih za prvenstvo Evrope v Wembleyu, v srečanjih z Italijani, kjer so dosegli tri zmage, in po lanskih uspehih proti Italiji, Avstriji in češkoslovaški točno presodi sposobnost jugoslovanskih plavalcev, ki so dosegli razred najboljših v Evropi. SODNIKI ZA NEDELJSKE TEKME V MARIBORSKEM OKROŽJU. Sodniški odbor pri LNP-u je delegiral za nedeljske tekme v mariborskem okrožju sledeče gg. sodnike: Železničar-Sla-vija Nemec (Konič), Rapid-Mura Hoba-cher (spor.), CŠK-Maribor Deržaj (Veble) po spor. g Okoli 9.000 vagonov vina je bilo pridelanega letos v Primorski banovini. — Pridelek je za tretjino večji od lanskega. Borzna poročila DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2390.66 —2405.26, Berlin 1758.53—1772.41, Bruselj 743.20—748.26, Curih 996.45-1003.52. London 208.78-210.84. New York 4361.51 -4399.82, Pariz 116.65—118.09, Praga 150.69—151.79, Trst 230.45—233.53. EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 473—474, 4% agrarji x59—61, 4% sev. agrarji 59—60, 6% begi. obv. 89— 90.50 6% datm. agrarji 89—89.50, 7% stab. pos. 97.62—98.50, 7% inv. pos. 98— 99, 7% Blair 91—91.25, 8% Blair 98-98.50. Delnice: Narodne banke 7350, PAB 223—225, Trbovlje 180—190. ZAVRNJENA PROTESTA Poslovi odbor JNS-a je zavrnil protesta Haška in Sparte proti verifikaciji tekem s Hajdukom, ker je ugotovil, da je igralec Požega imel na dan tekme pravico nastopa za Hajduka. DESETO KOLO LIGAŠKEGA PRVENSTVA V nedeljo se bo odigralo 10. kolo s sledečimi tekmami: Jugoslavija:Gradjanski (Z) sodnik Rakič (Dukič), BSK:HAŠK Moni Kario (Nenkovic), Hajduk rjedinstvo Macoratti (Čamernik), Slavlja (S) :Gradjanski (S) Vasa Stefanovič po sporazumu (M. Popovič), Slavija (V):BASK Mlinarič po spor. (Podubski), Ljubljana: Sparta Bažant (Višnjič). Safi Velemojstrski turnir „Avro" V 2. kolu, ki je bilo odigrano v Haggu, je za senzacijo spet poskrbel Američan Fine, ki je v odličnem stilu porazil svojega sonarodnjaka Reshewskega. To je že druga Fineova zaporedna zmaga. Dr. Euwe je v precej zapleteni poziciji nadvladal Flohra, dočim je končala partija Keres-Botvinnik remis. Aljehin in Capablanca sta svojo igro prekinila; v nadaljevanju pa je tudi ta po 48 potezi končala neodločeno. — Iz 1. kola je bila odigrana tudi partija Capablanca-Flohr, ki je dala samo neodločen rezultat. Splošno se opaža, da igrajo mojstri zelo previdno ter nihče, razen Flnea, ne upa tvegati drznejših podvigov. Zato je tudi toliko neodločenih rezultatov. — Po 2. kolu je stanje sledeče: Fine 2, dr. Euwe l‘/j. dr. Aljehin, Keres in Capablanca 1, Botvinnik, Reshewsky in Flohr 54. s Revanžna medmestna nog. tekma Beograd-Zagreb bo 1. dec. v Beogradu. Kakor znano, je zadnja tekma v Zagrebu ostala neodločena; Zagrebčani bodo morali sedaj nastopili v šibkejši postavi, ker imajo več igralcev poškodovanih. s. Olimpijski zmagovalec NHs Englund, najboljši švedski smučar na 50 km, se je pri izvršjevanju poklica težko ponesrečil, tako da dalje časa ne bo mogel tekmovati. s Za svetovno smučarsko prvenstvo v Zakopanih se je doslej prijavilo 12 držav, med njimi tudi Jugoslavija, s. Nov svetovni rekord na 100 km je postavil italijanski kolesar Saponetti, ki je prevozil to progo v 2:23.36. S tem je izboljšal rekord, ki ga je pred kratkim postavil njegov rojak Piubello. Pri isti vožnji je postavil tudi več rekordov na vmesne krajše proge. š V 9. kolu za prvenstvo šahovske sekcije UJNŽB v Mariboru je premagal Peče Voduška, Šket Anteja, Kuster Ruparja, Marvin Karla, Reinsberger Mišu-ro in Lukeš sen. Skalarja; partija Lukeš jun.-Geiger je bila prekinjena. Stanje po 9. kolu: Kuster 8l/s, Peče 6, Lukeš sen. 554, Marvin 5Va (1), Reinsberger in Ante 5V2, Rupar 454 (1), Šket in Mišura 454, Skalar 4, Lukeš jun. 3 (1), Geiger 2 (l), Vodušek 1, Karlo 0 točk. Filatelija f Francija bo izdala rdeče znamke z Merkurjevo glavo. Pripravljajo tudi dve drugi znamki: eno v prid otrokom, drugo pa za slepce. f V Lizboni je ob priliki vinogradniškega kongresa izšla serija štirih vrednosti. f Z 31. oktobrom so odtegnili prodaji vse avstrijske znamke. Z 31. decembrom izgubijo veljavo nemške znamke po 1, 3 in 5 mark iz leta 1924.-25. in po 2 marki iz leta 1930. Daljic A MARIJA ROMUNSKA: 71 maie^o. Siviieftja mlad ° zasecd)i prestola sva govorila nekoč o najini ieta 111 takrat sem spomnila svojega moža na ta Kovnr-i trSu' sem dejala, dobra šola. »Zdrava«, je od-ic p Nando, »mogoče zate. Ti si bila upoma. Tebi že D°Vzroda' boj morda celo veselje. Toda jaz sem liijjoi” * naravi vklonljiv in bojevitosti ne morem tpno gladiti s svojim bistvom. V tebi je bilo vedno art,paK *iv'i«njske sile. Tebe odpor ni mogel streti, 2ače 7 j kvečjemu koristil. Z menoj je bilo dru> strh Vn • vem' da so duševni napori tistega časa 'rdo p'0"'0 odP°rno moč. Z menoj ne bi bili smeli tako v>\š(n,,°‘St0Patl- Bil sem vzgojen v preveč strogem iz-hu dolžnosti, dočim ti...« “ se je prekinil. »Boemi jaz., gledal Um !*’* .ie dejal dalje in me smehljaje se po- ie hnSp nisi imela nobene vzgoje. Rastla si, in mio vse« !e G " VSC Rasth'1 K resnic°. jaz nisem imela nobene »vzgo-Uela ničes SUn’ 'n sto vsc*- Borna nisem ve- tlarave. nif- ° zakr|vanju svojih misli, bila sem otrok tudi , lv"U n' zasužnjil moje volje. Zato pa mi je Ladv n\\K0Ce rasti skozi zid- 12 nialoV,' ,nova in Polkovnik Howard sta ostala novim a Pr' meni- Njuna dolžnost je bila izročit) ^0 izvršil SCrodn'*{0rn 'n novi deželi. Ko sta to nastrgala ša' S,a °dpntova'a- ^ njunim odhodom se jc e zadnja vez med mojim starim in novim domom. Moje zadnje srečanje z lady Monsouovo mi je ostalo nepozabno. Bila sem v svojem tako imenovanem boudoirju. neki neprijazni rokokojski šobi, katere hladna eleganca me je spravljala v obup. Ko jc !ady Monsonova vstopila, so ležale od doma prinešene dragotine v neredu naokoli. V sobi je izgledalo kakor po bitki. Premagana sem bila jaz. Zgovorno, kakor vedno, in z bolestnimi vzkliki je ladv vstopila »Dragi otrok, ne zdite se mi Čisto v redu. In vse te lepe reči po tleh! Ali se ne počutite dobro? Tako ste bledi.« »Da, ne počutim se dobro, a ne vem, kaj mi je. Včasih me obide omotica ali pa mi postane slabo brez vsakega vzroka. Jed se mi studi. Tega zraka ne prenesem, čeprav sem bila doslej za vse spremembe popolnoma neobčutljiva. Sploh sem se popolnoma spremenila.« »Toda otrok, to so vse znaki, da si boljših ne bi mogli želeti! Kako bodo vsi veseli!« »Veseli? Čemu neki? Zato. da mi je tako slabo?« Osupnila sem in jo gledala debelo. Ali se ji je zmešalo? »Toda draga, saj vendar veste, kaj to pomeni, ako se mlada žena ne počuti dobro.« »Kaj naj bi to pomenilo?« Bila sem tako osupla, da so mi že solze silile v oči. »Saj mi menda ne boste trdili, da ni še nihče govoril z vami o teh zadevah?« Sedaj je bila ona začudena in osupla. »O kakšnih zadevah?« sem vprašala v strahu. »O čem?« Tedaj jc lady Monsonova sedla in mi pričela, kakor je pač mogla, razlagati čemu in česa se bodo Nando, stric in vsi veselili. Sledeči meseci so potekli monotono in v potlačenem razpoloženju. Film oficielnih slovesnosti je bil dovrten in videla nisem nikogar več. »Stričeva« senca jc ležala nad vsemi tistimi urami. Le redkokdaj je po-sija! v ta enolični mrak svetel žarek. Spremembe v mojem telesu so vplivale ohromevajoče tudi na mojo dušo. Bila sem tako neskončno sama v noči svojega trpljenja. Vesti z doma so le še večale mojo žalost. Mama mi je pisala samo o realnih vrednotah in življenjskih resnicah: kako veselo je doma, kako dobro se Duoky zabava v Petrogradu itd. Njena pisma so vsebovala samo prijetne in vesele vesti, ne oziraje se na moje domotožje, čisto drugačne kakor moja, ki so bila dolgočasna in nejevoljna, zaradi česar sem bila tudi karana. »Potrudi se vendar,« je zahtevala mama, »in piši mi vedre stvari iz tvojega življenja in tvoje okolice.* V tistih dneh sem se ob bolečinah zatekala v obla-čilnico na divan. Poseben pomen sta pa dobili zame tudi obe Louisi, saj sta imeli tudi oni domotožje. Katoliška Louisa je živela v sijajni veri v božjo bližino vse kraljevske krvi, v Sveto Devico in kraljestvo; to je bila nespremenljiva podlaga njenega življenjskega čustvovanja. Posebno veselje mi je bil tudi stari, od doma prineseni kalin, ki je znal žvižgati koračnico »Veselite se življenja«, toda ko je nekoč skakljal po sobi, je Louisa stopila nanj, in bil je mrtev. Vsi smo ga ljubili, tudi Louisa. Kako hudo ji je moralo biti. Kolikokrat umorimo sami tisto, kar najbolj ljubimo! Stran 6. »VeSernftc« V M a r i b o r u, dne 10. XI. 1938_ S sodišča Izpred celjskega sodišča 5. sept. sta krojač Josip Hanžič iz Oj-striške vasi in Kumer Franc, preparator v Kapli odnesla skozi zadnja vrata shrani be posestniku Kumru, bratu Franca, balo hmelja in ga privlekla ponoči k Rudolfu Hanžiču, ki sta ga prebudila in jima je dovolil, da sta spravila balo pri njem. Kumar se je v Vojniku zagovarjal, da mu brat dolguje njegov del in ker mu ga ni dal, si ga je pač sam vzel. Čez nekaj dni pa ga je pričela peči vest in je bratu priznal tatvino, od Rudolfa Hanžiča pa zahteval hmelj nazaj. Ta ga je pa že vnovčil ali pomešal s svojim, radi česar je bil Kumar Franc zelo hud na Hanžičeve. Okral je brata in nesel balo sosedu! Na sodišču je svoj zagovor spremenil — zagovornik bratov Hanžičev pravi, da na svojo škodo, da bi le Hanžiča obtežil. Pravi, da mu brat ni nič dolgoval in da je balo ukradel in z Josipom H. nesel k Rudolfu H., ki je za stvar vedel in obljubil, da bo zabrisal vsako sled s tem, da bo hmelj pomešal. Rudolf se je pridu-ševal in prisegal pri svojem dobrem ime- mi, da to ni res in zagovornika sta se hudo spoprijela. Kumrov je trdili, da sta največ kriva Hanžiča, Hanžičev, da Kumer. Sodnik je pa po svojem preudarku prisodil Josipu H. 1 mesec strogega zapora in eno leto izgube drž. pravic, Fr. K. na l mesec zapora pogojno na 2 leti in Rudolfa H. na 500 din globe ali 9 dni zapora. Bala hmelja je bila vredna nad 1680 din, lastnik pa je napoten na civilno pot. V Zrečah so se 21. avg. fantje po tomboli stepli. Posestnik Vahtar Alojz je rekel Bezniku Stanku: »Smrkavec, domov zgini!« Ta mu seveda ni ostal dolžan odgovora in sta se spoprijela. Padla sta, Vahtar spodaj, Beznik zgoraj. Prvi je potegni! nož, stiskal Beznika za vrat k sebi in ga nekajkrat zabodel v prsi. da mu je poškodoval pljuča. Beznik je bil za odškodnino za obleko, zaslužek in bolečine napoten k civilnemu sodišču, Vahtar mu mora pa že zdaj plačati za bolnico din 400, za bolečine 600, vse stroške in še 3 mesece bo moral sedeti, ker je bil že večkrat predkaznovan. Va 06»' 'ta uvedenega hotela s kaP> _ 70.000 din. Ponudbe Kjjj,,, ti na upravo »Večern^ Maribor, pod »Hotel«- Službo i*** KORESPONDENTKA r slovenskega in nemSK »^„0-zika z znanjem ot,en t(1. grafij želi spremeniti »Za. Ponudbe na upravo P ^ greb«. Poslužite se vložkov za cevlig Temeljito in po negujete svoje s higienskimi nogfe ff SETA št. 25-67. Poč tul Čekovni račun št. 11.409.